Poštnina plačana o gotovini Ce\kvoni GLASILO SLOVEN _ 4 O _ m J Lm SKIH CERKVENIH l^lf/VIY§£)UkiO^ GLASBENIKOV ^VMlVI^t« ŠT. 11, 12 NOVEMBER O 1936 O DECEMBER LETO 59 Mateju Hubadu za 70 letnico na Skaručni govoril dr. F r. K i m o v e e. Zbrali smo se, da se z današnjo božjo službo Bogu zahvalimo za to, da je dal učakati 70. leto možu, ki ga kot velikega delavca na glasbenem polju, pred ljudmi in pred Bogom velikega pevca spoštujemo vsi Slovenci, pa ga cenijo tudi drugi narodi. In zakaj bi se danes za njegovo 70 letnico Bogu ne zahvalili tudi mi tu v njegovem domačem kraju, z mašo in pridigo v domači cerkvi? Saj je gospod Matej v tej lepi, umetniško zelo pomembni cerkvi otroško pobožno pošiljal prve molitve k Bogu, v svojih poznih letih pa tu z iskreno, globoko moško pobožnostjo vdano služi Bogu svojih mladih dni. Morebiti bi mi hotel oporekati: češ da to obletnico slavimo v cerkvi? Ali ni to lepo, zgledno, krščansko, če tako odličen mož hoče imeti slovesnost predvsem v cerkvi? Da pred Bogom in ljudmi prizna, da se ima za talente, delo in uspehe zahvaliti Bogu? Potem pa, dragi moj, kako že govori sv. pismo v knjigi modrega Siraha? »Hvalimo slavne može in naše očete v njih rodu. Veliko slavnega je Gospod v svojem veličastvu nad njimi storil od začetka. Bili so mogočni in z modrostjo prevideni možje. S svojo umetnostjo so iskali pesmim napevov in skladali so pesmi. Njih modrost pripovedujejo ljudstva in njih slavo oznanja srenja. (Ecclus. 17, 3, 6, 15.) In če se danes Bogu zahvaljujemo za velike pevske talente, ki jih je dal g. Mateju, če Boga hvalimo za to, da je g. Matej te talente dobro porabil, če se pred Bogom veselimo, da je g. Matej vse moči, vse svoje življenje porabil za to, da je izvrševal velika pevska, glasbena dela in z njimi oznanjal božjo slavo, z njimi množil slavo našemu majhnemu narodu, da so nas občudovali veliki narodi, ali to ni prav? Saj ne slavimo človeka, ampak predvsem Boga. Naravnost v božjo čast je bilo toliko velikih del, ki jih je g. Matej prepeval s svojim velikim, izvrstnim pevskim zborom; pa je še godbo zraven jemal; po trideset, štirideset in več godcev, da so k petju ali sami zase godli, piskali, trobili; in so pevci in glasbeniki v dolgih, eno, poldrugo, dve uri in še dlje trajajočih mogočnih skladbah slavili Mater božjo v nebo vzeto, Jezusovo rojstvo, sv. Frančiška; ali ko so nam duše pretresale resnobno slovesne pesmi, ki se pojo pri črnih mašah; pa smo zopet občudovali božjo vsemogočnost, ko nam je kakor v vihri mimo ušes šlo v petju in glasbi Stvarjenje; in smo bili polni sočutja z našimi predniki, ko nam je slikal Turke na Slevici, in pretreseni ob globoko segajoči Oljki. — In je bilo še polno drugega, kar je posegalo v naše versko življenje in čustvovanje. Koliko truda za tako petje! Po več mesecev, pol leta in celo leto vsak teden, koliko ur, koliko večerov, koliko dela s pevci, z godbo, koliko skrbi! — Kolikokrat smo pri njegovih koncertih z zbrano pobožnostjo poslušali Marijine in druge pobožne pesmi. In pevci, ki jih je on toliko vzgojil izvrstnih, odličnih. — Ali niso tolikokrat slavili Boga pri koncertih z lepo pesmijo, da je vse sapo pridrževalo? Ali niso, kakor bodo tudi danes, z ubranim petjem tolikokrat poveličevali našo najsvetejšo, skrivnostno daritev? Ali mar pevci in pevke s tem, kar so se pri njem naučili, niso pomagali po cerkvah? V mestu in na kmetih tolikokrat povzdigovali naše šmarnične pobožnosti, z veseljem slavili nebeško Kraljico? Pod Šmarno goro je bil rojen. Ali je kaj čuda, če se je že kot otrok navzel ljubezni do Marije? Saj je kot mlad romarček rad hitel »na goro«; Mariji skazovat svojo otroško vdanost. Morebiti v tisti veri, ki je že stara med ljudmi, da mora vsak Slovenec enkrat poromati na Šmarno goro v življenju, če noče, da bo moral romati po smrti v plašni mrtvaški procesiji k polnočni mrliški maši, ki si jo ljudska domišljija slika v grozljivo živih barvah. Kakor da bi poznal prelepo pesem našega največjega pesnika Prešerna o Šmarni gori, ga je srce gnalo k »Materi v nebo vzeti«. Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor .vam! Hvalit Mater v nebo vzeto. Al' gorje odlašovcam, ki tak svojo dušo črtjo, da it' opuste pred smrtjo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Če je gospod Matej že kot deček pel po travnikih in livadah; če se je njegov zvonki glasek razlegal po poljih in logih; če je pel vse svoje življenje; če je še dragih toliko lepo peti naučil: je delal to, kar mu je Bog v srce vsadil. — Če je talente porabil, da je slovensko petje sploh prečudno povzdignil, je močno pripomogel, da se tudi po naših cerkvah danes veliko lepše poje, kakor se je kdaj. Delal je to, k čemer Bog v sv. pismu tolikokrat kliče in vabi: Pojte, prepevajte, hvalite, slavite, s citrami, strunami, harfami, blagozvočnimi cimbali, z rogovi in bobni, z glasno trobento. Bog nam je glas in dar petja dal v veselje, v užitek glasbene lepote. Saj je petje pri človeškem glasu to, kar je pri roži cvet — najlepše. Bog nam je petje dal, da ga s pesmijo hvalimo in slavimo. Hvalil ga je s pesmijo veliki mogočni kralj David. Sam je zlagal svete pesmi in napeve, sam jih pel in zraven na harfo brenkal. Salomon, najmo-drejši kralj, prav tako. Pa je zraven še zbral velikanske zbore pevcev za božjo službo v templju in je vse ljudstvo navdušil, da se je s pevci menjavalo in prepevalo slavo Bogu, »ker je mogočen in je sveto njegovo ime«. In je prva krščanska pevka Marija, ki je sama zložila prečudno pesem in prva pela: »Moja duša poveličuje Gospoda«, pa jo duhovniška in redovniška usta vsak dan ponavljajo stotisočkrat. — In so angeli peli nad Betlehemom nebeško glorijo. In je Gospod Jezus sam pel z apostoli po zadnji večerji veliko hvalnico. In so apostoli sami peli in opominjali kristjane, naj pojo kakor sv. P a v e 1 — gorečnik: »Napolnjujte se s sv. Duhom. — Kako? — Pojte Gospodu in v svojih srcih ga slavite.« (Ef. 5, 19; prim. Kol. 3, 16.) Je v petju, glasbi res čudovita m o č. Mogočno obzidje nezavzetno utrjenega mesta J e r i h e je padlo pred glasom izraelskih trobent. Zato so prvi kristjani peli še ob preganjanju. Iz podzemskih katakomb je v temne noči vstajalo njih petje — še iz muk je kipela njih pesem. V amfiteatrih, v Koloseju se je v rjovenje sestradanih krvoločnih zveri mešala pesem umirajočih kristjanov, da so laže prenašali muke, pogum-neje šli v smrt. Cerkev sama zato petje goji, ureja, predpisuje, ukazuje. Ker dušo tako pretresa. Ker tako globoko v srce sega. Ali je potem kaj čudnega, če je papež Gregor Veliki, ki je vladal ves krščanski svet, vendar še sam dečke petja učil? Na smrtni postelji celo. V Rimu še zdaj hranijo dolgo palico, ki je z njo z bolniške postelje krotil preživahno južno mladost. Ali je kaj čudnega, če papeži in naši škofje ukazujejo ljudsko petje in nas navdušujejo, naj vsi pojemo? Kako je bilo lani na kongresu prav naše ljudsko petje najlepše, prečudno veličastno, da so se tujci vsi prevzeti čudili in so naše skupno petje svetovni listi ponovno in na vso moč hvalili? Kako pa petje vsako slovesnost tudi povzdigne! Slovesnosti brez petja sploh ni. Mislimo si novo mašo — pa brez petja. Saj to je kakor pogreb. — Pa še pri pogrebu imamo tako radi, da nas tolaži mila, v srce segajoča pesem. Še ko se bo svet podiral, se bo glasila pesem in glasba. Kristus sam napoveduje. Ko se bo zemlja zamajala v svojih temeljih, bodo v tisto padanje zvezd in bučanje morja na vse štiri vetrove trobile angelske trobente in nas s slovesno pesmijo klicale iz grobov in ob zvokih predirnih trobent bomo hiteli v dolino Jozafatovo Sodniku naproti... In še v nebesih — kaj bo tam naše delo? Prešeren v tisti pesmi v zadnji kitici kar lepo pravi: Tega, ki na goro hodi, bo Marija varvala, da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga, da bo šel v nebesa srečno, gori z angelci bo večno roženkranc in litanije molil, hvalo pel Marije. Kaj bomo delali? Boga bomo gledali in peli tisti veličastni Sanctus, ki ga je sv. Janez slišal v skrivnem razodetju »kakor glas velike množice, kakor hrumenje veliko voda in kakor bobnenje mogočnega groma (Apoc. 19. 6), glas, ki je govoril: Aleluja, hvalite Gospoda!« Rekli smo: pesem ima nad srcem veliko moč — dobra, pa tudi slaba. — Saj je dobra, po božji volji lahko tudi svetna pesem, ki opeva lepoto božje narave, veselje, ljubezen človeškega srca, če je, kakor je pred Bogom prav. Zato! Govorjenje, delo, pesem, vse naše življenje slavi Boga — kakor ga s pesmijo sicer več ne more, pa ga z zglednim življenjem, z iskreno ljubeznijo in srčno vdanostjo tem lepše slavi današnji slavljenec. Pa mu iz vsega srca želimo, naj s to živo vero in zgledno ljubeznijo na večer svojega življenja še dolgo slavi med nami Boga svoje mladosti. Nove orgle v Djakovu. Dne 8. novembra na zahvalno nedeljo so se nove velike orgle prvič glasile pri božji službi. Z novimi orglami se je dokončala poprava cerkve — saj strahotni požar 23. junija 1933 ni uničil samo starih lepih Steinmeierjevih orgel, ampak je močno poškodoval tudi notranjščino cerkve. Zato se ta dan ni samo djakovska stolnica ampak vsa djakovska škofija na zelo slovesen način Bogu zahvaljevala za srečno dokončano delo. Pri slavnosti so bili na-vzočni papeški nuncij nadškof H. Pellegrinetti, hrvatski metropolit zagrebški nadškof dr. A. Bauer, križevski škof dr. Njaradi; slovesno škofovsko mašo je pel belgrajski nadškof Rodič. Pa tudi ban savske banovine je slavnost poveličeval. ■ Orgle imajo 73 registrov, razdeljene na tri manuale in pedal. Prvotno čveteromanualno dispozicijo, kakor jo je prinesel C. gl., sta prof. Dugan in dr. Kimovec preuredila za 3. manuale. Omaro je po sliki prejšnjih orgel risal arh. Iv. Pengov, izdelal pa omaro kakor orgle mojster Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano. Za orgle je porabil 60 kubikov smrekovine; 13 kubikov sijajne slavonske hrastovine; svinčenih cevi za pnevmatiko je šlo nad 5 kilometrov; za zlatenje je vzel listkov iz pravega zlata za nad 15.000 Din; vseh piščali imajo orgle 5426. Popoldne se je vršil cerkven koncert. O tem kakor o orglah samih več prihodnjič. Viktor Čadež: Slovenski skladatelj Ferdinand Kalinger. 0 priliki izdanja njegovih skladb. Gotovo se bo marsikdo izmed bralcev »C. Gl.« radovedno vpraševal: kateri skladatelj neki naj bi bil to, saj mi je to ime sploh nepoznano? In vendar je bil Kalinger sin slovenskega naroda in je skladal slovenske pesmi, svetne in nabožne, a je bil doslej širši javnosti neznan. Da se ohrani njegov spomin, naj napišem o njem nekaj vrstic, zlasti pa naj služi temu namenu izdaja njegovih cerkvenih pesmi, katero prav sedaj pripravljam, in ki bo naše glasbeno slovstvo obogatila za deset pesmi. Ferdinand Kalinger seje rodil 9. novembra 1852 v Soteski pri Toplicah. Leta 1872 je postal učitelj in nato svojo prvo službo opravljal v Št. Juriju pod Kumom ter kmalu potem v Sevnici ob Savi. Že 1. 1875 je prišel v Toplice na Dolenjskem, kjer je pozneje postal nadučitelj in je tam ostal tja do 1. 1903. Ves čas učiteljevanja v Toplicah je bil tam hkrati tudi organist in kot tak je zlagal zlasti cerkvene pesmi, deloma tudi svetne, in vse njegove skladbe — vsaj cerkvene — datirajo iz tega časa. Z veliko vnemo je učil cerkveni pevski zbor in dosegel v tem oziru prav lepe uspehe. Kakor so mu topliški kopalci ponovno zatrjevali, je že samo lepo cerkveno petje pod njegovim vodstvom mnoge privabljalo v cerkev. L. 1903 je bil Kalinger imenovan za nadzornika za kranjski in radovljiški okraj. L. 1908 je slednjič prišel v Tržič kot voditelj ondotne ljudske deške in dekliške ter obrtno-nadaljevalne šole, kar je ostal do 1. 1924. Tedaj pa je po 52 letnem zvestem službovanje stopil v pokoj, ki ga je v Tržiču užival do 6. apr. 1929, ko je nastopil večni pokoj. Za njegovo vzorno delovanje na šolskem polju mu je ministrstvo prosvete naklonilo častni naslov šolskega ravnatelja. V Tržiču je skozi devet let sam vežbal šolske otroke v cerkvenem petju in v isti dobi tudi sam orglal pri vseh šolskih mašah; šele 1. 1917 je to delo prepustil mlajšim močem. Otroci so ob teh prilikah peli poleg drugih predvsem njegove skladbe. Preludiral je Kalinger v Tržiču vedno brez predloge in prav tako tudi spremljal vse pesmi. Poznalo se je pa takoj, da sedi pri orglah človek, ki docela obvlada ta instrument. Kalinger je bil veren mož, ki je točno izpolnjeval verske dolžnosti. Bil je v vsem svojem vedenju skromen, do podrejenega učiteljstva ljubezniv in uslužen, tako da je bilo prav prijetno pod njegovim vodstvom učiteljevati. Dasi mož, ki je kaj držal na paragraf, je znal istemu vzeti ostrino in z ljubeznijo vse nase prikleniti. Politično se ni udejstvoval. Kolikor mi je bilo mogoče dognati, je zložil cerkvenih pesmi 30, svetnih pa 12. Verjetno je, da se je kaka njegova skladba sploh izgubila. Tako n. pr. imam eno zapisano samo po spominu, ko sem jo kot tržiški kaplan večkrat slišal pri šolskih mašah, a v zapuščini je ni bilo nikjer mogoče najti. Hči pokojnega skladatelja gdč. Olga Kalinger, učiteljica v Tržiču, mi je namreč poskrbela vse skladbe svojega očeta, kar jih je sploh mogla dobiti — za kar ji bodi izrečena posebna zahvala —, a imenovane ni vmes. Sfdadal je Kalinger v istem duhu kakor sploh glasbeniki tiste dobe; bil je v tem pogledu samouk, ki mu je Bog pač dodelil veliko glasbeno nadarjenost, a se do višje glasbene izobrazbe ni povzpel. Tako je seveda umljivo, da se nahajajo v njegovih pesmih mesta, ki niso v skladu s pravili glasbe sploh, še posebej s pravili cerkvene glasbe, razodevajo pa zopet umetnika, ki mu je bila glasba srčna zadeva. Izmed svetnih sta med najboljšimi »Oj, z Bogom ti planinski svet« in »V mraku«. Morda se še tej ali oni kedaj odpre pot med svet. Kakšno mesto pristoja njegovim cerkvenim skladbam, o tem bo po izdaji istih itak kmalu spregovorila kritika. Omenim naj le, da so vse zložene v lahkem slogu in so s svojo me-lodijoznostjo vedno užigale. Slednja gre pri nekaterih, ki pa ne bodo objavljene, predaleč in se že tako bliža narodni pesmi, da ji cenzura ne more odpreti vrat na cerkvene kore; nekatere zopet ne povedo toliko novega in izrazitega, da bi jih kazalo izdajati. Preostajajo slednjič nekatere, ki jih po moji sodbi lahko uvrščamo med prvovrstne proizvode z ozirom na naše glasbene razmere ob času njihovega postanka. Ko sem 1. 1908 prišel v Tržič za kaplana, sem takoj postal pozoren na Kalingerjeve pesmi in so se mi močno priljubile. Tako sem se že okoli 1. 1910 bavil z mislijo, da bi sam izdal in založil tiste, za katere bi dobil dovoljenje; poprosil sem tedaj Kalingerja, če bi mi jih hotel prepustiti v ta namen, pa mi je kategorično izjavil: »Če jih dam iz rok, mi jih bodo gotovo popravljali; mene bi pa to samo motilo, ker sem jih že tako vajen v sedanji obliki. Ne dam jih.« Po njegovi smrti se mi je zopet vzbudila želja, da bi jih izdal. Treba pa je mojstrske roke, ki naj v pesmih popravi pomanjkljivo harmonizacijo in odstrani ritmične pogreške, tako da bodo ustrezale pogojem cerkvene glasbe, hkrati pa naj se ohrani prvobitni značaj, kakršnega jim je vdihnil njihov skladatelj. Za to nelahko nalogo sem naprosil msgr. St. Premrla, ki se je brez odloga odzval prošnji in z ljubeznijo ter rekel bi neko nežno pieteto do skladatelja šel na delo ter v polni meri zadostil danim zahtevam. Vrh tega je tri pesmi, ki jih je imel skladatelj prirejene samo za moški zbor, priredil obenem tudi še za mešani zbor. Bodi mu za ves ta trud hvaležnost našega glasbenega sveta najlepša zahvala! Tako izide v zbirki, ki sem jo naslovil »Po Mariji k Jezusu!«, deset Kalingerjevih cerkvenih pesmi. Od teh je ena (postna) samo za moški zbor, ostalih devet za mešani zbor, od teh zopet štiri obenem tudi za moški zbor (božična, velikonočna in dve Marijini). Razdeljene so tako: 2 božični, 2 obhajilni, 1 postna, 1 velikonočna, 2 šmarnični in 2 splošno Marijini. Ker je Karlinger uporabljal skoro sama znana besedila, sem sedmim oskrbel sploh čisto novo besedilo; dvema drugo, manj znano; le pri eni je ostalo prvotno besedilo, ker ga najbrž sploh nihče drugi ni uglasbil. Pri novih besedilih se je zgodil redek primer, da je bila pesnitev usmerjena po skladbi in ne obratno kot domala v vseh primerih; seveda je pesnik pri tem precej vezan, a sodim, da je bilo to le v korist celotnim pesmim; skušnja bo tudi tu kmalu svoje povedala. Šel sem namreč s gtališča, naj se kolikor mogoče — so gotovo tudi izjeme — za novo pesem poišče tudi novo ali vsaj malo znano besedilo. Če bi bili n. pr. zopet udarili na prvotni, tolikrat opevani in uglasbeni »Večerni zvon«, bi bila skladba skoro toliko kot obsojena na smrt, z novim besedilom pa — upam — ji je zagotovljena bodočnost. Je pa v tej zbirki pri vsaki pesmi omenjeno, katero je bilo prvotno besedilo. Prepričan sem, da se bodo te pesmi zaradi njihove prisrčnosti in ljubke melodijoznosti domala vse splošno priljubile, mnogo pele in vne-male v srcih vernikov ljubezen do Jezusa in Marije. S Prešernom lahko trdim, da te pesmi »mile iz srca svoje so kali pognale«. Kako se n. pr. pozna pesmi »Grešnik do Marije«, da jo je rodila iskrena prošnja do Marije v hudi stiski! Kakor mi je K. sam pripovedoval, jo je zložil v noči, ko je življenje njegove male hčerke viselo na niti: z iskreno pesmijo, ki jo je tedaj zložil, se je obrnil do Marije, in hčerka je ozdravela. Naj torej polete te pesmi »na brzih krilih drobnih ptic« (Medved) preko hribov in dolin naše domovine, ponesejo vsepovsod ime Kalinger-jevo in vzbujajo hvaležen spomin na moža, ki bi bil pri svojih odličnih glasbenih zmožnostih lahko ustvarjal slovita glasbena dela, če bi imel priliko za to. Cerkvena glasba ima od njega vsaj to dragoceno zapuščino. Pokojniku so njegovi oskrbeli krasen grob, ki ga skrbno negujejo. Naj duhte te pesmi kot najlepši šopek na grobu svojega očeta, katerega šopka nobene zime in nikake nevihte sila ne bo ugonobila. In upajmo, da se blagopokojni ravnatelj sedaj v nebesih bolj veseli svojih skladb v prenovljeni izdaji, kot bi se jih bil za časa svojega življenja, če bi bile izšle v prvotni obliki. Dr. A. Dolinar: Zgodovina katoliške cerkvene glasbe. (Dalje.) Na str. 34 C. Gl. št. 3—4 1. 1936 sta naznačeni dve smeri, v katerih naj bi sledilo nadaljevanje razvoja kat. cerkvene glasbe v 19. stol.; prvo smer — tisti, ki dokončujejo vrsto dunajskih klasikov — smo zaključili. Druga smer je pa tista, ki stoji v znamenju preporoda cerkvene glasbe: ta preporod se izvrši v naročju cerkve same in sicer od praktičnih glasbenikov kot tudi znanstvenikov. Vsak preporod začenja navzdol, se vzpenja kvišku navzgor, doseže v gotovi dobi višek in se pomika zopet počasi navzdol. Pri točnem izsledovanju te druge smeri (v 19. stol.) začenjamo lahko pri osnovnih temeljih in pri poti navzgor: da bi sodili o višku te dobe in morda že tudi o znakih, ki naj vodijo navzdol: temu smo že preblizu, zato ostane izven našega začrtanega okvira. Kot vsako tako razdobje nosi tudi izhodišče teh stremljenj dve osnovni misli: najprej boj za nekaj izgubljenega (za tradicijo), potem na podlagi vsaj delne pridobitve (tega izgubljenega) napor za ustvaritev nekaj novega boljšega. Obe ti dve misli sta izraženi v besedi cecilijansko gibanje. Nizko stanje kat. cerkvene glasbe je bilo posebno občutno v letih med 1830—1860; iz vsega dosedanjega orisa je pa lahko zaznati, da sega potek tega nazadovanja dolgo dobo nazaj: morda ni preveč drzna ta trditev (ki jo sicer docela nase privzemam): da značijo 17, 18 in prva polovica 19. stol. v pogledu cerkvene glasbe sploh pot navzdol: od stavbe klasičnega sloga vokalne polifonije 16. stol., ki je za svojo izgraditev rabila tudi stoletja, se je začel krušiti kamenček za kamenčkom, da skoraj ni prišlo do razsula.1 (Pojm razsulo« seveda v relativnem pomenu ne sicer v pogledu glasbenih vrednot kot takih, ampak z ozirom na bistvo cerkveno glasbo sestavljajoče sile.) Nemčija, odkoder je preporod cerkvene glasbe izšel, je bila v 19. stoletju polna verskih bojev. Po Evropi sploh so v začetku 19. stol. vzcvetela močna duševna in verska gibanja. V senci nerodovitne prosvetljenske pro-svete je močno porastel ugled srednjega veka. V Nemčiji proglašajo kot cilj, ki naj mami ljudstvo: združitev katoličanov in protestantov na temelju brezidejne mlačnosti (indiferentizma), ki naj ima za posledico ustanovitev nemške narodne cerkve: cerkev naj se novim prilikam prilagodi, kar pomeni, da naj cerkev ves svoj vpliv na javno življenje zgubi. Katoličani niso brezbrižno zrli protiverskih teženj: uvideli so, da mora prenovitev katoliške zavesti iziti iz človekove notranjosti. Ta odpor so ojačevala tudi tedanja romantična stremljenja. Proti pretiranemu klasicizmu nemške književnosti (Goethe, Schiller), ki je naravnost oboževala stare Grke in Rimljane ter njihove bogove, se je dvignila slovstvena reakcija. Romantiki (Novalis, Bretano, Schlegel) so poudarili, da mora pesništvo črpati iz lastnega ljudstva in ne iz tujega. Tako so se začeli neumorno poglabljati 1 (Idejne osnove tega propada so očrtane v Cerkv. GI. št. 1—2, št. 3—4, št. 7—S 1. 1935.) Zunanji znaki, ki so vodili k temu so: močni porast instrumentalne glasbe in prenos njenih lastnosti na vokalno glasbo, močan udor opere, opustitev kontrapunktičnega sloga, čigar resnost in stvarnost je polagoma nadomeščala harmonija, ki je prinašala s seboj nujno gotovo milino in za cerkev skoro preveliko čustvenost: s harmonijo je rastla tudi kromatika, ki je ta stremljenja le še povečala: barvitost in zanimivost cerkvenih tonov sta izpodrinili durova in molova lestvica, ki kažeta zopet bolj omejitev kot pa razširitev tehničnih možnosti. V tej luči zadobi osebnost J. J. Fuxa, ki je bil eden močnih klicarjev Palestrinovega sloga, še poseben pomen. v nemški srednji vek. Čim bolj so ga proučevali, tem bolj so se razvnemali tudi za notranjo podlago srednjeveške omike — katolicanstvo. Navdušenje za reformacijo, ki je zrušila srednjeveško duševno skupnost, je splahnelo tudi pri mnogih protestantih. Romantično gibanje je zopet dvignilo v Nemčiji ugled katoliške cerkve, razpršilo pravljico o temnem srednjem veku in prisililo tudi protestante, da so priznali katoličanstvu vsaj opravičenost obstoja. Hkrati z romantiko je vzbrstelo v Nemčiji tudi versko obnovitveno gibanje. Dočim se je romantika navduševala predvsem za kulturno veličino krščanstva, se je versko obnovitveno gibanje uglab-ljalo v notranji duh krščanstva: proti praznemu in gnilemu prosvet-ljenstvu je poudarilo nadnaravne vire krščanstva. Cerkveni partikula-rizem, ki se je v katoliških deželah v dobi po reformaciji tako bohotno razvijal (galikanizem, febranianizem), je sredi 19. stol. docela zamrl; na njegovo mesto je pa stopil cerkveni univerzalizem, ki je vse do danes glavni znak novodobnega cerkvenega življenja.2 Miinchen je pod vlado Ludvika I. postal središče novega obnovitvenega verskega življenja po svoji znameniti univerzi, kjer so predavali prvi strokovnjaki katoliške znanosti. Nobena izmed umetnosti, ki so bile tudi v službi cerkve, ni bilo toliko razdejana kot ravno cerkvena glasba. Prej našteti vzroki so jo odvrnili od pravih virov: najti je bilo treba poti nazaj k njim. Koral in na njegovih temeljih izrastla polifonija 16. stol. — tudi v svitu svojih največjih predstavnikov — v tej dobi ni našla odziva. Splošna miselnost, ki je naperjala svoj pogled nazaj v srednji vek, je pomagala tudi ojačevati zanimanje za cerkveno glasbo preteklosti, v prvi vrsti torej za dobo klasične vokalne polifonije 16. stol. Zanimanje za to dobo v cerkveni glasbi kot tudi za njene glavne predstavnike prav za prav nikdar ni docela zaspalo: od časa do časa so se javljali klicarji njene pomembnosti. Tako je Giuseppe Baini (1775—1844) sestavil prvi zanesljiv Pale-strinov življenjepis in začel predpriprave za celotno izdajo njegovih del. Tudi sikstinska kapela pod vodstvom Bainija je stalno gojila skladbe iz preteklih dob ne samo pri cerkvenih opravilih temveč tudi izven cerkve: zlasti so tedaj vzbujali pozornost izvajanja teh skladb v zasebnem stanovanju nemškega poslanika v. Bunsena. Mogočno znanstveno utemeljitev vseh novih stremljenj so oskrbeli možje velikega znanstvenega formata, delujoči večinoma na prej omenjeni univerzi v Miinchenu; pred očmi jim je bil zlasti tudi liturgični preporod oziroma zboljšanja glavnega činitelja v liturgiji: to je cerkvene glasbe: imena kot Gorres, Mohler, dalje Sailer in njegov krog to dovolj označujejo. Posebno pozornost je vzbudila knjižica: strber die Reinheit der Tonkunst«, ki jo je spisal profesor v Heidel-bergu — Thibaut (1774—1840): delo, ki je močno vzbudilo smisel za razumevanje starejše zlasti cerkvene glasbe. Vse delo je podprl tudi tedaj 2 Marx: Kirchengeschielite 1778. zelo pomembni prof. Sailer: zlasti v programatičnem oziru važno je bilo njegovo akademsko predavanje: »Uber den Bund der Kiinste mit der Religion.« Z njegovim imenovanjem za kanonika v Regensburgu (1. 1821) in pozneje za škofa je bilo težišče vsega preporoda preneseno iz Miinchena v Regensburg. Ta preselitev je bila docela primerna: kajti v naslednjih desetletjih je Miinchen postal središče upodabljajočih umetnosti in istočasno je vzplamtel boj za in proti Wagnerjevi dramatični umetnosti. Regensburg je bil pa kot nalašč pripraven za izvedbo stavljene naloge: religiozno in sploh duševno življenje je bilo bujno razvito, stolna cerkev je vzdrževala izredno uspevajoč pevski zbor (deški glasovi za sopran in alt), ki je bil za nove naloge kot nalašč usposobljen. Po Sailerjevem naročilu je izdelal Karel P roške3 tozadevno spomenico glede propada cerkvene glasbe hkrati s predlogi, kako naj bi se to stanje izboljšalo. Sailer je to spomenico predložil svojemu nekdanjemu učencu bavarskemu kralju Ludviku I., 9. septembra 1830 je že izšla kraljeva uredba s podrobnimi navodili: Kraljeva želja je, da se zopet — zlasti po stolnih cerkvah — vzpostavi zborovo petje po načinu starejšega, preizkušenega sloga. Treba je zato skrbeti za primerni pouk v koralnem petju po semeniščih, samostanih in šolah: kr. vlada naj v soglasju z škofijskim ordinariatom sporoči, katere odredbe so bile v to svrho izdane zlasti pri stolnih cerkvah, duhovskih semeniščih, učiteljskih šolah in ostalih učnih zavodih: sporoči naj, s katerimi sredstvi je možna zopetna upeljava boljšega cerkvenega petja tako na deželi kot v mestih. Druga nalašč za Regensburg izdana kraljeva odredba določi: »V stolnici — ki je popolnoma prenovljena v čistem prvotnem slogu — naj pride do izvajanja samo koral s spremljevanjem ali brez spremljevanja orgel.« — Vse to — kar obe uredbi določata — ni ostalo omejeno samo na Miinchen, ampak je postalo kmalu splošna last. V takoj nato sledeči novi spomenici je predložil Proske — čigar razboritost in navdušenje je dajalo največjo oporo celotnemu preporodu — prav v podrobnostih vsa sredstva in pota, kako bi se ta preporod mogel zvršiti.4 Vsi omenjeni idejni voditelji so potrebovali še praktičnih glasbenikov tako dirigentov kot skladateljev, ki naj bi nakazano delo nadaljevali. Eden prvih je bil K a s p a r E 11 (1788—1847), ki je skušal novejšo smer primerno navezati na preteklo dobo; poleg Etta je pomemben Johann Kaspar Aiblinger (1779—1867), čigar vokalni slog je po večjem novejši, italijansko-mehkejši in palestrinsko-melizmatičnejši v primeri z Ett-om. 3 Kari Proske je bil rojen 1794 v Pruski Šleziji, posvetil se sprva zdravniškemu poklicu, zapustil državno službo, postal duhovnik in se postavil med voditelje novo-nastopajočega gibanja. Ubral je tukaj pravo pot: poiskati prvotne zapiske in vire in na tej podlagi dalje iskati: Trikrat se je podal v Italijo za daljšo dobo in zmeraj se je vračal s pomembnimi pridobitvami: tako je nastala znamenita Proskejeva knjižnica: umrl je 1. 1861. 4 Weinmann: Kari Proske (str. 40). Poleg Miinchena in Regensburga nastopajo nova središča tega novega obnovitvenega gibanja: na Dunaju (Simon Sechter, znameniti kontra-punktik), v Trierju, v Kolnu, Stuttgartu, Breslovi, Briksenu in drugod. Nova stremljenja so ojačila1 skladateljsko delovanje; toda gospodarske neprilike, povzročene vsled posledic sekularizacije in napoleonskih vojska so stavile meje novim edicijam. (Dalje sledi.) Emil Hochreiter: Moji spomini na p. Hugolina Sattnerja, posneti iz njegovih pisem. (Dalje.) 26. 1. 1922: Prihodnja številka »Pevca« prinese k Tvoji 50 letnici življenjepis. Treba je, da ob tej priliki še zložiš kako ljubko pesem za prilogo. Usedi se se torej k mizi ali h klavirju in ustrezi prošnji dr. Kimovca in moji. 9. 2. 1922: Poslal sem Ti obrazec Tvojih evharističnih pesmi, da Ti pokažem sposobnost moje privatne litografijske tiskarne. Jaz, en bogoslovec in brat se bavimo s tem opravilom in kakor vidiš, se ne damo od nobenega sličnega zavoda prekositi. Še pred vojno sem si nabavil litografijski stroj in pet kamnov; tako moremo doma brez velikih stroškov vsako pisavo pomnoževati... Moja pesem »Ruškine sanje« se je dobro obnesla, od več strani prejemam pohvalna pisma; župnik Aljaž mi je napisal o nji štiri strani. Iz vseh ocen slišim, da se je moj način zlaganja izkazal in da bo imel trajno vrednost. Vilhar iz Zagreba mi tudi piše v tem smislu. Zanimiva je okrožnica goriškega nadškofa na svojo duhovščino: »Ali je treba katoliškim pisateljem, slikarjem, risarjem, pesnikom letati za modernimi veščami, za izrodki modernizma in sploh za propalo umetnostjo, tako da se nam nasprotniki v pest smejejo in nas bodo potomci enkrat milovali? Katoliška cerkev, ki je umetnosti povzdignila do najvišje resnice, lepote in dovršenosti, pač nima vzroka zapustiti svojo tradicijo in večno resnična krščanska načela ...« Velja tudi glede glasbe. Na kratko : Jaz ostanem pri starem, dam pa k temu od nove smeri rad, kar se prilega... Pri nas razpravljajo zdaj o gimnazijski reformi; merodajni so ljudje, ki o tem prav malo ali nič ne razumejo. Dr. Šerko- je pisal o tem predmetu izvrstno v »Slovencu«. Kedaj so postali iz realk veliki možje? Samo humanistične gimnazije so take izgojile... Hubad študira z Matičnim zborom narodne pesmi in hoče ž njim napraviti turnejo v Zagreb, Belgrad in Prago. Srečno pot! 11. 3. 1922: »Nekaj novega: opero hočem komponirati, če mi Bog podeli življenje in čil o s t. Pogajam se že v tej zadevi z dr. Pregeljem v Kranju, nadarjenim in duhovitim pisateljem, ki ima dispozicijo že na papirju in mi bo že v dveh tednih poslal zasnovo pesnitve. Moja dobra prijatelja dr. Ušeničnik in dr. Opeka mu pomagata z nasveti. Pozneje Ti že podam natančnejše podatke. Ne bi se upal, se kaj takega lotiti, če bi me tukajšni gospodje, posebno dr. Kimovec, k temu ne izpodbujali, češ, da znam muzikalično slikati... in tudi ker upam, da me boš podpiral z marsikaterimi nasveti. Bog blagoslovi to podjetje!« 21. 3. 1922: »Zelo me veseli, da odobravaš moj načrt... Videl in slišal sem že nekaj oper, poznam njihovo arhitekturo in scenerijo, nastop in dramatično bistvo. Toda hočem črpati iz lastne duše, če mi Bog da milost k temu. Vsebina opere »Tajda« (tako se bo imenovala) je romantična in ta: (sledi) ... Tako približno je dr. Pregeljeva dispozicija, pesnitve še nimam. O priliki ga bom naprostil za-Te za drugi libreto. Neskončno bi me veselilo, če bi tudi Ti kako slovensko opero komponiral... Tvoje evharistične sem pokazal g. Pre-mrlu in ga prosil, naj jih vzame za »Cerkveni Glasbenik« in prinese v presledkih, ker jih zdaj Jugosl. bukvama ne more izdati. Obljubil mi je. Torej potrpi!... Konec t. m. bodo v Mariboru izvajali mojo »Assumptio«; najbrže se izvajanja udeležim ...« 17. 4. 1922: »Kako sem se imel v Mariboru? Poslušaj! 31. 3. sem se odpeljal. Ob 4 je bila pa glavna vaja pod vodstvom prof. Druzoviča. Drugo jutro sem pokropil mrtvega knezoškofa, izrekel sožalje naše province osebno stolnemu proštu in obiskal nekatere znance. Zvečer je bil koncert; dvorana razprodana. Sedel sem v 7. vrsti poleg znancev. Koncert je bolje uspel, ko pri glavni vaji. Pevci in pevke so dobro izvežbane moči, samo bas je včasih le »markiral« — bilo je več gospodov hripavih. Zbori so se peli gladko, včasih so se premalo držali nijans. V nedeljo ob K5 me je peljal prof. Druzovič v Narodni dom, kjer je bil zbran ves pevski zbor in kjer so me sprejeli z navdušenimi »Zivijo«-klici. Ravnatelj Pire je nagovoril mladino; tudi jaz sem se oglasil in mladini priporočil troje nebeških hčera: vero, znanost in umetnost. Drugo jutro sem se sprehajal z g. Učakom, prijorjem nemškega reda iz Ljubljane, po Mariboru, potem sem prisostvoval rekvijemu v stolnici. Opoldne se je vršil pogrebni sprevod v našo baziliko, kjer so položili umrlega škofa v v rakev. Pet škofov je bilo navzočih; častitljivi sprevod je naredil globok utis... Na poti v Ljubljano nazaj me pokliče namestnik Hribar v svoj salonski voz; priporočil sem mu našo orglarsko šolo in naše organiste; ter dosegel tudi denarno vsoto v podporo... — V Sarajevu vzame v roko izvajanje oratorija kapelnik Hladek, Ljubljančan... Na cvetno nedeljo je bil na Viču cerkveni koncert; je dobro uspel. G. Premrl je izvajal tri točke, operni pevec Romanovsky pel tri pesmi, ostali spored je preskrbel cerkveni zbor (42 glasov) ... Dr. Mantuani mi svetuje Haydnovo mašo »Maria Theresia« ... Ce ne bi bila tiskana, ali lahko dobiš partituro in glasove? 30. 4. 1922: (Pismo iz Radeč, kjer je bil gost g. pl. Gutmannsthala.) Moram Ti od tod pisati, ker me k temu nagibljejo spomini na oni lepi teden v poletju 1920. Danes v nedeljo ob 9 sem med mašo v hišni kapeli pridigoval; ključarica Betti praznuje namreč svoj 50 letni jubilej (službe). Ob 5 pride neka ruska družina k južini, ki je zelo muzikalična in se bo producirala... G. pl. Gutmannsthal je kakor vedno ljubezniv... Pomisli, sem že začel opero kom-ponirati; 4 strani škic leži v predalu. V zadnji številki »Pevca« sem bral Tvojo biografijo, videl Tvojo sliko in preigral zelo ljubko pesem »Pastirica«. 22. 5. 1922: ... Hvala Ti za blagohotno preskrbljen papir za note, a zlagati mi zdaj ni mogoče. Naš provincijal je na smrt bolan in leži ravno nad menoj! njegova smrt bi tudi imela zame velike posledice, najmanj za nekatere mesece. Moral bi vzeti vajeti cele provincije v roke. P. provincijal ima raka v črevesih, pa tega ne ve. Ljubi Bog ga naj še ohrani par mesecev, da pride p. vizitator!... V nedeljo je bila seja za nove zvonove v stolnici; zedinili smo se na A, c, d. e, g — harmonično-melodično zvon jen je v duru in tudi v molu, če se en zvon zgoraj ali spodaj izpusti... Danes se je vrnil Matični zbor s turneje — zmagovit in slaven. 23. 6. 1922: Našega p. provincijala ni več med živimi; na dan sv. Antona je dotrpel, na sv. Reš. Telesa popoldne so ga na Viču pokopali, kjer je želel biti pokopan. Bil je triumfalen sprevod ubogega frančiškana, katerega se je udeležila vsa viška fara. Tako sem postal zaradi konstitucij avtomatično pro-vincijalni vikar. Ta provizorij traja do kapiteljna, ki se bo vršil sredi julija meseca... Včeraj sem pokopal eno mater-uršulinko, ki je umrla za jetiko. Plemenita, zlata duša, ki je bila skozi 30 let moja izpovedanka. Prav težko mi je bilo pri srcu... Z opero gre le počasi naprej; sem na 10. strani libreta. Pri letošnji procesiji ob »Telovem« je bila liturgija popolnoma slovenska, ordinarijat je dal na svetlo poseben formular. Mnogo je bilo zadovoljnih, mnogo pa tudi ne. Jaz sem izvajal svoje štiri himne s spremijevanjem trobil; done prav krepko... 15. 8. je tu »Vsesokolski dan«; tudi kralj se ga udeleži. Dolgo že delajo v ta namen na telovadišču; 12 milijonov bo stalo. Orli pa imajo svoj dan v Brnu; jaz bom takrat poiskal samoto... Profesor Bajuk izdaja novo' slovensko pevsko šolo; 12 pol je že tiskanih; lepo delo, ki bo za nas Slovence velikega pomena. Šola obsega vse, kar mora šolan pevec vedeti. Bom napisal za deželni šolski svet oceno, da dobi šola uradno dovoljenje... Jako dobro kupčijo imajo sedaj zvonarji; noč in dan delajo ... Tudi zida se pridno v Ljubljani ; 52 novih stavb je naznanjenih pri mestni občini... 9. 9. 1922: »Sedim še vedno v Ljubljani, a 1,1. 9. se popeljem v Trst in potem v Gorico in na Sveto Goro, nazaj morda čez Udine—Trbiž. Vederemo, se šara possibile... Zdaj aranžiram nove pesmi za zbor, pišem, litografujem, imam po eno uro vajo in tako mine čas... Nimam nikakih opravil več, hočem se posvetiti le službi božji in pa glasbi, v kolikor mi Vsegamogočni še podeli moči. Ko se vrnem s potovanja, se vržem na opero... 15. 8. se je vršil Sokolski dan, noč in dan hrup in ropot; sedaj velesejm, potem začetek šol... Nabavil sem si Gollerjevo mašo »Beati pacifici« in Brucknerjevo mašo v e molu.« 27. 9. 1922: »Najprvo Ti moram opisati svoje potovanje. 11. 9. sem torej odrinil v Trst; v Postojni sem stopil na sedanja italijanska tla. Tam sta že stala dva karabinerja in par financarjev. V Trstu me je pričakoval g. Pollak. Stanoval sem pri svojem starem prijatelju monsignoru Kratzigu. Pri kosilu sva bila pri Pollakovih; potem smo se peljali z avtom na Prosek in čez Opčino nazaj. Drugi dan sem obiskal »fiera Campionaria« — jesenski velesejm, ki pa ni kos ljubljanskemu; popoldne smo se peljali po vzburkanem morju v Koper. V sredo Gorica: pri nadškofu dr. Sedeju; bil je zelo prijazen in priljuden — sva stara prijatelja. V četrtek sem se peljal z vozom v Solkan in drugi dan zgodaj romal na Sveto Goro. Vojnih sledov se vidi le malo. Mesto in bližnje vasi so na novo sezidane — krasen pogled. Na Sv. Gori že stoji začasna cerkev 15+11+9 m in samostanček s 16 sobicami. Sicer je pa vse okoli velika podrtija, iz katere so že marsikaj odkrili, tako n. pr. veliki oltar, na katerem pod milim nebom mašujejo. Bil sem navzoč pri taki maši — v srce mi je seglo... Ta podrti samostan je bil eden najlepših naše provincije, danes je skoro razvalina. Majhna družina životari tam, da bi le obdržala posestvo... Če se bo vlada za to zmenila, se še ne ve. V nedeljo popoldne sem bil v Korminu pri Don Spagnulu ,ki je bil v Gradežu 2 leti moj padrone. Živi tam kot katehet, njegova sestra pa kot učiteljica. Jako prijeten večer! — V ponedeljek zjutraj hajdi v Udine in koj naprej v Trbiž. Pod Sv. Višarji v Zabnicah sem se ustavil; je rezidenca naše provincije, kjer samo< en pater vodi tri fare. V krasnem gorskem zraku sem ostal dva dni, potem Bled—Kranj—Ljubljana. Ne smeš me zavidati! Akoravno so me povsod prav prijazno sprejeli, bilo je to bolj naučno potovanje in nikjer nisem ostal dolgo časa. Vesel sem, da sem zopet doma!« — Opera mi ne gre posebno od rok; sem jo pač nadaljaval, a manjka mi pravo razpoloženje in sicer zaradi telesnega neugodja... Na prošnjo Jugoslovanske knjigarne sem priredil Belarjevo »Slovensko mašo« za mešan zbor in jo nanovo harmonizoval. Kmalu izide 3. zvezek mojih »Svetniških pesmi« ... Prošt novomeški dr. Elbert je nevarno obolel; bilo je namenjeno, da se peljem danes doli, da ga obiščem, pa sem bil zadržan... V ponedeljek preneso slovesno čudodelno podobo Matere božje nazaj na Sveto Goro. 27. 10. 1922: »Pošiljam Ti par besedil; komponiraj jih za mešan zbor ali troglasni ženski zbor za priloge »Pevca«. Gotovo imaš še druge skladbe, ki bi nam bila dobrodošla. Tudi jaz sem zložil tak zbor, ki izide prihodnjič... 9. 10. je prišlo mnogo pevskih zborov z dežele v Ljubljano, in je v unionski dvorani nastopilo. Vsi so zadovoljili (razun enega) in s tem dokazali, da kulturno delo tudi na deželi ne spi. »Ljubljana« pa je kar izvrstno pela... Vsak teden imam štiri vaje za »Assumptio«; ta koncert nameravam prirediti 20. 11. v cerkvi; moj zbor bo pomnožen do 60 glasov; vojaška godba — ki bo spremljala — je na višku. 12. 11. 1922: ... Z mojo opero kar ne morem naprej. Prijatelj, pri teh razmerah bi bil čudež, če bi imel veselje do tega. Doslej sem vse dokaj dobro prenašal, a zdaj se godijo reči, ki me — navajenega na redne kulturne razmere — morajo ozlovoljiti... Naše šole strašno nazadujejo; na realnih gimnazijah je grščina le privaten predmet. Petja sploh ne podučujejo več, ker ni plače za učitelja. Telovadba pa je obligatna za vse šole in za oba spola. Učenci se obnašajo tako predrzno, da se morajo profesorji skoraj potuhniti. S tako mladino ne simpatiziramo in tako je prepad med nami vedno večji. Naš deželni šolski svet je unikum na celem svetu. Dva učitelja ga obvladujeta in predlagata venomer svoje antiprosvetne nasvete. Kanonik Nadrah odbija izvrstno, ostane pa vedno v manjšini. Dovolj tega, a moral sem Ti pisati, da si moreš tolmačiti mojo nerazpoloženost za komponiranje. — Koncertna sezona se je pričela; pretekli teden so bili trije večji koncerti; nikamor nisem šel... Je čestokrat kupčija. Ubogi uradniki, kako morejo ti? In to naj traja celo zimo? Za moj del... V cerkvi napredujemo vrlo; 1. 11. sem izvajal Filkejevo Lourdes-mašo; je izvrstno uspela. Brucknerjeva maša pa mi le služi v poduk; izvajal je ne bom. Je visoko in težko pisana. Bi jo že obvladali, pa škoda za čas, ki nam potem drugod manjka ... Opera igra letos samo vsak drug dan — pometna naredba! Tu je namreč le majhen del občinstva, ki jo obiskuje... Kapelnik dr. Čerin je postal major; je sposoben za povišanje, ker je bil v vojni kombatant... G. Premrl je izdal 10 božičnih in 40 Marijinih pesmi (izbor iz C. Glasbenika). Posebno mi ugajajo božične, so pa tudi zares ljubke. Vidiš, kako se je treba premagati, da prodereš... Frančiškanske orgle v Sarajevu, za katere sem jaz posredoval, so bile o binkoštih postavljene; povabili so me h kolavdaciji, pa takrat nisem mogel od doma... Tako, ljubi prijatelj, sem Te zopet enkrat obvestil o nas in naših razmerah in upam, da se dobro imaš. Žal, se z Dunaja ne sliši nič dobrega. Draginja zopet raste in prebivalstvo nazaduje zaradi izselitve. Quousque tandem!« — Nerazpoloženost, da mržnja do skladanja je pri prijatelju v tem času tako narastla, da mi piše:) 20. 11. 1922: »Obvestil si me, kakšen libreto želiš. Danes Ti predlagam sledeče: Vzemi moj libreto in komponiraj Ti opero »Tajdo«. Uvidim sleherni dan, da sem za to delo že prestar. Četudi imam dobro voljo, ne napredujem in strah me je, če pomislim, koliko časa še potrebujem, da delo dokončam, inštrumentiram in partituro napišem. Tega ne zmorem več, preveč sem zaupal svojim duševnim močem. Nastal je preobrat, ki si ga moram tolmačiti ... Bom rajši skladal majhne stvari, v prvi vrsti za cerkev. Ti pa imaš bujno fantazijo, delaš lahko in hitro, prevzemi Ti to delo. Bova oba molčala in če dogotoviš, bom jaz dr. Pregelja obvestil. Njemu je pač vseeno, če zložiš opero Ti ali jaz... Pošljem Ti libreto in tudi moje dosedanje delo (note). Jako bi bil vesel, če ta moj predlog odobriš; čutil bi se prostega velike more ...« Preden sem jaz odgovoril, komaj tri dni pozneje, se je prijatelj zopet oglasil in pisal: - 23. 11. 1922: »Ljubi prijatelj! Sem stvar pretehtal in premislil: bom vendar opero nadaljeval. Za slovo sem preigral zadnjih 20 strani; tesno mi je bilo pri srcu, ločiti se... tako sem torej sklenil, delo nadaljevati. In zares! gre mi izpod rok. Za Te bom že preskrbel drug slovenski libreto... Naš Foerster bo dosegel 85. leto; ob tej priliki bodo vprizorili njegovega »Gorenjskega slavčka«, ki ga je zložil leta 1872----Bajukova pevska šola, ki obsega 240 strani, je izšla; pišem že drugo oceno za Cerkv. Glasbenik. ... P. Regalat je prav dobro 3. rigorozum prestal, 29. 11. bo promoviran doktorjem teologije. 10. 12. 1922: »Torej v pokoj hočeš iti! Seveda le na videz, kajti deloval 'boš naprej, a seveda na poprišču, ki Te veseli. In hočeš postati moj tovariš tudi kot pevski vodja?! Dobro srečo! — Gl. Matica praznuje svojo 50letnico. Spored: V petek ob osmih govor dr. Mantuanija; v soboto simfonični koncert, v nedeljo popoldne pevski koncert, zvečer komerz. Mislil sem si, da bodo izvajali saj kako večje delo, pa sem se motil... Opero nadaljujem sicer, a če sem na koru zelo zaposlen, mi ne pride nič kaj na misel. Če že o operi pišem: Foersterja so pri predstavi njegove opere burno slavili; iz srca sem mu privoščil ta triumf. — Naš p. provincijal Mariofil je opasno zbolel in leži že 5. teden... Stanko Premrl: Slovenska klavirska literatura. (Dalje.) Slovenske klavirske skladbe, ki so izšle v naših pred leti izhajajočih glasbenih listih: '»Glasbeni Zori«, »Novih Akordih« in »N o v i M u -z i k i«, so sledeče: Adamič Emil: Spominski list. N. A., II. Spominski list. N. A., II. Spominski list. N. A., II. 0 mraku. N. A. III. Nekdaj je bil. N. A., III. Polka. N. A., III. Spominski list. N. A., IV. 2alobna koračnica. N. A., IV. Valček. N. A., V. Prvi sneg. N. A., VI. Gregorčičevim manom, N. A., VII. Zjutraj. N. A., VII. Serenadica. N. A., VII. Morje. 1. N. A., X. Štirje otroški plesi. N. M., I. Albini Srečko: Arlekinade: 1. Serenata. N. A., III. Arlekinade: 2. Rendez-vous. N. A., III. Andreis Josip: Ples lutke. N. M., II. Bravničar Matija: Tango. N. M., I. Spominski list. N. M., II. Študija (Continuo). N. M., II. Bunc Evgen: Sokolska koračnica. N. A., IX. Dekleva Poldi: Mazurka. N. A. V. Dobronič Anton: Intermezzo. N. A., IX. 1 Ker nameravam objaviti tudi slovenske klavirske skladbe, ki se nahajajo še v rokopisu, prosim ponovno naše skladatelje, da mi dotične svoje še nenatisnjene skladbe sporoče. Dugan Franjo: Spominski list. N. A., III. Spomin na Zdenka Fibicha. N. A., III. F e ix Adolf: Slovenska rapsodija. I. N. A., IX. G e r b i č Franc: Sundečič — koračnica. Gl. Zora, I. Salonska mazurka. G I. Zora, I. Romanca, N. A., VI. Spominski list. N. A., VI. Impromptu. N. A., VIII. Mazurka (iz op. 42). N. A., X. Mazurka (iz op. 59). N. A., X. Predigra in fuga. N. A., XI. Mazurka. N. A., XII. Hochreiter Emil: Valses nobles. I. N. A., XII. Valses nobles. II. N. A., XII. Valses nobles. III. N. A., XII. Ipavec dr. Benjamin: Mazurka. Gl. Zora, II. Vila (salonska polka). Gl. Zora, II. Poloneza. N. A., I. Valček. N. A., II. Dve fugeti. N. A., II. Gavota. N. A., IV. Podoknica. N. A., V. Kolo. N. A., V. Fantazija po motivih Dav. Jenkove pesmi »Naprej«. N. A., V. Ipavec dr. Gustav: Kadrilja. N. A. II. Ipavec dr. Josip: Triglavska koračnica. N. A., I. Scherzo. N. A., IV. Jeraj Karel: Lepa Vida. (Gondoljera.) N. A., I. J u n e k Julij: Nokturno. Gl. Zora, II. Terpsihora. (Polka frangaise.) N. A., II. Mazurka. N. A., II. Valček. N. A., III. Romanca. N. A., V. Impromptu. N. A., V. Koračnica, N. A., VIII. Komel Emil: Fugeta. N. A., I. K opore Srečko: Iz dnevnika žalostnega tovariša (4 skladbe). N. M., I. Mala klavirska suita. I Menuet. N. M., I. Sonatina (3 stavki). N. M., I. Kozina Marijan: Mala božična suita (3 stavki). N. M., I. Krek dr. Gojmir: Slovanski capriccio. N. A., I. V planinski raj! (Koračnica.) N. A., I. Bagatela, N. A., I. Polka frangaise. N. A., I. Spomlad trka na duri. N. A., III. Melodija. (Za štiri roke.) N. A., IV. K Bocklinovim slikam, i. Spomladni dan N. A., IV. 2. Eremit. N. A., IV. Polka mazurka. N. A., V. Gavota. N. A., VI. Slovanski capriccietto. N. A., VIII. Po ljubih potih. N. A., X. Lajovic Anton: Sanjarija. N. A., I. Adagio. (Za štiri roke.) N. A., I. Logar Mihovil: Iz cikla klavirskih skladb: 1. Romanca o dišavi smrekove smole. N. M., I. 2. Oskubljeni slavec, ki je izgubil glas. N. M., II. Mir k Vasilij: Glasbeni utrinki. I. N. A., XI. Glasbeni utrinki. II. N. A., XI. Glasbeni utrinki. III. N. A., XI. Glasbeni utrinki. IV. N. A., XI. Romanca. N. A., XII. Reveries. N. A., XIII. Capriccio. N. A., XIII. O c vir k Ivan: Mazurka. N. A., VI. Koračnica. N. A., VII. O s t e r c Sla vko: Dve miniaturi. 1. Mala koračnica. N. M., I. 2. Valse lente. N. M., I. Parma Viktor: Mandolinata, (Iz dramatične romance »Stara pesem«.) N. A., I. Valček. (Iz dram. romance »Stara pesem«.) N. A., I. Ne udajmo se! (Koračnica.) N. A., II. Koračnica iz operete »Amaconka«. N. A., III. Valček iz opere »Vrh, grof celjski«. N. A., V. Straža ob Savi. Koračnica, N. A., XIII. P a v o i č Josip: Stara pesem. N. A., IX. Spomin na prvi ples. N. M., I. Slavček. N. M., II. Planinšek Karel: Uspavanka. N. M., II. Premrl Stanko: Na delo bratje! (Koračnica.) N. A., VII. Scherzo. N. A., VII. Fuga. N. A., X. Sonatina. N. A., X. Menuet. N. A., XII. Dva otroška plesa. N. M., I. Božič. N. M., I. Prochazka Josip: Iz mojih pesmi št. 1. GI. Zora, II. Iz mojih pesmi št. 4. GI. Zora, II. Iz mojih pesmi št. 5. GI. Zora, II. Barkarola. N. A., I. Romanca. N. A., I. Impromptu. N. A.. II. Valse-Impromptu. N. A., IV. Iz cikla »Karneval«: 1. Promenade. N. A., IV. 2. Valse. N. A., IV. 3. Romanca. N. A., IV. 4. Quasi Polacca. N. A., IV. Silhueta. I. N. A., VI. Silhueta. II. N. A., VII. Silhueta. III. N. A., VII. Silhueta. IV. N. A., VII. Silhueta. V. N. A., VIII. Ravnik Janko: Moment. N. A., XI. Večerna pesem. N. A., XI. čuteči duši. N. A., XI. Dolcissimo. N. A., XII. List v album. N. M., 1. Valse melancholique. N. M., I. Rosenberg Ružič Vjekoslav: Sonata. (4 stavki.) N. A., VI. Valse intermezzo. N. A., VII. V album. N. A., VIII. Rondo. N. A., VIII. Valse brillante. N. A., VIII. Cvietng polka. N. A., VIII. Andanie. N. A., IX. Scherzo. N. A., IX. Čarobne uspomene. (Valček.) N. A., IX. Salač Miloš: Scherzo. N. M., II. Savin Risto: Sarabanda. N. A., I. Etude. N. A., I. Barkarole. N. A., II. List v album. N. A., II. Narodna (Pobiči mi po cest' gredo). N. A., II. Večerna. N. A., III. Romanca. N. A., Hiša n 11 Saša: Adagio. N. A., X. Scherzo. N. A., XI. Šček Breda: Božič. N. M., II. Š k © r j a n c Lucijan Marija: Pro memoria. 13. II. Tema con 4 variazioni. N. M., II. Tajčevič Marko: Prva mala suita (3 stavki). N. M., I. Druga mala suita (3 stavki). N. M., II. Ved r al Josip: Slovanska koračnica. N. A., II. Zupane Rafael: »Milka«. Koračnica. N. A., IV. Na zdar! Koračnica. N. A., VIII. Odlok ljubljanskega škofijskega ordinarijata glede nagrobnic. Ljubljanski »Škofijski list« je objavil v 2.-3. štev. leta 1936 glede nagrobnic sledeče: Ker se pri pogrebnih in drugih cerkvenih žalnih prireditvah pojo sem in tja pesmi, ki zaradi besedila niso primerne za take prilike, se glede nagrobnih pesmi odreja sledeče: Med pesmimi, ki se pojo pri pogrebih, je brez dvoma najmanj primerna »Gozdič je že zelen« bodisi v tej ali oni prireditvi in absolutno ne spada k pogrebnemu obredu. Manj primerni sta Emila Adamiča pesem »Slovo« (V hladni noči) in Zorka Prelovca »Poljana toži«. Nagrobnici »Vigred« in »Spomladi vse se veseli« se morata, če se pojeta, peti v celoti, obe kitici, ker sta drugi kitici boljši in primernejši. Pevovodje naj ne izvajajo raznih v naglici zloženih ozir. prirejenih in zato dostikrat tudi glasbeno ne dosti vrednih nagrobnic. Kdor namerava kaj novega še ne odobrenega izvajati, naj skladbo z besedilom vred predloži v odobrenje. V »Cerkvenem Glasbeniku« 1934 na str. 144 in si. je ravnatelj msgr. Stanko Premrl podrobno opisal slovenske nagrobnice in podal smernice glede njih uporabe in izbire. Župnim uradom se naroča, da vestno pazijo na to, da se pri pogrebih ne bo pelo kaj neprimernega. V Ljubljani, dne 2. marca 1936. f Gregorij, škof. Marko Bajuk: Petje pri društvenih sv. mašah. Razna društva prirejajo za umrle in žive člane večkrat društvene sv. maše. Ce so društva kar domača in imajo primerne odnose do domačega cerkvenega zbora, naprosijo navadno letega, da poje med sv. mašo. Tedaj je vse v redu. Pevovodja-organist ve, kako in kaj je treba peti med sv. mašo, on tudi ne bo spravil na kor pesmi, ki ne spadajo v cerkev, zlasti ne k službi božji. Drugače pa je, če gredo društva kam z doma, pa imajo morda svoj pevski zbor s pevovodjem, ki ni organist, ki se tudi ne bavi s cerkvenim petjem, ali pa nimajo zbora in naprosijo za petje kakšen necerkveni pevski zbor, ki ga seveda ne vodi organist in se tudi zbor ne bavi s cerkvenim petjem. V tem slučaju pa se rado kaj primeri, kar ni v skladu s sv. mašo, s cerkvijoi in ne s «erkvenimi predpisi vobče, ki se tičejo cerkvenega petja. Sem že ponovne naletel na nedostojne slučaje. Za zgled naj navedem zadnjega. Pred dnevi je imelo ugledno društvo društveno sv. mašo v mestni farni cerkvi ob taki uri, ko je navadno vsako nedeljo domača sv. maša in je cerkev vselej polna. Maša je veljala topot posebno umrlim članom, še prav posebno uglednemu članu, ki je v zadnjih dneh umrl. Društvo je naprosilo oktet uglednega koncertnega zbora za sodelovanje. Mašnik je imel slovesen plašč nedeljske (bele) barve, na koru so pa peli: Prelovee: »Poljana toži; Jenko: »Blagor mu«, dve kitici; po povzdigovanju; Dev: »Vigred se povrne«, dve kitici in Ang. Hribar: »Človek, glej življenje svoje!«1 To je bila sv. maša v nedeljo ob osmih, cerkev, župnijska, polna. Ljudje so sami čutili, da ni vse v redu in so zmajevali z glavami in naglas godrnjali. Iz tega slučaja — in enakih, ki se dogajajo, se rodi potreba, da morajo cerkvena predstojništva zahtevati od vsakega tujega zbora spored pesmi, ki jih namerava pri sv. maši peti, organisti naj pa tudi store vse potrebno od svoje strani, predno izroče tujemu organistu ključ do kora in orgel, sicer se utegne primeriti, da bomo n. pr. pri poročni sv. maši slišali »Al me boš kaj rada imela«, ali pa ono »prelepo narodno, za poroko prav primerno« »Kod bova vandrala ...?« v vseh kiticah. 1 Zakaj ne se one ... dente me v črni grob, lirkelj na grob. Srečko Koporc: Analiza in sredstva nove glasbene gradbe. (Nadaljevanje.) Poglejmo še zadnji dve vrsti ritma: 4. Šestdelni (šestdelna zvočnica) ritem predstavlja: a) Ionikus (padajoč) i i> i » » » » b) Ionikus (stopnjujoč) c) Molosus č) Korjamb d) Antispast u - _ o = Ji J j I 1 • » . i r — • » h 5. Sedemdelni epitrit u L__= Ji J J J,, ki se pa v glasbi v tej obliki ne uporablja. Edino je mogoč kot razdeljen v manjše zvočne vrednosti, a največkrat se nahaja v obliki septole. N V moderni glasbeni ritmiki je važno poznati le troje ritmov, to so: daktilski (štiridelni), trohejski (trodelni) ter ionski (šestdelni). V dak-tilski ritem prištevamo še: spondejski, anapestni in seveda daktilski ritem, ki ga delimo v dva velika dela. Trohejski in ionski ritem pa delimo v troje velikih delov. Ostali pet- in sedemdelni ritmi so zloženi iz dveh in treh zvočnic. Preden bomo opisali taktove načine, naj pojasnimo zvočnico in njeno funkcijo v glasbenem oblikoslovju. Kar je stopica v poeziji, to je v glasbi zvočnica. S tem je prav za prav vse tudi povedano. Nasprotno je pa težje ugotoviti zvočnico. Kakor je v pesništvu zložena stopica iz več delov (zlogov), dolgih in kratkih, oziroma naglašenih in nenaglašenih, in kakor so stopice dvo- in trozložne, slično tako je pri zvočnici. Zvočnica je del metrične enote, ki predstavlja osnovno glasbeno mero. Na vsako zvočnico pride en motiv. Trajanje zvočnice določa razdalja motivičnega poudarka. Če so minuli štirje poudarki v razdalji po eno polovno noto, to potem predstavlja vrednost ene zvočnice. Pravilo je: kot vsebino čas. glasbene enote smatramo množino zvokov. Zato je melodično gibanje, kjer pride na eno zvočnico le en ton, izjema. Ta ugotovitev je zelo važna, posebno za skladbe v počasnih tempih, čeprav ne drži vedno (kot v koralu in v zelo počasnih tempih). Drugo pravilo pravi: če smatramo določeno trajanje zvočnice glede na dolžino in krajšino pripadajočih notnih vrednot dotične skladbe res za resnično dolgo in kratko n. pr, J, J, prva nota je dolga, druga je kratka, je zvočnica 3 4 ■1= c) fe^j^^^r^ 2- d) Bach I. S. Gavota iz 6. engl. saite Normalni takti (trodelna ureditev, tri zvočnice) skladbe v teb taktih so: a) poloneza, b) couranta (pri Bachu). a) b) t--. al--P "jF3- — Chopin, op. 44 _ _ 3 m f -0- ' - 1 2 3 4 5 6 (Kirnberger) Notacije v malih taktih (le ena zvočnica) skladbe v teh taktih so: hitrejši plesi: galop, čardaš in v trodelni ureditvi: valček, landler, mazurka, menuet, sarabanda, couranta in pasepied. Tudi tarantela je kljub šestosminski notaciji notirana v malem taktu, ki ga imenujemo »trijolični takt« (več o tem bomo zvedeli pri obravnavi taktovih načinov). Razen ugotovitve zvočnice, je važno za analizo ugotoviti tudi členitev poedinih delov v skladbi. Različnost ritmičnega gibanja določa skladbi večjo ali manjšo členitev, ki jo delimo v ostro členitev, če so ritmične vrednosti velike ali zelo različne: i -o— X— m --—,—g--p-Gerbič, op. 60 ~| t I Jugoslovanska rapso- --—|--1— -j dija za orkester • vi (Rokopis str. 28 [ll]j ostra členitev manjše zvočne vrednosti se gibljejo med velikimi. Ce se pa fraza ali kakšna druga glasbena skupina giblje v enakih zvočnih vrednotah, pravimo, da je fraza ali skupina »tesno členjena« (C. Gl. 1931. štev. 7—8): ^■=3=3= I *__________i Dolinar S tem nastane seveda še vrsta medstopenj glasbene členitve. Na vsak način je ravno vrsta členitve stilno-psihološkega pomena za karakterizacijo ustvarjalca. Torej moramo reči: čim manjše so ritmične razlike, tem tesnejša postane zvočna členitev poedinih skupin. Naslednji pregled naj še enkrat pokaže vsa dosedaj opisana razmerja (metrično-ritmična): Metrum . . Ritem . . Zvočnica . Dinamika . težka lahka. težka lahka težka lahka i i J J II I ^ • • v r 1 o i ' i 1 <3 J J7j i 1 1 o £ etc. J J" J J etc. 1 2 3 težka 4 1 2 etc. etc. lahka Op.: Ritmična razdelitev (dvodelna): i Ta primer nam jasno kaže, kakšna razmerja prevladujejo v enem samem taktu. In ko smo ugotovili v skladbi osnovno vrednost zvočnice, potem ne bo težko pojasniti zelo komplicirane ritmične sestavine, ter jih razdeliti na poedine dele časovnih enot. Le na ta način bo mogoče priti do resnične ugotovitve časovne osnove melodije, ki jo vidimo v oblikah najmanjših členov zvočnice, to je krajšine. Pri vsaki melodiji razlikujemo troje bistveno sestavnih stvari: a) Členi zvočnice niso oraamentalnega značaja in ne služijo v olepšavo melodije. (V tem se ta teorija znatno približa teoriji I. Krohna, Sammelbande der Internationalen Musikgesellschaft, Jahrgang IV., 1903), ki pravi: »Melodična sestava vsake poedine fraze je razvidna iz vreznih motivov,, ki imajo najpoglavitnejše tone.« Slično pojasnjuje Dr. Kolessa v etnografski zbirki, 1924, Sevčenko-Gesellschaft, zv. IX-X.-39.-XL. Za člene zvočnice služijo mesto dveh not (J J ali J~) tudi trijole (j J za j j ali J . J = .-.-2X3). b) V glasbi so pogosti slučaji, da pride na dolgo noto ene zvočnice dvoje ali več tonov; to imenujemo »razvez« dolge vrednosti (ali zvočnice) v krajšino. c) Spajanje (sestava) pa nastane tedaj, če pride na eno zvočnico le en ton. Naj pojasni vse tri elemente primer: -fr- z^te* t— »rsitsr«?? = Uj anje ----1-----spondejE Trohej Razvez Spajanje (troheja) Osnov, mera Razvez (troheja) Razlikovati moramo pri tem predtaktnost in polnotaktnost ritma (na primer: trohejski, jambski, daktilski in anapestni), ki se razlikujejo le po začetku. Poglejmo na primeru: i__i i_i i__— kljub polnotaktnemu začetku je osnova vendarle jambski ritem. Anapestni ritem: i =3=5 (ženski sklep) »—« Tome: C. Gl. 1925, št. 3—4 __l -P—p— (ženski sklep) Pavčič: C. Gl. 1924, št. 3 in 4 Tako obračanje ritma je razumljivo tedaj, če pogledamo v pesništvu nauk o stihih, kjer obstaja poleg sestave zlogov v stopice še sestava besednih stopic. Besedna stopica sestoji iz cele besede ter event. stranske, dopolnilne besede. Pri stopici pride v poštev predpisano število zlogov, njih stališče in govorniški poudarek, ne glede h katerim besednim tvorbam ista spada. Metrum (mera) predpisuje vedno le stopice, ne pa besednega smisla. Primer razdelitve v stopice: Bog, le j daj do|brot I po | svetu V smislu besedne stopice: Bog, {le daj [ dobrot | po svetu Razlika je očividna ter tiči v tem, da pride v pesništvu razdelitev po stopicah, ne glede na besedno sestavo, v glasbi se pa ritem določa z logično skupnostjo zvočnih skupin. Imamo slučaje, kjer je besedilo napisano n. pr. v trohejskem ritmu, pa pride glasbena fraza, napisana na to besedilo, v jambskem ritmu. Vzrok, da nekatere polnotaktne teme preidejo takoj v predtaktni ritem (če ni z artikulacijo izrečno predpisana ohranitev trohejskega ali daktilskega ritma), tiči v sestavi skupin, ki jih bomo kmalu obravnavali. Zapomniti si moramo, da so členi zvočnice (osnovna mera) glavni sestavni deli vsake melodije, manjše razdeljene vrednosti pa dodana olepšava. In tu pridemo do zanimivega nasprotja med pesništvom in glasbo. V glasbi moremo krajšino kake zvočnice razdeliti v še manjše dele, ki jim pravimo »razvezne vrednosti« I., II. ali III. stopnje. Če vzamemo daktilsko zvočnico J j"j ^ = razvezna vrednost I. stopnje, ^ = razvezna vrednost II. stopnje etc.), tega ne moremo napraviti v pesništvu. Vsa ritmična razdelitev je sestavljena iz J in J. Prve note pomenijo dolge,'druge kratke zvočne vrednote. To je glavna podlaga vse ritmične razdelitve. Rekli smo že, da zvočnica obsega ritmično utripanje ene metrične enote. Poglejmo ta razmerja: 3-dobna zvočnica 4-dobna zvočnica 5-dobna zvočnica 6-dobna zvočnica 7-dobna zvočnica a) J J. b) c)* o o •I o \\ I > • o I I I o o o Osn. oblika zvočnice I I I 0 0 0 I ! J I-0 0 0 0 'J J J J J II I I I I 0 0 0 0 0 0 I I I j I I I 0 0 0 0 0 0 0 Razvez v krajšino 0 0 T" 0 0 0 II I I I I I I J 000000000 ' Trijolična razdelitev pride le pri 4- in 6-dobnih zvočnicah. Normalni takt ima 2—3 zvočnice (v trodelnem ima 3!). Prva zvočnica je poudarjena in predstavlja težki del takta. Ostale, nepoudarjene zvočnice (v 2U je druga, v 3U je druga in tretja) predstavljajo lahki del takta. C. Gl. 1923 št. 9—10 m -e 3 »»» —lCL Premrl Nove orgle v Šempetru na Krasu. G. V ali če k je postavil nove orgle s tole dispozicijo: 1. Principal 8' Pedal: 9. Subbas 16' 2. Burdon 8' 10. Piano 16' 3. Salicional 8' 11. Burdonal 8' 4. Gamba 8' Zveze: man.-ped.; 5. Vox coelestis 8' superokt. v manualu; 6. Oktava 4' subokt. v manualu; 7. Flauto dolce 4' superokt. manuala na pedal. 8. Mikstura 22/3', 2', IVa', 1' Zbiralniki: p, mf, f, ff, Tutti. Omara je preprosta, odprta; čez in čez stoje v prospektu piščali. Igralnik je pripraven, lepo izdelan, čisto Valičkov, kakor smo jih bili vajeni pri Milavčevih orglah. Meh je izdaten, sapa mirna. Material lep in lepo obdelan; delo zelo vestno, razdelitev praktična. Intonacija je mehka, pa hkratu živa, dasi so orgle majhne in imajo samo en manual, se da doseči veliko lepih kombinacij. Posamezni registri imajo svojemu značaju primerno barvo; dobro je zadeta tista primerna moč posameznih registrov, da se more spremljanje petja živahno stopnjevati. Saj principal, dasi poln, izdaten in živ, ni za petje prav nič premočen; še oktava se pri močnejšem naraščanju kar lepo poda, nič ne kriči, ampak petje veselo poživlja in še superoktava nič ne skazi. Posebno hvaležna je za spremljanje petja fL dolce 4': kakor topel sonček vse ožari. Salicional je brez rezi, prav tih, poje kakor ozka, svetla Ilavta, prav kakor salicional po svojem prvotnem značaju mora biti. In je zelo lepa vox coelestis, nekoliko širša in močnejša eolina, kakor smo jih vajeni, kar je tudi prav; ima vsaj nekoliko več vsebine. Edino mikstura se zdi malo ostra, pa se kaj lahko omili. Ena prosta kombinacija bi bila še dobra, pa je disponent na njo pozabil. Orgle so torej izvrstne; glas je lep, poln, izdaten, svetel, vesel, slovesen. Človek rad za njimi sedi in se ob prijetnih zvokih opaja. Dr. Fr. Kimovec. Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. V petek, dne 23. oktobra, se je vršila redna odborova seja, katere so se udeležili: dr. Dolinar, Janežič, Lavrič, Premrl in Steska. Po običajnem uvodu je poročal predsednik Steska, da sta izpraznjeni dve mesti škof. nadzornikov organistov, in sicer za leskovško in šmarsko dekanijo. Sprejetih je bilo več predlogov glede imenovanja novih nadzornikov. Za tem je poročal msgr. Premrl kot ravnatelj orglarske šole: Preteklo šol. leto so dovršili šolo štirje gojenci, in sicer dva z odličnim, dva pa z dobrim uspehom. Od absolventov sta dva tudi že nastopila službo, in sicer eden v Horjulu, drugi pa v Ravni Reki v Srbiji. — Novo šolsko leto se je pričelo konec meseca septembra. Na novo sta bila sprejeta samo' dva učenca in to v II. letnik, ki šteje sedaj skupno 20 gojencev. Eden je med počitnicami umrl, eden pa se ni vrnil. Od petih, ki so imeli ponavljalni izpit, so izdelali trije. Organistu iz Loškega potoka se je na prošnjo dovolilo, da srne obiskovati orglarsko šolo kol hospitant. Učiteljski zbor šteje 10 moči, ki so iste kot lansko leto. Glede pouka na pihala je odredil, da se vrši kot neobvezen predmet. Odredbo utemeljuje s tem, da so učenci že z drugimi važnejšimi predmeti dovolj zaposleni, nekateri pa tudi fizično niso kos instrumentom, ki zahtevajo že izdaten telesni napor. Za odredbo prosi naknadne odobritve, ki jo da odbor soglasno. Nadalje je poročal, da je s prispevki za orglarsko šok» v zaostanku še 50 cerkva; nekatere celo že več let niso izpolnile svoje dolžnosti, med njimi precej takih, ki glede gmotnih sredstev nikakor niso v zadregi. Podobno je z naročbo na Cerkv. Glasbenik. V tem pogledu je ugotovil, da je še okrog 90 župnij, kjer nista niti cerkev niti organist naročena na ta list. Posebno malo razveseljivo pa je, da med njimi skoraj prvačijo župnije, ki te abstinence v nobenem pogledu ne bi mogle opravičiti. Glede nastavljanja organistov na izpraznjena mesta se je ugotovilo, da se še vedno ne ravnajo povsod po nedavni škofijski odredbi. Odbor je zato sklenil, da se radi uspešnejše kontrole naprosi škof. o-rdinarijat, da pozove vse župne urade, da mu sporoče ime organista, strokovno izobrazbo in dan nastopa službe. Končno je omenil še predsednik Steska, da bomo obhajali prihodnje leto 100-letnico rojstva skladatelja Forsterja in 60-letnico obstoja našega društva. V zadevi Forsterjeve proslave je prejel tudi od Glasb. Matice dopis, v katerem predlaga GI. M., da bi obe ustanovi priredili za to priliko- kaj skupnega. Zaenkrat prosi samo za načelni pristanek, podrobnosti pa bi nato obravnavali skupno zastopniki obeh odborov. Odbor je sklenil, da se GI. Matici sporoči sprejem stavljenega predloga. Na ostalem delu seje je odbor razpravljal še o nekaterih podrobnostih nameravane prireditve ter zaenkrat sklenil, da se bo ob tej priliki izvajala Forsterjeva še ne objavljena Missa Quilisma, ki bo izšla tudi v Cerkv. Glasbeniku. Sodelovali naj bi po možnosti vsi ljubljanski cerkveni zbori. Ob tej priliki se bo vršil tudi društveni občni zbor, ki bo združen s predavanjem o Forsterju. S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena. Organistovske zadeve. Občni zbor »Zveze organistcvskih društev za Slovenijo« se je vršil dne 14. oktobra v Rokodelskem domu v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo 11 delegatov iz mariborske in ljubljanske škofije. V živahni debati se je razpravljalo predvsem to, ali naj društvo razpustimo, ali naj ga s širšim delokrogom znova še bolj poživimo-. Vsi delegati so se končno zedinili v tem, da je treba »Zvezo« poživiti in ji dati širši delokrog, v katerem naj bi bila Zveza glavni organ, ki bo zastopala in branila koristi obeh društev. Pri prvem prihodnjem občnem zboru naj bi se v tem smislu spremenila pravila Zveze in naj bi do takrat tudi obe društvi pripravili predloge za obširnejše delo Zveze in kako bi najuspešneje vršila svojo nalogo-. V odbor so bili nato izvoljeni sledeči delegati: predsednik Iv. Zdešar, podpredsednik Karol Virant, tajnik Fr. Zabavnik, blagajnik nisgr. St. Premrl. Občnemu zboru je poslalo »Društvo združenih in zasebnih trgov, nameščencev Slovenije« lep pozdrav z željo, naj bi Zveza dosegla čim lepše uspehe. Občni zbor je vzel to željo in pozdrav z zadovoljstvom in veseljem na znanje. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. Prvi veliki koncert v tekoči sezoni se je vršil 5. oktobra 1936 v prenovljeni veliki Filharmonični dvorani. Izvajan je bil Fran Lisztov Kristus, o r a t o r i j za soli, zbor in orkester. Koncert sta priredila Glasbena Matica s svojim pevskim zborom in Ljubljanska Filharmonija s svojim orkestrom. Sodelovali so še solisti: Zvonimira Župevc (sopran), Milena Štrukelj (mezzosopran), Anton Drmota (tenor), Aleksander Kolacio (bariton) in Tone Petrovčič (bas). Dirigiral je ravnatelj opere Mirko Polič. Lisztov oratorij obstoji iz treh delov: iz Božičnega oratorija. Po razglašenju Gospodovem ter iz Trpljenja in Vstajenja. Glasba, ki prinaša tudi samostojne simfonične stavke, je romantična, deloma programska, deloma več ali manj asketična, opirajoča se na gregorijanski koral in stare ljudske cerkvene pesmi. Homofonija se druži s polifonijo, modulacija se bogato preliva, instrumen-tacija je pestra. Oblikovno bi nekateri deli mogli biti krajši in bi bolj strnjeni še bolj učinkovali. V celoti je Lisztovo delo zelo ugajalo in učinkovalo. Zbor je bil v začetku nekoliko manj prožen, v drugem in tretjem delu pa se je ogrel in zaživel v dokaj topel izraz in veliko moč. Orkestru topot vse priznanje; bil je docela izklesan, prepričevalen v podrobnostih kakor v celotnem zamahu. Solisti so bili prav na mestu, dasi se v svojih primeroma malih vlogah niso mogli kaj prida pokazati. Manjkalo je samo orgel, ki so za ta oratorij posebej pisane, ki jih harmonij ni mogel nadomestiti. Dirigentu oratorija, ravnatelju Poliču, k uspešni, četudi nekoliko zakasneli izvedbi, iskreno čestitamo. .— 12. oktobra je bila otvoritev Male filhar mo nične dvorane. Koncertni večer je obsegal enajst deloma godalnih deloma pevskih točk. Jenkovo Predigro in Prevorškov Concerto grosso v treh stavkih je točno izvajal orkester Ork. društva Gl. Matice pod Prevorškovim vodstvom. Slovenski vokalni kvintet je zapel Gallusov Ascendit Deus, Lajovčevo Meglo in narodno-Švarovo »Moj očka imajo konjča dva«. V zadnjih dveh se je mogel bolje izkazati. Prof. Marjan Lipovšek je mojstrsko zaigral Foerster je vo koncertno parafrazo »Po jezeru«. Polajnar Ljudmila je z lepim, mehkim glasom zapela Ravnikov Pozdrav iz daljave in Lajovčev Veter veje. Prof. Karlo Rupel je prvovrstno podal Osterčevo Fantazijo, Kogojev Andante in Škerjančev Romantični intermezzo. Mala dvorana bo za komorne prireditve izvrstno služila in še bolj ustrezala kot velika za velike koncerte. Malo dvorano krasi velika in zelo posrečena Šantlova slika slovenskih skladateljev. — Tekom počitnic je bil v radijskem študiju koncert našega pianista prof. Antona Trošta, ki je izvajal Beethovna, Brahmsa, Chopina, Marxa in Prokopijeva. — V Mostah se je vršil dne 11. oktobra mladinski instrumentalni koncert. Sodelovali so moščanski dečki pod vodstvom g. Bluermana. — V Trgovskem domu se je vršil začetkom oktobra Idrijski večer. Pri glasbenih točkah so sodelovali: operna pevka ga. Mila Kogejeva, članica opere gdč. Poldka Rupnikova, oktet Ljublj. Zvona in orkester »Sloge«. II. Koncerti drugod. Pevsko društvo »Lira« v Kamniku je priredilo 20. junija cerkven koncert. Nastopil je mešani, ženski in moški zbor. Na orglah je sodeloval fr. Kanizij Fricelj. — Glasbena šola v Kranju je priredila v juliju kot proslavo svojega 25 letnega jubileja slavnostni koncert. — 19. julija je bil v Grobi j ah koncert pevskega zbora naših cerkvenih pevovodij. Obsegal je 6 Jenkovih in 6 Foersterjevih pesmi. Koncert sta vodila prof. Tome in prof. Bajuk. — Pevsko društvo »Slovan, v Ločali je priredilo 18. julija koncert E. Adamičevih, Brede ŠČekinih in Vinko Vodopivčevih pesmi. Vodil je Silvester Orel. — V Hočah pri Mariboru je bil koncert mešanih zborov iz Hoč in Cirkovc, in moškega zbora iz Št. Janža na Dravskem polju. Vodili so organisti: Furlan, Plohi in Col-narič. — 30. avgusta se je vršil dekanijski cerkven koncert pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Nastopilo je sedem pevskih zborov posamezno in končno s tremi pesmimi vsi skupaj. — O priliki Jenkove proslave v Cerkljah pri Kranju se je vršil 20. sektembra v Dvorjah, v skladateljevi rojstni vasi, koncert Jenkovih skladb, ki sta ga izvajala pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in zbor kranjskega okrožja Pevske zveze. — 8. septembra je bil na Dobrni v Zdraviliški dvorani pevski koncert pod vodstvom organista Josipa Božnika. 13. septembra pa je istotam nastopil pevski zbor iz Sv. Jurija ob Taboru. — 5. septembra se je vršil v P t u j u v mestnem gledališču velik komorni koncert. — Velik koncert ljutomerskega okrožja Pevske zveze se je vršil 20. septembra v Ljutomeru. Posamič je nastopilo pet zborov s svojimi pevovodji, skupno zborovo petje pa je vodil mariborski stolni kapelnik Janez Gašparič. Koncert je veljal Slomškovi proslavi in se je izvrstno obnesel. — 8. septembra se je vršila v Trebnjem Stritarjeva in Jenkova slavnost. Pri koncertu, prirejenem ob tej priliki, so nastopili pevski zbori Trebanjskega pevskega okrožja posamezno in skupaj. Skupni zbor je vodil organist g. Tine Ulaga. — Akademski kvintet je pel v minulih počitnicah v Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah in Dobrni. — Velik simfonični koncert se je vršil 21. avgusta v Rogaški Slatini. Ljubljanski operni orkester je pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča izvedel Mozartovo overturo k Figarovi svatbi, Beethovnovo V. simfonijo, Bravničarje-vega »Kralja Matjaža«, tri Jerajeve narodne za godalni orkester in Smetane Vltavo. — Trboveljski slavčki so 6. oktobra koncertirali v Belgradu in izvajali nov čisto slovenski spored. Spotoma so se oglasili še v Zagrebu in v Borov u. — Pevski zbor cerkve sv. Antona v Belgradu je priredil 4. oktobra cerkven koncert. 4 septembra je bil radijski koncert iz delavnice orglarskega mojstra Fr. Jenka v g t. V i d u nad Ljubljano. G. prof. Tome je igral na novih velikih orglah za Djakovo. — Koncertni večer gojencev drž. konservatorija v Ljubljani se je vršil meseca oktobra v L i t i j i. St. Premrl. Cerkveni koncert cerkv. zbora dekanije Sv. Lenarta v SI. g. se je vršil dne 30. avgusta t. 1. pri Sv. Trojici v SI. gor. Nastopilo je sedem zborov, trije se radi raznih vzrokov niso udeležili. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, vsi skupaj pa tri. Prvi je nastopil zbor od Sv. Ane v SI. gor. s pesmima: Slattner: Pozdravljena nebes Gospa in Premrl, Mariji (Za gore že). Zbor je dober, le več živahnosti bi mu ne škodilo in za malo več finese zlasti pri tenorjih. Drugi zbor je bil od Sv. Benedikta. Pel je: Sattner: Vstal je Gospod in Mav: Rojstvo Marijino. Imel je najtežje pesmi na programu. Pa so jo kar dobro vozili. Tudi prvo. Zbor ima dobre in mlade soprane, ki so res na mestu. Ima pa tudi elan in dobro podaja pesmi, ker se zna vživeti vanje. Zbor od Sv. Jurija v SI. gor. je zapel Aiblingerjev Jubilate Deo ter Sattnerjevo Ave Marija. Namesto prve bi gotovo lahko zapel kaj slovenskega, saj imamo slovenskih pesmi na pretek. Dobro je pa bila zapeta druga, solo je bil lep in poln. Zbor od Sv. Lenarta v SI. gor. je zapel veleznano Schwabovo: Zdravo Marijo in Železnikovo: Nedeljsko jutro. Po svoji sposobnosti bi lahko izbral kaj težjega, saj ima res prav izglajene glasove in inteligentne pevke in pevce. Zdrava Marija je krasno zvenela. Negova je podala Brvarjevo: Struna moja in Faistovo: O zdrava rajska Deva. Res da pesmi nista kaj posebnega, a sta bili za zbor primerni, ker je še precej neprožen. Sv. Rupert je zapel v moškem zboru Ki-movčevo: Vsemogočni Bog nas kliče in Ščekove Brede: Srce jaz ljubim presladko v mešanem zboru. Zbor ima močan moški kader, včasih je celo premočan, več fines in občutja bi bilo treba. Trojičani so nam zapeli izvirno skladbo domačega g. organista fr. Teofila Vodeba: Budi se dan v mešanem zboru in s tenorskim samospevom in pa Mihelčičevo: O Gospa, o mati moja. Zbor je najštevilnejši izmed vseh; moški glasovi krepki, je poln življenja in bo gotovo še napredoval. Vsi zbori (180) so zapeli Tome: Himna Kristusa Kralja (meš. zb.), Vodopivec: 0 Jezus ves moj blagor Ti (moški zb.) in znano, udarno dr. Kimovčevo: Ti si Peter Skala. Bilo je mogočno petje, zlasti zadnja pesem je bila res skalnata. — Po koncertu je izrekel na prostranem samostanskem dvorišču pevcem in pevkam nekaj vzpodbudnih besedi g. Janez Ev. Gašparič iz Maribora. Pred koncertom je pa z zanosom govoril o važnosti cerkvenega petja dekan g. Franc Sal. Gomilšek. Koncert je dal vsem pobudo. Sklenilo se je, da bo prihodnje leto koncert svetnih pesmi. — Glede programa bi bilo še omeniti, da naj bi bil bolj smotreno izbran in bolj kvalitativen. Plaže bi ne bilo treba proizvajati, ker imamo dobrih pesmi dovolj. Tudi šibkejši zbor si lahko zbere kako pesem, ki je sicer lahka, a ima v sebi polno umetniških vrednot. — Led je prebit, le smotrno naprej! Prijatelj Slov. goric. Dopisi. Maribor: Sicer so Slomškovi dnevi že precej daleč, pa mogoče bo vendar koga zanimalo, kaj se je pri tej priliki pelo. Dne 28. junija 1986: Zjutraj ob 6 sv. maša s slovenskim petjem. Ob 8 pontifikalna maša knezoškofa dr. Ivana Josipa Tomažiča. Pred pričetkom: P. Hugolinov Evharistični tron. Introit, gradual, ofertorij in komunijo je recitiral g. stolni kapelnik Janez Ev. Ga-šparič. Nato: Mozartova maša v C z orkestrom. Po maši Premrlova: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod. Pel je celotni najbrž pomnoženi stolni zbor prav lepo in dostojno. Da so se spremenljivi deli recitirali, smo bili g. Gašpariču prav hvaležni; kajti da si je stolnica dolga in visoka, je bila v njej silna vročina in je neki pevki slabo postalo. Čudim se, da se ni več takih slučajev dogodilo; stolnica nima nobene ventilacije. Zvonoslovce bodo zanimali glasovi zvonov: A, c, es, fis, g. Čudna kombinacijaT Polton; tudi pri sv. Petru v Rimu imajo zgoraj polton! Dne 29. junija ob 6 slovenska sv. maša. Peli so p. Hugolin Sattnerjeve pesmi: mašno, Marijino, evharistično in zopet Marijino. Blagoslovilo pa — če se prav spominjam — so peli neko štajersko. Organista je nadomestoval g. Vinko Jovan, bivši organist v Boštanju, ki se je zadnji čas naselil v Mariboru. Ob 9 nato je bila na Glavnem trgu tiha maša knezoškofa dr. Gregorja Rožmana. Pri tej maši je bilo ljudsko petje., spremljano z orkestrom; vodil je g. Gašparič. Pesmi so razvidne iz legitimacij. Petje je bilo lepo, dostojno, v pravi brzini, peli so tudi odličniki na odrih. Tako ljudsko petje dviga duha nad pozemsko. Začetkom avgusta sem bil še parkrat v stolnici. Peli so več dr. Kimovčevih pesmi. Izbran pevski spored in dostojno preludiranje mi je bilo všeč in zasluži oboje vso pohvalo. Viator. Gofe. Ob 30 1 e t n i c i smrti pesnika Simona Gregorčiča. Bilo je koncem julija leta 1906., ko smo imeli dekanijsko konferenco v Ribnici pri blago-pokojnem dekanu Dolinarju. Prav tiste dni je bil v Ribnici pesnik Simon Gregorčič pri svojem rojaku in mecenu, notarju Gruntnarju, da se od njega za vedno poslovi. Na konferenco v župnišče je pesnik sporočil, da pride po kosilu obiskat duhovske sobrate, da pa odklanja vsake ovacije, ker je zelo bolan. Pesnik torej pride. Videti mu je bilo, da je zelo bolan in da ne bo dolgo več živel. Duhovniki vstanemo, ga v tihoti sprejmemo, dekan mu da častni prostor na koncu mize. Gregorčič se začne pogovarjati z dekanom in starejšimi gospodi v bližini. Na drugem koncu mize pa je bilo več mladih duhovnikov, izvrstnih pevcev, med njimi: župnika Traven in Rihtaršič, ribniška kaplana, Skubic, ki je sedanji dekan, Plahutnik in drugi. Eden izmed njih reče: »Zapojmo prav tiho kako Gregorčičevo pesem.« Takoj je bila intonirana: Pogled v nedolžno oko. Začnemo pianissimo. Ko zasliši pesnik svojo pesem peti, takoj prekine pogovor, družba utihne. Pesnik se zlekne na roke in ves zamaknjen v pesem jo posluša. Videti mu je bilo, kako je ves prevzet s pevci-sobrati v duši pel: Srce se v prsih mi topi zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta, o zlata, zlata leta! Čez tri mesece potem je umrl. Alojzij Kralj, župnik. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Matija T o m c : Slava Mariji. 5 samospevov z orglami. Odobril škofijski ordi-nariat ljubljanski dne 31. VII. 1936 št. 3672. Samozaložba. Št. Vid nad Ljubljano. 1936. Opalografija Roman Pahor, Dravlje (Ljubljana). Razni naši solisti si večkrat žele domačih slovenskih samospevov. Tej potrebi je z izdajo teh petih Tomčevih samospevov izvrstno ustreženo. Trije so zloženi za visoki, dva za srednji glas. Oblikovno so trdno zgrajeni, pevsko jako hvaležni, toplo občuteni, po svojem značaju zelo cerkveni. Spremljanje samostojno izpeljano, gladko teče in vsebuje bogato, pestro in izbrano harmoniko. Skladateljeva posebnost je pogostna kromatična modulacija zlasti po tereni sorodnosti akordov, ki je prav učinkovita. Tudi trizvoke veže včasih diatonično nenavadno spretno, spajajoč jih na raznih stopnjah po načinu starih klasičnih mojstrov, n. pr. v 5 samospevu od 11—12., 13—14., 19—21., 35—36., 50—54. takta. Lepo zna tudi voditi bas. Glede načina glasbenega izražanja, ki ga očitujejo ti samospevi, se mi zdi posebno značilen drugi samospev, ki je tako topel, iskren in pristno slovenski, kot ga pri Tomcu do sedaj v tolikšni meri nismo bili vajeni. Teh samospevov smo lahko po pravici veseli. Naj bi se le mnogo peli! Priporočam jih vsakemu glasbeniku in pevcu. Dobijo se pri skladatelju. Cena 15 Din. St. Premrl. Koralni introiti in komunije. Za največje in še nekatere druge praznike priredila dr. Franc Kimovec in Stanko Premrl. Cena partituri 20 din. Zbirka je zelo priročna, ker obsega v enem zvezku introite in komunije za vse najvažnejše praznike v letu, 16 po številu, ki v glavnem prihajajo v poštev za pete latinske maše. Zbirka je prav za prav skrajšan in poenostavljen ponatis spremenljivih spevov, ki so pod istim naslovom izhajali v Cerkv. Glasbeniku 1. 1009, ki ga pa mnogi nimajo pri rokah. Podpisani bi si želel še introit in komunijo za praznik Kristusa Kralja, ki ga vsako leto slovesneje praznujemo. Če ne bi šlo drugače, bi skoraj laže pogrešali speve za kak