_— 251 ----- Domače reči. Vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico in starine na vse prijatle domačih starin jugo- slavenske povestnice. *) 1. Ali se nahajajo v vasi okolici na gorah ali na polji majhni homci, kteri so od človeških rok nanešeni? Kako se imenujejo in kaj se pripoveduje o njih? Ali se nahajajo kamni z napisi, podobami? 2. Ali so bile kje v vaši okolici, dalječ od navadnih pokopališ po naključji izkopane kosti in kako velike in ktere verste? *) Te vprašanja je poslalo po svetu b1. zagrebško družtvo s prošnjo, naj jih tudi slovenski časniki razglasijo, ker v kolo jugoslavenskega starinstva in jugoslavenske povestnice spadajo tudi naše reči starine. Vred. 3. Ali so ležale take kosti v zemlji ali na zemlji? Ali je bilo tako mesto, kjer so ležale, ograjeno s kamnjem ali opeko (ceglom)? In ali se je tu našlo tudi kaj kamniti.! h trug, orožja, perstanov, dnarjev, dragega kamnja, ognjišč, oglevja, pepela itd. 4. Ali se nahajajo pri vas stare zidine nad ali pod zemljo? S čem so zagrajene, kadaj in od koga? 5. Ali se nahajajo pri vas stare opeke, s kakim ure-zanimi znamenji ali pismenkami? 6. Ali so pri vas kje ostanjki starih vodovodov z železnimi, svinčenimi ali perstenimi cevmi? 7. Ali so se našle v vaši okolici pri kopanju ali oranju stare posode, kaj je v njih bilo? Ali so bile morebiti kake druge take stvari izkopane? 8. Ali so bile kadaj v vaši okolici izkopane ali najdene slike (podobe), statve, dnarji, igle, perstani, pušice, mamuze, meči, šlemovi, ščitovi, kacige itd. zlati, sreberni, medeni, jekleni, bakreni, bronasti itd. 9. Ali se nahajajo pri vas na polju ali v cerkvah, v gradovih, hišah itd. kamni z napisi gerškimi, latinskimi ali s kakim drugim pisanjem? 10. Ako so bile kadaj take stvari najdene, kje so sedaj ? 11. Ali so pri vas imena gora, bregov, polja, dolin, klancov, špilj (jam), ponorov, pečin itd., ktere spominjajo na staro dobo, mitologijo ali zgodovino, in kaj se je ondi znamenitega zgodilo? 12. Ali so pri vas stari gradovi, samostani, cerkve ali druge znamenite zidanja in kaj se pripoveduje o njih? 13. Ali se nahajajo v vaši okolici po cerkvah, gradovih ali kje drugje znamenite stare malarije in slike od dobrih umetnikov? ali se nahajajo tu podobe gradov, samostanov, cerkva in družin reči domačih? ali se nahajajo ali malane ali iz kamna izdelane podobe slavnih mož ali žen, ali narisanih narodnih nošenj ali dogodkov? 14. Ali imate v vaši okolici kje starih rokopisov, lep-šanih s slikami, ali knjig z bakro-, medo- in lesorezi ali barvasto lepšarijo? 15. Ali so v vaši okolici kaki arkivi ali zbirke pisem, ali pa posamni stari djplomi, rokopisi, knjige itd., v kterem kolj jeziku? Kdaj in od koga je bila izdana taka stara knjiga? Kdo jo je natisnil, kje in kterega leta? 16. Kdo ima zdaj tako knjigo ali tak rokopis? ali se more dobiti v pervopisu ali v prepisu? 17. Ali so'v knjižnici škofijstva, samostana, tehantije, fare ali v privatnih rokah kaki rokopisi, naj so pisani v kteremkolj jeziku ali naj govore o kterikolj znanosti, posebno pa o takem predmetu, kteri sega v povestnico jugo-slavensko? Od koga je pisan tak rokopis? kterega leta? koliko ima listov? ali ima miniatur? Ali je lastnoročni rokopis kakega znamenitega človeka? Ali se more dobiti za prepis ali na prodaj? 18. Kakošni umetni predmeti se nahajajo v vaši fari ali v glavni in podružni cerkvi? Ali se najdejo v nji kaki kamniti ali leseni lepi kipotvori? ali bolje slike na lesu, medi, platnu ali steni itd., kterih umetnikov ime je znano? Ali je kaj krasno in umetno izdelanih cerkvenih štatev, posod in odej, križev, stopnic, kerstivnic, prižnic, klopi z izrezljinami itd.? Ali je znano ime tistega, kteri jih je naredil ali narediti dal, in v kterem času? 19. Ali je v vaši cerkvi ali blizo vašega stanovanja kaj starinskih napisov na zidu, na nadgrobnih kamnih, na zvonovih, podobah in križih, na masnih oblačilih, na cerkvenih posodah? 20. Kterega leta je zidana glavna ali podružna cerkev vaše okolice? Od kterega mojstra? v kterem stilu, ali ima vrata in okna okrogle, špicaste ali čveterovoglate? Ali je na križ ali okroglo zidana? Ali je na nji kaj kamenitnih rezarij, stolpov ali polstolpov itd.? (Konec si.) ------ 275 ------ *) Tudi iz naših krajev se bo dalo na te vprašanja marsikaj odgovoriti, in da bojo marljivi slovenski pisatelji tudi radi to storili, ni dvombe. Vred. * 22. Ktere ljudske šege so pri vas pri porodih, kerstih, ženitbah, kumovanjih (botrinjah), pri smerti in pogrebih? ktere dalje pri koiedovanji, ob novem letu, o velikonoči, o binkostih in sv. rešnjem telesu? Kaj dela ljudstvo na vernih duš dan, na sveti večer in na božični dan? ktere pesmi se pevajo o tacih prilikah? 23. Ali se dobe tiskani zemljovidi (karte) vaše okolice ali podobe posamnih delov? Kje bi se mogle dobiti? 24. Kaj pripoveduje pri vas ljudstvo o Vilah, vešah, copernicah, copernikih? Kaj o Rojenicah, o Kurentu, o Škrateljnu, Mori in druzih tacih bitjih? Kaj o Svetinjah, o živem ognji itd.? 25. Ali je kako posebno mesto, o kterem se pripoveduje, da se tam shajajo Vile ali pa copernice, ali da tam stanujejo? Ali se nahajajo gore, šume (gojzdf), špilje (jame) in rudarske jame, kjer se po narodnem pripovedovanji nahajajo hudi duhovi in mitologičke bitja? 26. Kaj pripoveduje ljudstvo o svojih basnih ali pesmah, o mitologičkih pticah in zviradih: o sovi, kukavici, golobu, slavcu, beli kači, kuščarjih, o zmaji (lintvernu) itd.? Kaj o zori, soncu, mescu, zvezdah, o mlaji? Kaj o vetrovih in oblakih, o toči in gromu? 27. Kako imenuje pri vas ljudstvo posamne zvezde, kaj mu je rimska cesta ali nebeški pas? Kaj pripoveduje o repatih zvezdah, o utrinjanji zvezd? 28. Ktere verste narodnih pesem poje pri vas ljudstvo? Kaj se pripoveduje ali poje o starih junakih in vitezih? Kaj o bojih in razbojih? — Kakošna je nošnja pri vas, kakošno narečje se govori, ali štokavsko, kajkavsko ali čakavsko? 29. Kteri znameniti človek, bodi si pisatelj, umetnik, duhovnik, vojak ali kaj druzega, se je rodil v vašem kraji? Ali bi se mogel dobiti njegov življenjopis? 30. Ali se peča kdo v vašem kraji z zberanjem ali popisovanjem starin? Ali bi se moglo od njega kaj kupiti ali v dar dobiti za narodni muzeum zagrebški? Vsaki prijatel starin in povestnice, posebno pa členi družtva za povestnico jugoslavensko se prosijo uljudno, da vsaj na eno, ako je pa mogoče, tudi na več gori stavljenih vprašanj pismeno v kterem kolj jeziku odgovore in svoj odgovor pošljejo podpisanemu. #) Ivan Kukuljevič, načelnik družtva za jugoslavensko povestnico v Zagrebu. Domače reči. Vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico in starine na vse prijatle domačih starin jugo- slavenske povestnice. (Konec.) 21. Ali je kaj tacih tiskanih knjig ali rokopisov, v kierih so popisane gori omenjene stvari?