intervju
Programi Drug-Aid na Nizozemskem
Interviú s Froncom Trautmanom
Franc Trautman je socialni pedagog. Že
več let dela v različnih socialnih projektih, ak-
tivno ali kot prostovoljec, predava na univer-
zah, še zlasti pa je aktiven v tako imenovanih
programih Drug-Aid, ki skrbijo za socialno var-
nost ljudi, ogroženih zaradi uživanja in odvis-
nosti od drog. Je stalni sodelavec interesne
skupine uživalcev mamil MDIIG - trenutno je
Član upravnega odbora.
Lahko poveste kaj več o MDHG?
Poznam jih že zelo dolgo. Z njimi sem sku-
paj že 10 let. Delal sem z enim od ustanovite-
ljev, zdravnikom, ki je zasvojenim s heroinom
že tedaj predpisoval metadon. MDIIG pomeni
Medicinska socialna pomoč za uživalce drog.
Najprej je bil mišljen kot projekt za razvoj dru-
gih idej programa Drug-Aid, ki takrat, pred
petnajstimi leti, ni povsem ustrezal potrebam
uživalcev, njihovih staršev in zdravnikov. Sku-
šali so razviti drugačen pristop. Začeli so na
primer metadonski program, izmenjavo igel.
Sčasoma je prihajalo več in več ljudi, ki jih je
zanimalo naše delo. Ustanavljale so se nove
skupine, še vedno pa je organizacija mešana.
Uživalci in neuživalci pri nas delajo skupaj.
Kakšno je sedanje številčno stanje ljudi, odvis-
nih od drog?
Uradna ocena je, da je na Nizozemskem
skupno 15 do 20 tisoč uživalcev heroina. V
Amsterdamu naj bi jih bilo 6.700, toda razis-
kave Svobodne univerze v Amsterdamu trdijo,
da bi morali to število najmanj podvojiti. V
zadnjem letu se ocene gibljejo navzdol, toda to
je samo posledica drugačnega štetja. Zdrav-
stvena skupnost vsako leto daje nove podatke,
vendar uporabijo vsakič tudi novo metodo pre-
števanja. Vsekakor je v njihovem interesu, da
prikazujejo zmanjševanje teh številk. Tistih, ki
prihajajo v stik s projekti Drug-Aid, je okrog
5.400, kar je 80% uradne ocene. Mislim pa, da
bi morali to oceno zvišati, ker sedanja uradna
ocena ne upošteva ilegalnih uživalcev, ki
prihajajo iz drugih evropskih držav, še zlasti iz
Nemčije in Italije.
Koliko zdravstvenih ustanov se ukvarja z uži-
valci drog, ki postanejo odvisni ali kako dru-
gače ogroženi?
V Amsterdamu imamo veliko različnih pro-
jektov Drug-Aid. Obstaja več tipov metadon-
ske obravnave. Od "metadonskega avtobusa"
do ambulantne terapije. Tudi zdravstvene slu-
žbe skrbijo za ljudi z aidsom, za prevencijo in
raziskave na tem področju. Poleg tega splošne-
ga zdravstvenega modela obstaja poseben pro-
jekt Drug-Aid za Amsterdam, kije kombinacija
različnih programov. Razpolaga z restavracijo,
nočitvenimi prostori in drugim. Imajo program
socialne in denarne pomoči, program razisko-
vanja, rehabilitacije in dela. Imajo ulično delo
za uživalce in za mladino brez doma. Mesto je
razdeljeno na območja, kjer delavci pridejo v
stik s tistimi, ki potrebujejo njihovo pomoč. V
mestu obstaja tudi krščanska organizacija
Mavrica, ki v svoje delovanje vključuje tudi
delo na ulici. Imajo tudi lastno kliniko za de-
toksikacijo in dve hiši za prenočitev. Poleg
tega obstajata še dva centra za odvajanje in
eden za detoksifikacijo. Obstaja še kUnični
center za tiste uživalce, ki se raje odloČijo za
zdravljenje kot za zapor.
Kako definirajo mehke in trde droge na
Nizozemskem?
Zakon razlikuje mehke in trde droge.
Mehke so produkti konoplje, vse ostalo so trde
droge. Kriterij za definicijo je sprejemljivo tve-
ganje pri uživanju. Medtem ko pravijo, da je
tveganje pri trdih drogah nesprejemljivo, za
mehke velja, da njihovo uživanje ne škoduje
zdravju in ne povzroča fizične odvisnosti.
Zakon dovoljuje posest do 30 gramov mehkih
drog, kar pomeni, da ne greste v zapor, če vas
ujamejo s takim "tovorom", ampak samo
plačate kazen. Drugo načelo pravi, da lahko
samo pravosodje določi prioriteto zločina, kar
145
INTERVJU S FRANCOM TRAUTMANOM
pomeni, da bolj preganjajo tiste delikte, ki
imajo visoko prioriteto, tiste z nizko pa pušča-
jo pri miru. Mehke droge imajo tako nizko
prioriteto, medtem ko imajo trde droge, še
zlasti prodaja na veliko, najvišjo prioriteto.
Prihajajo celo pobude, da bi dali majhnim pro-
dajalcem trdih drog nizko prioriteto in s tem
omogočili tako situacijo uživanja, ki bi jo lahko
nadzorovali in s tem onemogočili širjenja
aidsa.
Ali obstaja nasilje policije nad uživalci?
Smo najbolj tolerantna država, kar se tiče
odnosa do uživalcev, in to velja tudi za tu-
kajšnjo policijo. V Amsterdamu in Rotterda-
mu policija celo daje uživalcem čiste igle, ko
zapuščajo policijsko postajo. Pred leti so meta-
don, ki so ga našli pri uživalcu, metali v kanal,
kljub temu, da mu ga je predpisal zdravnik.
Zdaj pa se celo dogaja, da prav v policijskih
vrstah podpirajo ideje o disperziji heroina med
uživalce.
Je policija bolj tolerantna od politikov?
Politike zanima ugled pri volilcih, V velikih
mestih, kjer je uživanje drog obsežen problem,
je veliko prebivalcev zelo konzervativnih. Na-
čelno veliko politikov podpira strpnost, in če
organizirate konferenco o uživanju drog, vam
bodo dali vse, le javno vas ne bodo podprli,
ker ta tema ni "popularna".
Ali katera stranka javno podpira programe
Drug-Aid?
Da, zeleni, ki so sestavljeni iz bivših komu-
nistov, socialistov in majhne ekološke stranke,
potem demokrati in Skupina 66.
Ali zakon predvideva obvezno zdravljenje uži-
valcev, ki se znajdejo pred sodiščem?
Vsekakor ne v takem smislu, da bi šlo za
prisilo. Obstaja pa možnost izbire med zapo-
rom in zdravljenjem. Če se uživalec odloči za
zdravljenje in ga še pred koncem zapusti, mora
potem še vedno v zapor. Druga stvar pa je, da
ima vsak, ne glede na bolezen, pravico do
zdravljenja. Te pravice ti nihče ne sme odreči.
Ali se je že kdaj zgodilo, da je uživalec imel
težave v zaporu, ker mu niso omogočili
zdravljenja?
Ne, ker imate tudi v zaporu možnost zdrav-
ljenja v manjšem obsegu. Tako lahko povsod
dobite metadon, če ga zahtevate. Če ste ob-
sojeni na eno leto, boste ves ta čas dobivali
metadon. Lahko pa se odločite za program, v
katerem vas s pomočjo metadona spustijo v
enem mesecu. Na Nizozemskem obstajajo še
posebni oddelki drug-free, kjer strogo nadzoru-
jejo zapornike in njihove obiskovalce, da ne bi
tihotapili drog v zapor. V ta oddelek lahko na
lastno željo pridejo vsi tisti obsojeni uživalci, ki
mislijo resno prekiniti uživanje. Seveda pa mo-
rajo pristati na strog nadzorni sistem. Če tu
koga ujamejo z mamiU, ga takoj prestavijo v
navadni zapor.
Vendar pa lahko tudi tu dobi metadon?
Da. Pred petimi leti so bili v provinci zapo-
ri, kjer nisi mogel dobiti ničesar, niti metado-
na. Vendar se je zaradi tega pri zapornikih še
bolj povečalo uživanje mamil, ki so jih tiho-
tapili v zapor od zunaj.
Ali poleg metadonske terapije obstaja še
kakšna druga?
Torej, v navadnem zaporu poleg vzdrževa-
nja z metadonom in spuščevalnega programa
obstajajo še oddelki drug-free. V teh vas v dveh
do treh tednih spustijo, tako da ste popolnoma
"Čisti". Na ceU Nizozemski je okoh 15 klinik in
detoksikacijskih centrov. Navadno uživalca po-
šljejo v center za detoksikacijo, kjer v dveh ali
treh tednih reši somatske težave, povezane z
abstinenčno krizo. Na kliniki se potem dokon-
čno reši zasvojenosti, ali pa se odloči, da bo to
storil sam. Veliko ljudi se odloči za samostojno
odvajanje. Vse klinike so drug-free, prav tako
tudi terapije, ki pomenijo izključno reševanje
osebnih problemov in razvijanje perspektiv za
šolanje in zaposlitev. V Amsterdamu obstaja
tudi morfínski projekt za težke zasvojence z
morfinom, kjer je vključenih 40 ljudi. Začel se
je kot raziskava.
Ali lahko ocenite uspešnost teh terapij?
Metoda drug-free ima 10% uspeha na leto,
kar je treba jemati z rezervo, saj v to niso všte-
ti tisti, ki predčasno zapustijo terapijo pred
enim letom. Uspešnost se ocenjuje šele po ob-
dobju enega leta do štirih let trajanja terapije.
Mislim, da je boljša metoda "naredi sam" ali.
146
PROGRAMI DRUG-AID NA NIZOZEMSKEM
kot ji pravijo v ZDA, majoring-out. Tam so ra-
ziskave pokazale, da največ ljudi neha prav z
lastnimi močmi. V nizozemski provinci imate
recimo ambulantno zdravljenje, kjer imate
samo dva sestanka tedensko s celotno skupino.
Od teh je eden za pogovarjanje in neke vrste
skupinsko terapijo, drugi pa je za šport, zaba-
vo, preživljanje prostega časa. Terapevti stimu-
lirajo paciente, da sami pripravljajo sestanke
in dajejo nove pobude. Imam izkušnje s takim
načinom - je boljši od terapije, kjer ni prostora
za avtonomne pobude pacientov.
Kaj pa metadonska terapija; nekateri trdijo,
da seje težje odvaditi metadona kot heroina?
Metadonska terapija se je začela kot pod-
pora pri spuščanju. Osem odstotkov vseh
metadonskih terapij je vzdrževanje, vse ostalo
je spuščanje. Vzdrževanje pomeni možnost so-
cialne stabilizacije. Po obdobju enega leta do
treh let vzdrževanja se morda kdo odloči za
drugačen način... Metadon je bolje doziran,
lahko spreminjate dozo po miligram. Maksi-
mum je 60 miligramov. Po tej logiki lahko ne-
koga spustite s 60 na 59, 58 miligramov itn. Pri
heroinu te možnosti ni, razen pod strogim
medicinskim nadzorom.
Ali ni ljudem, ki se hočejo odvaditi uživanja
drog, potrebna kakšna, vsaj neformalna
organizacija?
Če ni ničesar, potem je naloga projekta
Drug-Aid, da to vzpostavi. Za ljudi z aidsom
imate tako imenovani projekt buddy, ko ljudje
prihajajo k bolnikom na dom in skrbijo za njih.
To pa hkrati pomeni, da se morate odpovedati
predstavi o socialnem delavcu kot o terapevtu.
Namesto tega postane samo pomočnik, nekdo,
ki gre v trgovino po kruh. Taka sprememba v
staHšču je zelo pomembna in potrebna.
Ali dobi Drug-aid projekt zadosti denarja?
Za Amsterdam dobimo okoli 20 milijonov
guldnov na leto in to bi zadostovalo, če bi vsi
projekti delovali optimalno. Ta denar je na-
menjen samo nam. Bolnice, zapori, policija se
napajajo iz drugih virov.
Kolikšen delež policijskega dela odpade na
narkotične delikte?
Dvajset odstotkov policijskega dela v državi
odpade na primere z mamili, od tega pet od-
stotkov samo za preganjanje trgovine s trdimi
drogami.
Kakšna je starost uživalcev?
Povprečna starost raste, kar pomeni, da se
zmanjšuje število novih mladih uživalcev. Naj-
pogostejša starost uživalcev heroina je 20-25
let.
Ali je res, da legalizacija mehkih drog vodi v
uživanje in odvisnost od trdih?
Ne, absolutno ne. Jasno pa se vidi, da je
dekriminalizacija uživanja mehkih drog pripe-
ljala do delitve trga. Tako imate na eni strani
prekupčevalce z mehkimi drogami, ki zaslužijo
manj, vendar ne trepetajo pred pregonom, in
na drugi strani velike prekupčevalce s trdimi
drogami, ki zaslužijo več, vendar z veliko več
tveganja. Prodajalci, ki bi imeli oboje, tako ne
obstajajo več. V coffee-shops, ki prodajo 90%
mehkih drog, ni nobenih trdih drog. Raziskava
je tudi pokazala, da po uživanju mehkih drog
ne narašča uživanje trdih. Druga, še bolj zani-
miva raziskava pa je pokazala, da tudi ni na-
raščanja uživanja z defacto legalizacijo mehkih
drog. Osebno mislim, da gre tudi za rahlo na-
raščanje, vendar to še ni zaskrbljujoče.
Kolikšen je odstotek aidsa med uživalci
heroina?
Aids ima tretjina uživalcev z iglo. Ti pa so
ena tretjina vseh uživalcev. Seropozitivnih je
800. S čistimi iglami pa je problem, ker jih
dobijo samo domačini, ki poznajo sceno, tujci
so tu izgubljeni.
Ali prihaja do novih trendov v politiki do uži-
vanja in trgovanja z mamili?
Preganjanje postaja bolj vidno, kot je bilo
pred leti. Če berete časopise in druge publika-
cije, vidite, da nihče ne piše o dostojnem živ-
ljenju uživalcev, vse zanima samo kontrola in
nadzor nad njimi. V Amsterdamu izvajajo
predpis o začasnem pregonu iz določenega
predela mesta, če motite javni red. To se vam
lahko zgodi, če se potikate naokoli ali proda-
jate drogo na ulici.
Kakšno vlogo ima raziskovanje?
Raziskovanje ima velik f)omen. Išče nove
147
INTERVJU S FRANCOM TRAUTMANOM
možnosti in potrjuje, da ima liberalen pristop
več uspeha kot represija. Na žalost se pre-
večkrat zgodi, da to dokazovanje postane edini
namen. S tem pa se samo opravičuje obstoječi
sistem in njegovo navidez uspešno delovanje.
Raziskava na primer pokaže, da programi
Drug-Aid dosežejo 8% uživalcev. Kaj storiti s
tem podatkom, če ni dodatnih obrazložitev,
dodatnih analiz?
Torej gre bolj za stabilizacijo obstoječe poli-
tike kot za iskanje novih možnosti?
Da. Še več. Gre za nekakšno restavracijo
konservatizma. Vsi projekti, ki so temeljili na
sprejemljivosti uživalcev - imeli pa smo jih v
zadnjih letih kar precej - so odpravljeni.
Je potemtakem legalizacija uživanja trdih
drog utopija?
Da, mislim, da je. Osebno se bolj zavze-
mam za opuščanje zakona kot za legalizacijo,
kar pa ne pomeni, da predlagam uživanje
drog. Očitno pa se mi zdi, da zakon o drogah
povzroča več problemov, kot pa jih rešuje. Če
opustite zakon, boste problem zmanjšali.
Ljudje bodo še vedno uživali droge, kot uživa-
jo alkohol in tablete, vendar bodo to počeli na
bolj varen način, ker bi obstajal nadzor nad
trgom in kvaliteto mamil. Zdravstveno in so-
cialno stanje uživalcev bi se močno izboljšalo,
ker ne bi bilo več neugodnih zunanjih dejavni-
kov, ki ju povzročajo. Varnost uživanja bi se
povečala tudi zaradi boljše obveščenosti. 90%
projektov Drug-Aid se sedaj ukvarja s posledi-
cami kriminalizacije uživanja in prodajanja
trdih drog, ki jo povzroča zakon.
Ali je možno, da bi prišlo do konservativnih
sprememb zakonodaje o drogah?
Mislim, da ne. Nizozemska ima kljub vse-
mu premočno liberalno tradicijo za kaj takega.
Mogoče bo prišlo do ostrejših zahtev za reše-
vanje problema, češ, da se dosedanja liberalna
načela niso obnesla. Toda to je nesmisel, saj se
tega problema ne da odpraviti, vse, kar lahko
storite, je, da ga napravite vidnega, dostopne-
ga javni in socialni kontroh. Nikoli pa ne more
priti do takih zasukov, ki bi nas približali
Nemčiji ali ZDA. Za ilustracijo naj povem, da
na Nizozemskem na leto umre zaradi preveli-
kih doz 80 ljudi, v Nemčiji pa jih je lansko leto
umrlo 2.000.
V januarju je bilo večje srečanje skupin užival-
cev za samopomoč iz vse Evrope. Kakšni so
načrti za prihodnost?
Res je. Zasedba je mednarodna, in sicer so
prišli iz Španije, Italije, Jugoslavije, Nemčije,
Anglije, Norveške in Nizozemske. Srečanje je
nastalo pod pokroviteljstvom MDHG, ideja pa
je bila, da ustanovimo močnejšo skupno skupi-
no za samopomoč. Prizadevamo si pridobiti
status pravne osebe, ker bi tako lahko dobili
denar od države. Pripravljamo memorandum,
poročilo iz različnih držav, še posebej o pro-
blemu aidsa, o Človekovih pravicah uživalcev
in o naših zahtevah. Ker imata Anglija in Ni-
zozemska podoben pristop do uživanja, smo
zbrali in primerjali podatke o številu in vzrokih
smrti pri uživalcih in o številu ljudi z aidsom.
To bo naš argument za to, da je v prihodnjih
pogovorih z vladami držav, iz katerih prihaja-
mo, potreben liberalen pristop. Tudi v eko-^
nomskem smislu je to bolje, vendar zaenkrat^
še nimamo številk, ki bi to podprle. O naših
stališčih bomo obvestili politične stranke in
skušali dobiti podporo zlasti tam, kjer užival-
cem ni tako lahko kot na Nizozemskem.
Podprli jih bomo z obiski, s publiciteto in jim
svetovali v praktičnih stvareh. MDHG je na
primer začel z izmenjavo igel ravno zato, ker
tega ni hotel nihČe drug. Včasih se da storiti
več, kot bi si kdo mislil.
Terminološke opombe:
Spuščanje:  premagovanje simptomov absti-
nenčne krize pri uživanju trdih drog.
Odvajanje: premagovanje psihičnih težav, ki
sledijo spuščanju.
Vzdrževanje: večletno ali doživljenjsko na-
domeščanje uživanja heroina ali ostalih trdih
drog z uživanjem metadona.
Spraševal je Dare Božič
148