5 54- ^osmina plačana v gotovim ^ 0/w* i* Abb. postale 1 gruppo Ci6Illim,iVlade tče bi bila pozitivno Tu,, ‘fana). bi imela dovolj ele-l°v na razpolago za spoznanje, Pedi?.. zaščita slovenske manjšine Uj!rei8«a, saj Slovenci v Furla-j0 ' Julijski krajini predstavlja-s ^.dolotokt, ki se vleče ob meji zerri!n,enii° brez prekinitev na o-»tp„‘. kjer obstajajo območja *-0a Jezika. »pe. Tesnici pa se je furlanska KD jtpQ ,°dpovedala vsakršnemu «-znZlalneTnu naporu, nasprotno, člJte jo je javno uveljavljanje tenc*h in kulturnih energij Slo ev v videmski pokrajini. tinsko je KD izkoristila občinske da bBe’ ki jih v celoti nadzoruje. drejo Prebivalstvo ohranila v po tetal?em Potožaju in uveljavila (ih l ,rno vsiljevanje prevladujo-,tumih meril, ki so tod sred-° oblasti. le jonska demokracija, ki je tijp Preteklosti vsilila izravnava-Ifcp Poravnih značilnosti sloven-Tuzn? Prebivalstva ter organizirala pj..“j atije zvestobe italijanstvu, prai,?7n Po manipulirala svoje u-• je> da bi izkoreninila zavesi uprodnostm pripadnosti, je tudi tokrat hotela preprečiti pričevanja o narodnostni značilnosti, če bi to šlo preko meja, ki jih je sama določila. Tako so bili odgovori na vprašalno polo posebne komisije pri predsedstvu vlade dogovorjeni na strankarski ravni dne 21. avgusta 1978. Pri tem niso pozabili niti poziva na zvestobo svojih pristašev, če bi slovensko ljudstvo željo po «pri-zngnju, da se obravnavajo kot drugačna skupnosti nenadzorovano razširilo svoje zahteve po večji zaščiti in jezikovni demokraciji. Toda KD zelo dobro ve, da je najprej potrebno ponovno ovrednotiti človeško bogastvo, opozoriti na perspektive razvoja in napredka, posebno še po stoletnem vsiljevanju jezikovnega odpovedovanja Slovencem v Furlaniji, ko prilagajanje k uporabi knjižnega u-radnega jezika pomeni tudi osvobajanje kompleksa manjvrednosti, ki je značilen za manjšino. Videmska KD dobro ve, da slovenska skupnost želi ohraniti svoje izvirne in specifične značilnosti, čeprav so ji v odnosu do lastne kulture vsiljevali analfabetizem. Vsi prav tako dobro vedo, da je mogoče ohraniti duhovno in jezikovno bogastvo samo s poukom v šoli. Toda določena krščanska demokracija ni želela storiti ničesar za beneške in kanalske Slovence, kot dokazuje *zaupna» o-krožnica z dne 24. avgusta 1978, ki sta jo podpisala senator Beorchia in pokrajinski tajnik videmske KD posl. Toros. Ta poudarja prej folkloro kot kulturo, opozarja na e-kološko zaščito, ki je bistveno protislovenska in gre po sledeh Liste za Trst, predvsem pa noče normativne zaščite, ki bi ovrednotila skupnost in uzakonila pouk slovenščine v šolah. Do take politične izbire videmske KD je dokazal veliko občutljivost videmski prefekt, ki je o- premil vprašalne pole s spremnimi pismi, v katerih je opozarjal na «delikatnost problemai>. Ti posegi so občinskim upraviteljem dajali razumeti, da je «ltalija v nevarnosti», če bi Slovenci v Furlaniji prišli na dan s svojim pravim obrazom. Med vrsticami torej niso zahtevali pričevanj o «razlikah», kjer je jezikovna komponenta brez dvoma najvažnejša, pač pa izražanje <(zvestobe italijanstvu». Tako je manjšinska problematika ostala pri stališčih iz preteklosti. To so namreč predsodki, ki so navdihnili dokumente, ki izkrivljajo stvarnost in omogočajo politične izbire, katerih osnovni cilj je pravno in v praksi zanikati obstoj Slovencev v videmski pokrajini. Narodnostna pripadnost ni v tem primeru odraz objektivnih da nosli, pač pa izbira, Jci sloni predvsem na nacionalističnih ideoloških hipotekah in psihološki pogojenosti, kakor se izraža v tem zgodovinskem trenutku. Taka politična zasnova teži k postopnemu izginevanju opredeljevanja svojstvene omike. Skuša se razbiti «zgodovinska osebnost» slovenske skupnosti in jo razvrednotiti na raven «manjvredne skupnosti*, ki jo je treba usodno žrtvovati vsiljenemu modelu omike. Tako skuša ta politika osamiti manjšino in pretrgati njeno kulturno in solidarnostno povezanost, predvsem pa želi razbroditi našo skupnost v večje število skupin, ki jih ločujejo neprebojni prekati, celo na ozemlju ene same občine. Vse teži k temu, da bi slovensko kulturo ponižali na raven krajevne značilnosti ki naj jo čimprej izravna standardizirana večinska kultura. Od tod zahteva, naj materin slovenski jezik ostane zgolj kmečko narečje, ne pa knjižni jezik, ki bi nujno povezoval Slovence med Nadižo in Kanalsko dolino. Take politične izbire pomenijo konec demokracije in uveljavljanje gospodarske zaostalosti, socialne krivičnosti in jezikovne diskriminacije. Slovenci v Furlaniji odklanjamo taka stališča, ker želimo enakopravno ravnanje, ki ne dopušča ločevanj v okviru iste jezikovne manjšine v isti državi ali v isti dolini na več kategorij. Pogoji za sprejem zakona za globalno zaščito so dozoreli, kot te dozorela politična omika državljanov, ki so odobrili «Listino pravic» Slovencev videmske pokrajine. Vsem naj bo jasno, da ponovno vrednotenje in pouk materinščine ne škoduje nikomur, saj je predvsem dejavnik družbenega razvoja. Slovenci videmske pokrajine svojih naravnih pravic ne zahtevajo proti drugim, pač pa zase m za vse, ki želijo črpati iz vira lastne obnove. Teh zahtev ne smejo utesnjevati, pač pa ovrednotiti, da se bo država uveljavljala z načeli svobode. VILJEM ČERNO PO PREKLICU ŽE DANIH OBLJUB BOLNIČARJEM Vlada prepustila poslanski zbornici reševanje težkega položaja bolnišnic Generalni tajniki CGIL-CISL-UIL zagovarjajo svoje stališče do pomožnega zdravstvenega osebja RIM — Pomožno zdravstveno o-sebje, včlanjeno v avtonomne sindikate, nadaljuje s svojimi stavkami, z vsemi negativnimi posledicami za bolnike. Položaj se bo jutri verjetno še poslabšal, saj je po izjalovitvi preddnočnjega sestanka z vlado enotna sindikalna federacija bolnišniškega osebja (FLO) oklicala 24-umo splošno stavko. Istega dne se bo sestalo tudi enotno sindikalno tajništvo CGIL-CISL-UIL, ki bo določilo datum sklicanja vodstva, v torek pa se bodo srečali predstavniki vseh kategorij javne uprave, ki bodo določili nadaljnje pobude. «Vroča» sindikalna jesen je dosegla svoj višek, ki predstavlja težko preizkušnjo za Andreottijevo vlado. Prav včeraj so določili datum parlamentarne razprave o problemih javne uprave s posebnim poudarkom na dramatični položaj v bolnišnicah. Že jutri se bodo sestali načelniki poslanskih skupin, zbornica pa bo zasedala v torek. Vlada je torej že pričela s svojim načrtom, da ared zbornico o-praviči preklic že danih obljub sindikalni federaciji CGIL - CISL - UIL d študijski dokladi pomožnemu zdravstvenemu osebju bolnišnic. Sindikalni predstavniki se prav tako zavedajo nevarnosti sedanjega položaja, a skoraj vsi zagovarjajo upravičenost svojih zahtev. V uvodniku, ki ga bo objavil današnji «Unita», generalni tajnik CGIL Lama piše glede sklepa o parlamentarni razpravi, da je problem bolnišniškega osebja le ena izmed značilnosti sedanjega družbenega in političnega spopada. ♦Moramo samo upati, da ne postane pomožno zdravstveno osebje za nikogar pretveza, ali pa grešni kozel mračnih spletk, ki nimajo nobenega opravka s to kategorijo delavcev in z gospodarskimi problemi,* pripominja Lama, ki se obenem sprašuje, kako da je prišel prav sedaj do izraza protice-hovski duh, ko pa so se do včeraj zagovarjale in uvajale klientelar-na politika in cehovske izboljšave od 250 do 500 tisoč lir mesečno za pilote. Prav to značilnost je med drugim poudaril tudi generalni tajnik CISL Macario, čeprav v omiljeni obliki. Zanj sta za sedanji položaj iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiniimiitiiimiiniiii SPORNA NEDEJAVNOST VLADE Andreotti: vladna kriza ne bi koristila nikomur Pričakovanje za Berlinguerjev govor na shodu komunističnih upraviteljev RIM — Ni tajnost, da mnogi govorijo o možnosti skorajšnje vladne krize, ki jo utegnejo sprožiti komunisti, ker niso zadovoljni s pasivnostjo vlade in oklevanjem KD pri izvajanju vladne a programa. Dokaz, da se vladna večina kiha so tudi sprožene krize v marsikateri deželi, kjer so bile po 20. juniju oblikovane «šir ‘ večine* od KD do KPI. Na nastali položaj in vse ostrejše kritike je Andreoth odgovoril z izjavo za 1 ’ 'k «Espresso»: «Vlada je nastala zato, da izvede program, ki predvide . triletni načrt in nekatere reforme. Če vladna večina tega programa ne bo podprla, bi dejansko odpovedali pogoji za njen obstoj. Mislim, da bi vladna kriza ne bila koristna, čeprav poudarjam, da nisem nenadomestljiv.* Tudi demokristjan Pisanu modruje nekako takole: Vlada dosledno uresničuje program, stranke pa naj jo podpirajo, sicer bodo krive za krizo. Resno so zaradi govoric o krizi zaskrbljeni socialisti. Signorile na primer obtožuje vlado, da je «sto-rila malo in še to slabo*, vendar bi vladna kriza bila škodljiva. Zato je pozval «nekatere stranke*, naj «ne bodo živčne*, saj je rešitev vedno možna. Politično analizo možnih posledic krize pa daje socialist Labr' -la, ko poudarja, da skušajo nekateri potisniti vladno večino na razpotje, s katerega obe cesti vodita v prepad: ali uveljavljanje interesov prevladujočih družbenih sil proti delavcem, ali ra kriza, razpust zbornic in volitve, na katerih bi zmagale sredinske in desničarske sile. Zato je zaključek jasen, meni Labriola: Vlada naj u-resniči dogovorjeni program, politične sile in sindikati pa naj storijo svojo dolžnost. Oči političnih komentatorjev so vsekakor sedaj uprte v Bologno, kjer bo tajnik Pl Berlinguer govoril na shodu komunističnih u-praviteljev. (st.s.) krivi dve cnapaki*. Zamrznitev delovne pogodbe za več kot dve leti, da je sedanji povišek 50 tisoč lir nezadosten, in cehovske izboljšave nekaterim kategorijam kot so zdravniki socialnih zavarovanj, ne da bi se pri tem upoštevalo, da V Mariboru zaključeno Borštnikovo srečanje Nagrado občinstva prejela Miranda Caharija MARIBOR — Včeraj se je s podelitvijo Borštnikovega prstana in ostalih nagrad v Mariboru zaključilo letošnje Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prijel igralec Maks Furian. Strokovna žirija je podelila diplomo Borštnikovega srečanja igralki Jožici Avbelj za vlogo edohe Rosita» v istoimenski drami F. G. Lorce v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; igralcu Borisu Juhu za vlogo Leona v Krleževi drami «Gospoda Glembajevi» v izvedbi drame SNG Ljubljana in igralcu Petru Ternovšku za vlogo Alana Stranga v drami P. Shafferja tEquus». Nagrado za režijo je prejel Zvone Šedelbauer za režijo Lorcove drame ^Doha Rosita». Nagrado za najboljšo predstavo v celoti je prejelo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja za izvedbo drame Rudija Šeliga cčarovnica iz Zgornje Davče*. Diplomo za mladega i-gralca in nagrado za najboljšo vlogo, ki jo je podelilo združenje dramskih umetnikov Slovenije, je prejela igralka Mi-lada Kaležič zq vlogo Darinke v «Čarovnici iz Zgornje Davče* (v poročilu o predstavi smo pomotoma navedli ime Iris Severnik). Žirija občinstva je podelila nagrado Mirandi Cahariii za vlogo Enee v Fojevi «Sedmi zapovedi, kradi malo manj*, v izvedbi SSG iz Trsta. O ostalih nagradah bomo še poročali. ACE MERMOLJA bodo izboljšave povzročile verižno reakcijo. Še bolj oster je bil generalni tajnik UIL Benvenuto v intervjuju za tednik «La Domenica del Corriere*: «Vlada ne vlada, verodostojnost sindikata pada, ker je zahteval od delavcev nove in težke žrtve, ne da bi dosegel proti-postavke v gospodarski in družbeni politiki.* Pobratenje TPPZ - PPZ Ljubljana ....* vJ^JLkv.......i. Tržaški partizanski pevski zbor rz (Foto Mario Magajna) lil ■ '"v- i Partizanski pevski zbor Ljubljana (Foto Mario Magajna) V Kulturnem domu v Trstu bo danes ob 16. uri pobratenje med Tržaškim partizanskim pevskim zborom in Partizanskim pevskim zborom Ljubljana, ki bo ob tej priliki imel celovečerni koncert. Pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca bo izvajal umetne partizanske in druge borbena pesmi. Prireditvi bodo prisostvovali med drugim predstavniki raznih borčevskih organizacij. Gostje iz Slovenije bodo prečkali mejni prehod pri Pesku ob 13. uri, nakar se bodo v spremstvu članov TPPZ podali k spomeniku štirim bazoviškim junakom in se jim poklonili. Zatem bodo vsi krenili v Rižarno, kjer bo ob 14. uri podobna slovesnost. Zaželeno je, da se naša javnost udeleži ne le prireditve v Kulturnem domu, temveč tudi svečanosti v Bazovici in Rižarni, ki bosta v danih družbenopolitičnih razmerah zadobili še prav poseben pomen. Snidenje med TPPZ in PPZ Ljubljana se zaključi z družabno večerjo v Repnu. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiii« KOROŠCI SO SE POKLONILI SVOJIM PADLIM BORCEM Člen 7 avstrijske državne pogodbe rezultat boja koroških partizanov Koroški Slovenci vidijo v helsinških sklepih tudi pogoje, ki jim omogočajo, da kruh služijo na domačih tleh in živijo v demokratičnih odnosih z narodom sosedom CELOVEC - Pred bližnjim dnevnem mrtvih bo Zeza koroških partizanov tako kot vsa leta doslej obiskala okoli 40 partizanskih grobnic in spomenikov v vseh treh koroških dolinah in nanje položila vence. Predstavniki koroških partizanov, slovenskih organizacij iz Koroške in pa generalnega konzulata SFRJ iz Celovca so včeraj položili vence na okoli 20 partizanskih pomnikov, preostalih 20 pa bodo obiskali v ponedeliek. Včerajšnji obisk grobov se je končal z osrednjo komemoracijo v Maloščah, na njej pa je o partizanskem boju in njegovi povezanosti z bojem slovenske manjšine v Avstriji spregovoril tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. Potem ko je ugotovil, da se je slovenski narod na Koroškem množično odzval klicu narodnoosvobodilnega boja ter si tako zagotovil pravico, da kroji svojo zgodovino sam. je Wieser poudaril, da je plod tega proti- fašističnega boja tudi tisti člen 7 državne pogodbe, ki ga avstrijske oblasti še danes niso uresničile. Ko je govoril o značilnostih se- danjega političnega trenutka, je govornik opozoril na najnovejšo kompanjo koroških politikov, ki si na vse kriplje prizadevajo zavajati domačo in tujo javnost s trditvami, da je manjšinsko vprašanje rešeno. S trditvijo, da je manjšinsko vprašanje odstranjeno z dnevnega reda, ne nastopa samo deželni glavar Wagner, pred 10 dnevi mu je pritegnil tudi avstrijski zunanji minister Pahr. «Vsi narodi sveta*, je v tej zvezi dejal Wieser, «se danes bore za samostojnost, za demokracijo in za nemoten gospodarski razvoj. Ta boj se ne bi.ie samo v državah, ki jih še vedno tlači kolonialistični jarem, pa tudi ne samo v državah, ki jim neoravič-nah delitev svetovnega bogastva krati napredek in razvoj. Del tega boja so tudi vse tiste narod- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiititiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMU INTERVJU ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA RIMSKEMU DOPISNIKU «DELA» Zunanji minister Forlani o uresničevanju osimskega sporazuma Po ministrovem mnenju velja osmi člen sporazuma samo za narodnostne skupnosti v bivših conah A in B - Izmikajoč odgovor glede globalne zaščite vseh Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini Rimski dopisnik ljubljanskega «Dela», Janko Tedeško, je italijanskemu zunanjemu ministru Arnoldu Forlani ju postavil nekaj vprašanj v zvezi z uresničevanjem osimskega sporazuma. Intervju v celoti' ponatiskujemo. DELO: Gospod minister, osimski sporazumi so primer, kako dežele, ki imajo različne družbene sisteme in ki so vključene v različne politične stvarnosti rešujejo zapletene probleme v duhu sodelovanja. S kakšnimi težavami se srečujejo številne komisije, ki proučujejo uresničevanje sporazumov? FORLANI: Poudariti je treba, da se je s sporazumi na ustrezen način zaključil mejni spor med I-talijo in Jugoslavijo. To dejstvo je pomembno samo po sebi. Zatem smo zastavili tudi načrt za organsko sodelovanje med deželama. Mešane komisije, ki so bile ustanovljene za uresničevanje spo razuma, so pričele delati in so dosegle že prve otipljive rezultate. Če upoštevamo širino ciljev, potem je tudi jasno, da zahteva to delo znatna prizadevanja. Probleme je potrebno proučevati s pozornostjo ir primernim poglabljanjem. Pooblaščeni dekreti, ki jih je predvideval italijanski zakon o ratifikaciji in izvajanju sporazumov, o uresničevanju nekaterih določil iz sporazumov, so bili sprejeti brez zamude, torej do predvidenega roka 3. oktobra 1978. DELO: Eden izmed pomembnih aspektov sporazumov je gospodarska kooperacija. Zamisel o industrijski coni na meji se sooča s številnimi težavami. Kako poteka delo mešane komisije, ki se ukvarja z industrijsko cono? Ali lahko rezultati upravnih volitev v Trstu vplivajo na uresničevanje sporazuma? FORLANI: Parlament in vlada nista nikoli zanemarjala mnenj, ki so se izražala na različne načine v javnosti. Ker spoštujemo to pravilo demokratičnega življenja, je medparlamentarna komisija, katere naloga je bila predhodno proučevanje pooblaščenih dekretov, odpotovala v Trst, kjer se je seznanila s položajem. Delo mešane komisije za ustanovitev proste industrijske cone zadeva v prvi vrsti organizacijo in oceno proučevanja uresničljivo sti, še posebej kar zadeva možnosti ekološke zaščite tega območja Komisija bo proučila vse vidike tega vprašanja in ustrezno upošte- vala mnenja političnih, kulturnih in gospodarskih krogov Predsednika komisije bosta v skladu z odgovornostjo in pristojnostjo posredovala vladi zaključke v soglasju z interesi prebivalstva na tem območju, ki je pomemben most medevropskega sodelovanja. DELO: Osimski sporazumi zagotavljajo slovenski manjšini v I-taiiji posebno zakonsko zaščito. Vladni dekret, ki je bil izdan pred časom, ščiti samo del Slovencev v Italiji. Ali bo italijanska vlada izdelala integralni zakon, ki bo dokončno, v duhu ustave in sporazuma, uredil vprašanje slovenske manjšine v Italiji? FORLANI: V vašem vprašanju problem ni zastavljen pravilno. Osmi člen sporazuma določa, da bosta obe strani ohranili notranje ukrepe, ki so bili sprejeti na podlagi posebnega s ta tu' 1 londonskega memoranduma o soglasju od 5. oktobra 1954, in da bosta za gotovih v okviru notranjih zako nov vzdrževanje ravni zaščite pripadnikov dveh etničnih skupin, ki jih predvidevajo norme posebnega statuta, ki ne velja več. Londonski memorandum o soglasju in posebni statut sta bila sprejeta v korist prebivalcev nekdanjih con A in B. Italija in Ju- goslavija sta zatorej z osimskimi sporazumi sprejeli medsebojno mednarodno zakonsko obveznost v korist pripadnikov dveh ' etničnih skupin na območju te teritorialne sfere. Toda ta točno definirana postavka sporazumov ni bila sprejeta zato, da bi ozemeljske omejitve pri uresničevanju pomenile izhodišče za vsakovrstne neutemeljene polemike. Dejstvo je, da je bila na podlagi samostojne odločitve v okviru suverenosti italijanske države u-stanovljena komisija za proučevanje vprašanj, ki zadevajo celotno slovensko etnično skupnost. V ko misiji so predstavniki državnih in regionalnih političnih sil ter predstavniki različnih strank in slovenskih kulturnih skupin. Medtem so bile z ustreznimi ukrepi tudi v goriški pokrajini ustanovljene šole s slovenskim učnim jezikom. De žela Furlanija - Julijska krajina je v skladu s 3. členom deželne ga statuta sprejela vrsto ukrepov v korist slovenske etnične skup nosti. Italija se nadeja, da bo tudi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki glede na tradicijo in sestava svojega prebivalstva dobro razume probleme etničnih skupin, akcija ustreznih oblasti, ob sodelovanju s kulturnimi ustanovami in združenji, ki jih ta problematika zadeva, zagotavljala vedno večjo skrb za italijansko etnično skupnost in njene potrebe v sedanjosti in prihodnosti. DELO: Italija se zavzema za večje sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Kako potekajo pogajanja za obnovo sporazuma o kooperaciji med EGS in Jugoslavijo? Ali obstajajo glede tega težave? FORLANI: Komisija je poslala ministrskemu svetu v začetku oktobra nov projekt pogajanj z Jugoslavijo, ki v večji meri upošteva zahteve jugoslovanske vlade. Ministrski svet skupnosti je 17. oktobra v Luksemburgu proučeval projekt in izrazil pozitivno oceno pristopa, ki ga predlaga komisija. Nekatere težave gospodarske narave, ki so prišle do izraza na začetku, bi morale biti V kratkem odpravljene, tako da bo mogoče na prihodnji sej' sveta dokončno sprejeti mandat. Kar zadeva italijansko vlado, menimo, da je potrebno odnose z Jugoslavijo reševati v duhu 'odelo vanja in da mora Evropska go spodarska skupnost navezat! z njo plodne in trajne vezi. JANKO TEDEŠKO nostne manjšine, ki jih večinski narodi ne priznavajo kot sebi e-nake ter jim kratijo obstoj in razvoj. Boja koroških Slovencev za temeljne pravice zatorej danes ne postavljajo na dnevni red politične stranke ali diplomacija, marveč ga postavlja na dnevni red zgodovinski razvoj Ko je ocenjeval rezultate sed-mojulijske zakonodaje, je Feliks Wieser poudaril, da je slovenska manjšina v Avstriji uspehe zadnjih dveh let zabeležila mimo zakona in ob njem, ne pa na njegovi podlagi. Njena gospodarska krepitev, njena vse bolj čvrsta organiziranost in njene politične akcije so plod dela same manjšine, ne pa plod tistih u-godnosti, ki nai bi jim jih dala — kot trdijo nekateri koroški politiki — sedmojulijska zakonodaja. Tajnik Zveze slovenskih organizacij je kritično spregovoril tudi o tistih, ki so jim sklepi helsinške konference izhodišče za besedne parade, namesto da bi jim ti sklepi služili kot napotilo za konkretno akcijo. «Koroški Slovenci vidimo v helsinških sklepih tiste pogoje, ki odpirajo mejo in gospodarsko sodelovanje, ki dajejo večje število delovnih mest in ki konec koncev omogočajo celotnemu koroškemu prebivalstvu, da si svoj kruh zasluži na domačih tleh ter da živi v demokratičnih odnosih z narodom sosedom*, je poudaril govornik in dejal, da si bo slovenska manjšina v Avstriji še nadalje prizadevala, da v povezavi z matičnim narodom ter v zavezništvu z avstrijskimi demokrati opravi svojo osnovno nalogo, nalogo povezovalca med dvema sosednjima državama. MARJAN SEDMAK Stroge obsodbe za rdeče brigadiste MILAN — Pred milanskim porotnim sodiščem se je včeraj zaključil z obsodbo vseh obtožencev sodni postopek proti petim rdečim brigadistom. Sodišče je skoraj v celoti sprejelo zahteve javnega tožilca in obsodilo Pierluigi-ja Zuffado na 9 let in 6 mesecev zapora, Attilia Casalettija na 9 let in 9 mesecev, oba pa sta za vedno zgubila pravico do javnih služb. Paola Besuschio (ki je zaslovela, ko so predlagali, da bi jo osvobodili v zameno za izpustitev Alda Mora) je bila obsojena na skupno 3 leta zapora, Fa-brjzio Pelli na 3 leta 4 mesece, Corrado Alunni pa na 7 let in 7 mesecev. Susanno Ronconi so v odsotnosti obsodili na dve leti in sedem mesecev ječe. TRZASK! DNEVNIK OB DNEVU MRTVIH S polaganjem vencev in komemoracijami bomo počastili spomin padlih za svobodo Vence občinskih uprav, političnih in drugih organizacij, krožkov ter generalnega konzulata SFRJ v Trstu na spomenike in obeležja Ob priliki žalnih svečanosti dneva mrtvih se bodo tudi letos občinske uprave, politične in partijske organizacije ter krožki oddolžili spominu naših padlih s polaganjem vencev pred spomenike NOB. V sredo, 1. novembra, bodo predstavniki SKGZ polagali vence v Ul. Massimo D’A-zeglio, Ul. Ghega, pri Sv. Justu, v Rižarni, pri Sv. Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov ter na vojaškem pokopališču na grobišču jugoslovanskih partizanov. Na dan mrtvih, 1. novembra, bodo ob 9.45 predstavniki PD 'Slavko Škamperle položili venec pred ploščo padlim v NOB pri Sv. Ivanu. Delegacija generalnega konzulata SFRJ v Trstu bo jutri, 30. oktobra, polagala vence v Doberdobu, Dolu, Cotičih, Sovodnjah, Štandrežu, Pod-gori, Pevmi, števerjanu, Koprivi, Čedadu, Osejanah, šent Lenardu, Sv. Pavlu, Štoblanku, Topolovem, na Matajurju, v Barkovljah, na Konto-velu, na Proseku, v Zgoniku, Gabrovcu, Saležu, Samatorci, Praprotu, Šempolaju, Križu in Nabrežini. Naslednji dan, torek, 31. novembra, bodo predstavniki konzulata polagali vence pred spomenike v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoljah, Prebenegu, Dolini, Bo-Ijuncu, Borštu, Ricmanjih, na Kati-nari, v Gročani, Bazovici (pred 7-krat oskrunjenim spomenikom na ba-zovski gmajni bodo položili venca ambasadorja SFRJ v Rimu in generalnega konzulata SFRJ v Trstu), Gropadi, na Padričah, v Trebčah, na Opčinah, na Colu, v Velikem Rep-nu, na občinskem pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. Na dan mrtvih, 1. novembra, bo delegacija generalnega konzulata v POZIV Dragi tovariši! Novembra poteka leto dni, odkar smo postavili začasni spomenik padlim v NOB iz skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V sredo, 1. novembra 1978, ob 11.15 bomo polagali cvetje na to mesto, za katero se še vedno trdo borimo proti neobčutljivosti oblasti, da bi lahko čimprej postavili dokončen spomenik. Zato vas vabimo, da se udeležite in tudi vi prispevate s skromnim šopkom v spomin svojca, prijatelja ali znanca, ki je žrtvoval svoje življenje v borbi proti nacifašizmu. Odbor z postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Trstu položila še zadnje tri vence pred spomenike v Gonarsu, Gorici in Trstu. V sredo bo delegacija nabrežinske-ga občinskega sveta položila vence pred spomenike v vaseh devinsko-nabrežinske občine, ob 10. uri pa bo spominska svečanost .pred spomenikom padlim na nabrežinskem trgu, kjer bo župan Albin Škerk imel govor. Nato bo nastopil moški pevski zbor «Igo Gruden». Miljska občinska uprava, svetovalska skupina strank ustavnega loka in svet odporništva bodo na dan mrtvih, 1. novembra, imeli komemoracijo pred spomeniki padlim. Ob 9. uri bo šla delegacija k spomeniku Alme Vivode v Bošketu in k spominski plošči v ladjedelnici «Alto A-driatico*. Ob 10. uri bodo v sejni dvorani občinske palače podelili književno nagrado «Polk. Fonda-Savio*. Ob 10.30 se bo s Trga Marconi napotil sprevod k spomeniku padlim, po polaganju ' vencev v prisotnosti vojaške častne straže bodo spregovorili predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi ter občinska odbornika Luisa Balbi in Kil jan Ferluga. Od tu bo sprevod šel na pokopališče, kjer bodo položili venec na grob padlih partizanov, ob 11.45 bo v poko-pališčni kapelici maša, ob 12.15 pa bo šla delegacija k spomeniku padlim pri Korošcih. Tržaška občina bo v četrtek, 2. novembra, položila vence na spomenike v Ul. Imbriani, v Ul. Massimo D’Azeglio, Ul. D’Annunzio, Ul. Ghega, na Trgu Unita, na openskem strelišču, k spomeniku na bazov-ski gmajni, v Rižarni, pri Sv. Ani in pri Sv. Justu. Istega dne bo tudi poveljstvo tržaškega vojaškega prezidja položilo ob 11.15 vence pred spomenik padlim pri Sv. Justu, ob 11.30 pa bo, v katedrali sv. Justa maša v spomin padlim. SINOČI V KULTURNEM DOMU «Trio Tartini» iz Ljubljane odprl koncertno sezono GM Številno občinstvo je uživalo ob vrhunski interpretaciji Dvoraka in Beethovna Za gledališčem je začela svojo novo sezono tudi druga naša vrhunska kulturna ustanova — Glasbena matica. Kako težko je bila pričakovana, je dokazal sinočnji obisk prvega abonmajskega koncerta, saj je bila dvorana Kulturnega doma povsem zasedena. To dejstvo potrjuje kako dragoceni so za naše splošno kulturno življenje koncerti, ki jih posreduje Glasbena matica, saj bi brez njih bili prikrajšani za prenekateri umetniški dosežek in užitek. Posebej razveseljivo pa je, da je bilo med občinstvom izredno mnogo mladih in ne le iz vrst nekaj sto gojencev glasbene šole GM, pač pa tudi drugih, ki jim je lepa glasba všeč in najdemo ob njenem poslušanju svoje notranje u-godje. Vodstvo GM j c imelo vsekakor srečno roko, ko je za otvoritveni koncert povabilo v goste sloviti «Trio Tartini» iz Ljubljane, ki ga sestavljajo sami renomirani inštrumental-ni mojstri, ki jih je naše občinstvo imelo že priložnost poslušati bodisi kot trio, bodisi kot soliste: violinist Dejan Bravničar.violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertdncelj. Na programu so imeli skladbo mlajšega beograjskega skladatelja Dejana Despiča rPas des Trois», Dvorakov r-Tfrio v e-molu op. 90», znan tudi kot «Dumki trio» ter Beethovnov «Trio v B-duru op. 97». Aplavzu občinstva so se oddolžili še s krajšim Dvorakovim scherzom. Oceno koncerta bomo še objavili. Z istim programom bo «Trio Tartini» odprl tudi koncertno sezono Glasbene matice v Gorici 16. novembra v Attemsovi dvorani. V občinski galeriji na Trgu U-nita bo meseca novembra več zanimivih razstav. Od 2. do 19. novembra bo razstavljal slikar Gu-glielmo Grubissa. od 11. do 19. Divio Officia, od 20. do 27. Lido Am-brosi in od 28. novembra pa do 5. decembra slikar Claudio Moretti. Za leto 1979 pa je že tudi pripravljen spored razstav, saj je bilo pro- PREMIERA BEETHOVNOVEGA FIDELIA V GLEDALIŠČU VERDI Zanesljiva skupinska igra ob vestni strokovni pripravi Domači orkester in zbor sla vzorno sledila taktirki mladega dirigenta Gustava Kuhna Letošnja operna sezona tržaškega gledališča Verdi je stekla s petkovo predstavo Beethovnovega dela Fidelio. Odrske postavitve tega dela so v Italiji dokaj redke, sicer pa je lanska stopetdeseta obletnica skladateljeve smrti botrovala nekaterim imenitnim uprizoritvam. Tržačani so si ga lahko doslej ogledali le dvakrat: prvič komaj leta 1948. drugič pa pred desetimi leti. Delo je v zgodovini glasbe in v samem Beethovnovem opusu primer zase. Bilo je predmet dolgega obravnavanja in kosanja raznoterih muzikoloških mnenj. Strokovna peresa so se najbolj bojevito sukala okrog njegove sporne oblikovne uravnovešenosti in umetniške e-novosti. V resnici se zdi, kot da se značilna Beethovnova razpetost med klasično oblikovno ubranostjo in novimi potrebami demokratičnega in zmagujočega meščanstva po množično dojemljivem sporočilu v operi Fidelio ne le ni izprožila v izvirno umetniško ravnovesje, temveč tako rekoč biografsko utelesi- šenj toliko, da je galerija oddana. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiuinBiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiintiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiHini SPRIČO NESPREJEMLJIVEGA ZADRŽANJA RIMSKE VLADE Prekinjena stavka osebja bolnišnic se verjetno nadaljuje v ponedeljek Resne težave pri strežbi bolnikov sta omilila pomoč sorodnikov in prizadevanje stavke oproščenega osebja - Poziv tržaškega škofa Bellomija Danes ob 6. uri se je zaključila 48-urna stavka bolnišniškega osebja, ki jo je oklicala enotna stro-. kovna zveza FLO po četrtkovi skupščini članpv, ki • so . odločili pristopiti k najostrejši obliki sindikalne borbe zaradi poskusa vlade, da spravi v dvom že dosežene sporazume o plačilnih poviških ih o strokovnem- izpopolnjevanju. Med trajanjem stavke je stavkovni odbor . zagotovil le minimalno strežbo s po enim bolničarjem ali bolni-: čarko v oddelkih in z izrednimi posegi v posebno nujnih primerih. Vodstvo bolnišnic je odpustilo okrog 400 bolnikov, ki jih je bilo za silo mogoče zdraviti doma, sprejemalo pa - je nove bolnike le v najnujnejših- primerih. RjpUižno dva tisoč bolnikov, kolikor’jih je bilo v teh dneh kljub odpustom v oddelkih krajevnih bolnišnic, -je močno občutilo posledice stavkovnega gibanja, čeprav si je stavke oproščeno osebje prizadevalo z velikim čutom odgovornosti jim o-lajšati neugodje. Nekaj bolje je bilo za. bolnike, ki so jih prišli streč _______________ družinski člani, precejšnje težave so POLITIČNA DEJAVNOST V OBČINSKEM SVETU JUTRI ZAKLJUČEK RAZPRAVE 0 PROGRAMU LISTE ZA TRST Stranke ustavnega loka, ki razpolagajo s 34 glasovi, bi morale predložiti enotno resolucijo, s katero zavračajo programske izjave župana V občinskem svetu se bo jutri zaključila politična razprava o Ceco-vinijevem programu. Najavljenih je še sedem govornikov in tokrat glavnih predstavnikov posameznih strank. Možno pa je, da se ne bo razprava izčrpala niti na jutrišnji seji, čeprav se je politični položaj v zadnjih dneh dokaj razjasnil in se je dejansko izoblikovala nova večina v občinski skupščini, ki odklanja Cecovinijev program in razpolaga s 34 glasovi. Pokrajinska vodstva strank naj bi se namreč dogovorila za predložitev enotne resolucije, o kateri naj bi se glasovalo na zaključku politične razprave. Osnova resolucije naj bi bilo besedilo resolucije, ki so jo na za četku razprave predložile KD, PSDI in SSk in naj bi jo nato z nekateri mi popravki podpisale tudi KPI, PSI in PRI. Z razliko od prvotne resolucije, v kateri je bila zahteva naj enobarvni odbor Liste za Trst predloži proračun za finančno leto 1979 do 31. oktobra, je v enotni resoluciji poudarjeno, naj sedanji od bor upošteva dejstvo, da se je v občinski skupščini izoblikovala nova večina, ki zavrača program Liste za Trst. Kako pa se bo ravnal manjšinski odbor Liste za Trst v že skoraj zagotovljenem primeru, da bi skupščina zavrnila njegov program? To vprašanje se bo verjetno razjasnilo samo po razpravi o resoluciji, pri čemer pa je treba pripomniti, da občinski zakon ne predvideva možnosti, da bi skupščina lahko izglasovala nezaupnice odboru in ga tako ne more prisiliti, da bi odstopil. V vrstah meščanske liste prevladuje težnja, da bi odbor vztrajal na svojih mestih do predložitve proračuna, to je do januarja - februarja, če bi torej ta težnja prevladala, ne bo prišlo v občinski upravi do nobenih sprememb, kar bi seveda imelo negativne posledice na družbeno dogajanje v občini. Jutrišnja seja se bo pričela ob Vaške organizacije iz Padrič -Gropade pozivajo vaščane, da se udeležijo žalnih svečanosti ob priliki dneva mrtvih, 1. novembra, pred spomeniki padlim v NOB (na Padričah ob 13.45 in v Gropadi ob 14.15). 16.30, po predvidevanjih pa bi se morala zaključiti pozno v noč. O političnem položaju na Tržaškem, podrobneje pa o vlogi strankinih sekcij, so v petek razpravljali sekcijski tajniki KD. na zborovanju, ki mu je načeloval pokrajinski tajnik Nodari. V raznih posegih je prišla predvsem do izraza želja, da bi prišlo do širokega soglasja ob predložitvi ene same resolucije, s katero bi razne politične sile zavrnile program Cecovinijevega odbora. pa nastale zaradi zastoja v kuhinji in pralnici. Uprava bolnišnic je namreč razdelila le zavoje s suho hrano za dva dni, priboljšek jim je mogla biti le topla hrana, ki so jo lahko prinašali sorodniki, če so se z zdravstvenim osebjem dogovorili o dieti. Zaradi pomanjkanja rezervne posteljnine je bilo nekaj težav tudi pri menjavi rjuh, zlasti pri bolnikih, ki so komaj prestali operacije. Spričo prizadevnosti prisotnega bolnišniškega osebja in .skrbnega nadzorstva stavkovnega odbora ni bilo zabeležiti nobenega incidenta ali resnejših posledic za bolnike. Danes so torej stavko prekinili in bo osebje na svojih delovnih mestih v vseh izmenah od 6. ure dalje. Ni pa izključeno, nasprotno prav zelo verjetno, da*«e ba ttavkovno gibanje nadaljevalo južri po'škupeči-ni, ki so jo ^jujJjiiatLCGIL, CISL in UIL sklicjij^jot\10^j| Napovedujejo namreč, spričo zadržanja vlade, novo 24-urHo vsedržavno stavko, ki bi mogla zajeti vse uslužbence javnih ustanov. Agitacijsko stanje je' proglasilo medtem tudi nezdravniško osebje umobolnice, ki se zavzema za obnovo delovne pogodbe. Ob takem stanju je tržaški škof Bellomi naslovil vsemu prebivalstvu, posebej pa verskim združenjem in skupnostim poziv, naj pomagajo po najboljših močeh pri strežbi bolnikov. Družinske posvetovalnice je treba ustanoviti Kolektiv za zdravje ženske je po sestanku, ki ga je imel s predstavniki občinskega odbora 27. t.m. na občini še enkrat ugotovil, da sedanji občinski odbor nima posluha za ustanovitev družinskih posvetovalnic. Občinski odbor se izgovarja, da se lahko ustanovijo družinske posvetovalnice le s prispevki dežele, torej naj bi bila občina odvisna od dežel- OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole poziva učno osebje državnih otroških vrtcev, zainteresirane starše in predstavnike strank, naj se udeležijo zborovanja, ki ga priredijo šolski sindikati, ki bo jutri, 30. oktobra 1978, ob 17. uri na sedežu UIL, Largo Papa Giovanni 6 v sobi št. 40, II. nadstropje. Dnevni red: 1. kršitev zakona št. 463 člena 9, ki predvideva za vsako sekcijo vrtca po dve učiteljici in možnost, da sodelovanje vrtca raztegne od minimuma osem na deset ur; 2. preklic dveh ur su-plenc v popoldanski izmeni, kar ima za posledico ukinitev re-fekcije, ker bi sekcije delovale le po pet ur dnevno. • Na sestanku, ki mu je predsedoval deželni odbornik za zdravstvo Antoniih in ki sta se ga udeležila deželna svetovalca Spagnol (KD) in Miani (KPI) ter številna delegacija ženskega deželnega koordinacijskega odbora, je tekla beseda o vprašanju izvajanja zakona p splavu. V razpravi so se dotaknili posebej vprašanj, ki zadevajo vzdržanje, da bi opravljali splav, nekaterih zdravnikov, pomanjkljive strukture na področju zdravstva in izpopolnjevalne tečaje, ki bi se jih morali udeležiti zdravniki in pomožni bolnišniški delavci. ...............................................MiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiniiiiimiliiiiiiiliiiiiiliiiiiiii.»HM« OPOZORILO SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Trimesečni obračun IVA do 6. novembra ne uprave Furlanije - Julijske krajine. Kolektiv za zdravstvo žene priznava potrebo po naknadnem finansiranju, vendar obenem ugotavlja, da -v Trstu ni več moč odlašati z ustanovitvijo družinskih posvetovalnic in te se tudi v današnjem položaju lahko ustanovijo, le če je za to politična volja. Trst bi moral i-meti najmanj 5 družinskih posvetovalnic, • kar bi omogočilo ženskam kolikor toliko ustrezno 'zdravstveno oskrbo. • Občinska uprava javlja, da je v prejšnjih dneh popravila obeležja, ki spominjajo na prostovoljca Slata-perja in Timeusa ter sen. Benellpa. ki tso jih neznanci v prejšnjih dneh poškodovali. Spomeniki bodo v aMti-boJj#m redu, ko se bo občinski!' u-prag| poklonila spominu padlihZ® ■m ------------------- 3B • Tržaška občina obvešča, da bodo jutri, 30. oktobra, od 9. do -10. ure v občinski palači (soba štev. 202) razdeljevali vabila za vstop v sejno dvorano, kjer se bo ob 16.30 sestal občinski svet. S SEJE VODSTVA TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Gospodarski pomen uresničitve znanstveno-raziskovalne «cone» Nova struktura bo prispevala k hitrejšemu razvoju proizvodnih dejavnosti v Trstu in v deželi • Sodelovanje s sosednimi državami Pod predsedstvom C. Wagnerja se je te dni sestalo vodstvo pokrajinskega združenja industrijcev, da bi obravnavalo vprašanje napovedane uresničitve posebne «Cone za znanstvena in tehnološka raziskovanja*. Daljše poročilo o tem problemu je podal predstavnik Vsedržavne industrijske zveze, tržaški gospodarstvenik F. Anzellotti. Vodstvo združenja je po poročilu izreklo priznanje ministru za znanstvena raziskovanja Antonioz-ziju za njegova prizadevanja v fazi priprav na izvajanje zakonske norme, ki predvideva uresničitev omenjene cone na Tržaškem. Člani industrijske zveze so poudarili, da bo «cona» pomenila veliko pridobitev za Trst in vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino, saj bo po eni strani odločilno pripomogla k dvigu tukajšnjega gospodarstva in pospešitvi sodelovanja s sosednimi državami, po drugf iaa*'''omogočila, Zaposlitev večjeget SRčvilh mladih Znanstvenikov, raziskovalcev in izvedencev iz naših- -krajey.. -žConaj> bo dobrodošla plasti malim in srednjim obratom, ki danes nimajo nobene možnosti, da bi razvili svojo lastno raziskovalno dejavnost. kacijo za novo cono (več sto hektarov?) in določiti primerne carinske in finančne olajšave. Glede slednjih so konkretno predlagali, naj bi pri Krožnem skladu za gospodarske pobude ustanovili posebno sekcijo, ki naj bi «coni* dovoljevala tridesetletna posojila po o-brestni meri 3 odst. Končno so poudarili nujnost, naj bi bili v konzorciju, ki bo upravljal «cono», primerno zastopani predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov. V TOREK NA SEDEŽU KPI Javno zborovanj« za demokratično upravo na občini V torek, 31. oktobra, ob 20. uri .bo v dvorani v Ul. Madannina 19 javno zborovanj«/ kf gio prireja avtonomna tržaška, federacija KPI, na katerem bodo'’Razpravljali na temo «Za enotnerrirr -demokratično upravo na tržaški občini*. Govorila bosta pokrajinski tajnik Giorgio Rošsetti in občinski svetovalec Ravel Kodrič, predsedoval pa bo načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Fausto Monfalcon. Davčne zapadlosti so za vsakega podjetnika pravi glavobol. Nekoliko, ker je vedno neprijetno odšteti težko prislužen denar državi, za katero večina smatra, da z denarjem ne zra najbolje upravljati, predvsem pa zato, ker je vsaka zapadlost kategorična. Dan zamude, oziroma najmanjša pozabljivost, se strogo kaznujeta z dvakratno ali večkratno globo. Ena izmed tolikih zapadlosti, ki zlasti letos hudo bremenijo podjetja, je pravkar v teku, in sicer obračun tretjega trimesečja davka na dodatno vrednost - IVA. Zadnji dan za plačilo tega davka je tokrat v ponedeljek, 6. 11., ker pade dan zapadlosti 5. 11. na nedeljo. Kot je znano, se od letos dalje obračunava davek IVA po dveh ča- sovnih sistemih: ali mesečno ali trimesečno. Mesečno obračunavajo IVA tista podjetja, katerih promet presega 360 milijonov letno, trimesečno ja vsi tisti, katerih promet ne presega 360 milijonov. Kdor ima do urada IVA kredit, je dovolj, da na svojih registrih zaključi operacije na dan 30. 9. in dokaže kredit. Ni mu več treba kot prešnja, leta predložiti trimesečne prijave. Obveznost izven svojega knjigovodstva imajo le tisti, ki jim je obračun po kazal, da dolgujejo davek IVA državi. Slednjega morajo poravnati z vplačilom v banki. Zainteresirane opozarjamo, da bodo prihodnji teden v Trstu banke zaprte poleg sobote in nedelje tudi v sredo, 1. 11. (vsi svetniki) in v Prisotni so nadalje poudarili, da bo treba sedaj čira prej določiti lo- rfiiiiiiiiiiiiiiiitiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitMtiiiiiiiiiiiiiii mili iiriiiiiiiTiiu ii m im i im iiiiiii mtiiiii mn n mnii mi mm m min m iiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI DOMICILNEGA ODBORA JUIN0PRIM0RSKEGA ODREDA Partizanska slovesnost v Tupelčah Odkrili so ploščo na vodnjaku Jazbečeve gostilne, kjer je aprila in maja 1944 delovala radijska postaja JPO prva dva meseca (aprila in maja 1944) delovala v Jazbečevi domačiji v Tupelčah in točno na istem mestu, od koder so takrat po etru potovale šifre in z njimi navodila za operacije proti okupatorju, je bila včeraj popoldne lepa partizanska slovesnost — miting z odkritjem spominske plošče na vodnjaku Jazbečeve gostilne, kjer je Imela radijska postaja dva meseca svoje varno skrivališče. Potem se je preselila v Štanjel in Kobdil in nehala delovati na začetku septembra 1944. Svečanosti so se poleg številnih domačinov, bivših borcev Južnopri-morskega odreda in drugih enot, u-deležili takratni radiotelegrafist, ki je upravljal postajo, Miro Seražin, bivši komandant Južnoprimorskega odreda Karel Nardin - Jakec, bivši komisar odreda Lado Švigelj -Mojzes, bivši štabni oficir JPO Bogo Černelč, general JA Pavle Šuc (domačin iz bližnje Pliskavi-ce), bivši komandant italijanske Tržaške brigade Riccardo Giacuz-zo, narodni heroj Gruden - Blisk podpredsednik VZPI - ANPI iz Trsta Dušan Košuta in mnogi drugi. Svečanost je v imenu domicilnega odbora JPO ter krajevne skupnosti Štanjel in vaške skupnosti Ko bjeglava - Tupelče, začel Milan Ščuka, nato pa je bivši vodja radijske postaje Miro Seražin podal kratek historiat postaje, ki je oddajala iz Jazbečeve kleti in ob nevarnosti iz vodnjaka na dvorišču. Bivši komisar odreda Lado Švigelj -Mojzes je Oživil spomin na zvestobo in predanost kraških borcev v boju ter'njihovo iznajdljivost v premagovanju vseh težav. Poudaril pa je, da je kraški in vsak slovenski človek tudi danes pripravljen, če bi bilo treba, braniti najvišjo dobrino - svobodo in socialistično družbo, v kateri živi. Spominsko ploščo je odkril bivši komandant JPO Karel Nardin -Jakec ter jo predal v varstvo današnjim in bodočim mladim rodom. Zlasti mladini je položil na srce, naj se zgleduje po bivših borcih za svobodo, naj živi delovno in pošteno, da bo njeno življenje še lepše, kot je že danes. Slovesnost je z borbenimi pesmimi dopolnil domači moški pevski zbor in šolska mladina z recitacijami. Za vse udeležence pa je bil — kot se pristni partizanski miting spodobi — pripravljen par tizanski golaž. j. k. petek, 3. 11. (sv. Just), zato priporočamo, da ne čakajo z vplačilom zadnjih dni, ker bo verjetno na bančna okenca pravi naval. Davkoplačevalce in med temi v prvi vrsti podjetja, pa čakata pred koncem leta še dve zapadlosti; do 30. 11. bodo morali namreč poravnati predujem na davke IRPEF in ILOR, od L. 11. do 31. 12. pa bodo morali zaprositi za morebitne popravke na svoji davčni številki, o-ziroma zaprositi za dokončno davčno številko. O ob^h zapadlostih in kako se morajo davkoplačevalci ravnati bomo še poročali,. Podjetja pa se za vse potrebe lahko obrnejo na ' Slovenskrt deželrtb gospodarsko združenje v urade v Trstu - Ul. Ci-cerone 8/b in v Gorici na Travniku št. 11/11. (KV) Tupelče pri Štanjelu so bile vč»-raj popoldne spet prizorišče dogodka, ki je obudil in počastil spomin na čase narodnoosvobodilnega boja, s spominom pa seveda tudi še vse živeče akterje takratnega dogajanja. Na Krasu je operiral Južnopri-morski partizanski odred, ki je s svojimi drznimi in junaškimi akcijami bil nerešljiva uganka za nemškega okupatorja in njegove fašistične zaveznike. Njegove postojanke so bile kraške doline in gozdovi, gmajne, predvsem pa kraške domačije in njihovi ljudje, ki so bili z odredom ena sama boreča se skupnost. Odred je operiral v neposredni povezavi s štabom IX. korpusa, čeprav je bil ta pogosto oddaljen od odredovega operacijskega področja tudi več kot 100 km. V začetku so zveze med štabom Odreda in štabom IX. korpusa vzdrževali kurirji, v začetku aprila 1944 pa je odred dobil prvo oddajno in sprejemno radijsko postajo, s katero je potem oddajal in sprejemal depeše s korpusa. Ta postaja ali Staniča, kot so ji pravili partizani, je la v njenih časovnih prigodah; saj je skladatelja med leti 1805 in 1814 gnal nemir, da jo je trikrat predelal. Pomenljivo je, da je Beethovnovo mojstrstvo pri uvajanju vse višjih in izvirnih ravnovesij med obliko in vsebino zašlo v stisko prav pri prestopanju meja «go-lega» simfonizma; pač ob prepletanju glasbene govorice z besedno, zlasti pa še z likovno. Zdi se namreč, kot da snovnost prostora in podobe vklepa plemenito obče človeško sporočilo o svobodi in ljubezni v pretesne meje stvarnega, povrh vsega pa še uprizorjenega dogajanja. Tak vtis je ob tržaški predstavi morda celo izstopal, ker je nerazumevanje izvirnega nemškega besedila večini poslušalcev meglilo posluh, ostrilo pa vid in pozornost na sicer čedno, a večkrat naivno in utečeno režijsko in scenografsko zamisel. Tudi o poedinih nastopajočih bi ne mogli trditi kaj več kot o čedni in skrbni strokovni pripravi in o zanesljivi skupinski igri. Lepo sta se pod taktirko mladega Gustava Kuhna odrezala domači orkester in zbor. RAVEL KODRIČ Danes ob II. uri koncert ob priliki proslave Vivaldijevega rojstva V okviru proslav 300-letnice rojstva skladatelja Antonia Vivaldija bo danes ob 11. uri v Avditoriju prvi iz ciklusa osmih koncertov, ki ga ob tej priliki prireja občinsko gledališče Verdi. Na sporedu bosta znamenita Vi-valdijeva skladba «štirje letni časi* (skladba se deli na štiri dele: pomlad, poletje, jesen, zima) in zelo pričakovana še neznana Ouver-ture v C-duru, katere rokopis so pred kratkim odkrili v Padovi. Cena vstopnic bo v tem primeru zelo ugodna, saj bodo stale le 500 lir. Urnik trgovin JUTRI bodo lahko odprte po običajnem umiku, tako v dopoldanski, kot v popoldanskih urah; samo pekarne bodo v popoldanskih urah zaprte. V TOREK, 31. oktobra, bodo vse trgovine odprte po običajnem urtt ku, tako zjutraj kot popoldne. Tri vine z zelenjavo in mesnice bodo ou prte po predprazničnem umiku, i V SREDO, 1. novembra, bodo rt* trgovine obvezno zaprte razen ertj ličam, mlekarn in pekam, ki hod odprte le v dopoldanskih urah. V ČETRTEK, 2. novembra, bodo vse trgovine odprte po običajne® umiku. Trgovine z zelenjavo in o*" niče bodo odprte po predpraznične® umiku. V PETEK, 3. novembra, bodo vse trgovine obvezno zaprte razen cvet- ličarn, mlekarn in pekam, ki bodo lahko odprte v dopoldanskih uran. V SOBOTO, 4. novembra, bodo rte trgovine, tudi one, ki so običaju ob sobotah zaprte, odprte po običajnem umiku. Trgovine z zelenjavo ® mesnice bodo odprte po predprt2 ničnem umiku. • Zadnja številka tednika Noi do" ne je posvečena problematiki up®1^ jenk. Tednik bodo prodajali v tore*' 31. oktobra, pred veleblagovnic UPIM na Trgu Stare mitnice od 1 • do 12. ure. Zainteresirani lahko J® pijo tednik tudi na sedežu ZŽl-Uv v Ul. Toro 12 (tel. 761618). Z drvečima avtoma v parkirana vozila Malo pred 23.30 se je pripetila n* Korzu Italia, pred Banco di NaP°" huda prometna nesreča, ki Pa 2 srečo ni imela večjih posledic. "zj" ki nesreče še niso povsem jasni, 0® vidci pa so povedali, da sta tatf vozila proti Goldonijevem trguj1', avtomobila: siva giulia (TS 18" j in fiat 850 (TS 113092). Malo Prf* Banco di Napoli je eden od avtorn bilov zavrl, tako da se mu ni mofj drugi izogniti: oba sta se tako ***, tela v druga dva parkirana avto® bila. Pri trčenju sta utrpela huj-poškodbe 22-letni Michele Panzone Ul. del Rivo 4 in 22-letni Stelio W renika z Reške ceste 19. Oba so ® rali zaradi številnih poškodb na 8® vi in telesu prepeljati v bolnišnic® na kraj nesreče pa so morali Prin. teti tudi gasilci. Gmotna škoda f zelo velika, saj so trije avtomou skoraj uničeni. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat EtPt •i. O* -■7 -/■ *f-r a. amrj; La*"' >.,.«o*^ll / IVAN Z0TTI - COTIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 30. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Alda, sin Igor z ženo Donatello, sestra Ida, bratje Ferdinand, Ciril, Izidor, Hadrijan in Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo Trst, Križ, Argentina, 29. oktobra 1978 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili k zadnjemu počitku našo drago mamo ZOFKO GABROVEC por. MILIČ Zahvaljujemo se g. župniku, dr. Grudnu in darovalcem cvetja. Posebna zahvala g. Eleni Krasnich za njeno skrbnost in ljubeznivost pri negi naše mame. Žalujoči: Zlutka, Nada in Boris Nabrežina, Ljubljana, 29. oktobra 1978 ZAHVALA KARLO ŠTOKA Vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali, darovalcem cvetja, pevcem, g. župniku, zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini in vsem ostalim se zahvaljujemo. SVOJCI Kontovel, Ljubljana, Milje, 29. oktobra 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage ROZALIJE MARC por. KRIŽMANČIČ se zahvaljujemo vsem, kem trenutku. ki so nam stali ob strani v tem tež- SVOJCI Bazovica, 29. oktobra 1978 liVOL Gledališča Potovalni urad AURORA priredi od 26. do 30. novembra izlet v LONDON Informacije in vpisnina pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60261. V najem vseučilišču paviljoni pri Sv. Ivanu Na svoji zadnji seji, ki je bila v četrtek pod predsedstvom dr. Gher-sija, je tržaški pokrajinski cdbor sklenil oddati v najem tržaški u-niverzi štiri paviljone v kompren-zoriju bivše umobolnice pri Sv. I-vanu. Sklep, ki ga bo moral še potrditi pokrajinski svet na eni izmed prihodnjih sej, je obrazložil pristojni odbornik Pessato, ki je poudaril, da Domeni oddaia štirih paviljonov odločitev, ki je v skladu z načrtom vračanja teh struktur javnim potrebam rajona in mesta. Tržaško vseučilišče bo preselilo v omenjene zgradbe, po preuredit-venih delih, za katera so načrti že v izdelavi, svoje upravne urade. Škerka darujeta žena Ivanka in hči Marta iz Praprota 10.000 lir. Za poimenovanje šole na Opčinah po Francetu Bevku Bensi in Vodopivec 10.000, Ivanka Guštin 5.000, Valter Pontari 10 tisoč, Milo Vazzi 5.000, Emica Sedmak 2.000, Neva Furlan 3.000, Fe-derico Carli 10.000, Slavko Sossi 5.000, Aurelio Sossi 3.000, Pavla Ključar 3.000, Danica in Ladi Dolenc 2.000, Leander Hrovatin 1.000, Riko Hrovatin 2.000, Lidija Starc 10.000, Viktorija Sossi 10.000, Cveto Hrovatin 10.000, Pepka Dolenc 1.000, Marija Križman 5.000, Angela Grgič 10.000, Ivan Bogatez 2.000, Pepka Sosič 5.000, Peter Rauber 5.000, Pepi Rauber 10.000, Ivan Hrovatin 1.000, Emilija Kokošar 5.000, Suhadolc K. V. 5.000, Marija Gregori 10.000, Nada Ferluga 5.000, družina Švab 20.000, Luciano Bogateč 4.000, Liliana Antler 10.000, Darinka Čok 10.000, Silvano Čok 10.000, Ivan Andolšek 10.000, Volčič 5.000, Berto Andolšek 5.000, Silvano Ferluga 5.000, Rado Andolšek 5.000, Anica Ferluga 5.000, Vera Ferluga 5.000, Nedka Ferluga 5.000, Karlo in Nada Ferluga 5.000, Gabrijel Ferluga 5.000, Olga Ferluga 1.000, Adi Ron celli 7.000, Roberto 5.000, Borjan 5.000, Brizzi 1.000, Bruna Brizzi 2.000, Dalka Černe 2.000, Stanko Andolšek 10.000, Sandro Inamo 5.000, Edi Ferluga 5.000, Marija Markon 5.000, Danila in Irene Maver 5.000, Karmela in Vera Bellafontana 12 tisoč, Sergio Ferluga 10.000, Darjo Ferluga 10.000, Sonja Ferluga 5.000, Mantovan 1.000, Silvia Ghezz; 3.000, Emiliani 2.000, Jola Babici 5.000, Romano in Fani Ferluga 2.000, Santo Ferluga 2.000. Renato Brišek 5.000, Lidija Ferluga 5.000 in Silvan Cijak 5.000 lir. Ob praznovanju 90. rojstnega dne mame Terezije daruje hči Pierina Bulian z družino 5.000 lir. Za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna v Nabrežini V spomin na pok. mamo ravnateljice Ivane Antonini daruje učno in neučno osebje srednje šole Igo Gruden 33.500 lir. V spomin na pok. Zofko Milič darujejo družina Gruden - Pernarčič 10.000, Nada Pertot 5.000, Pierina Caharija 10.000, Marija Zeriali 10 tisoč, Vida Mora 15.000 in Srečko Colja 10.000 lir. V spomin na Karlino Radovič daruje Vojko Pertot 10.000 lir. V spomin na drago mamo Zofko darujejo Zlatka, Nada in Boris 100.000 lir. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel Namesto cvetja na grob pok. Karla Štoke darujeta pekama Malalan 10.000 in Berta Zužič 5.000 lir. V spomin na pok. Karla Štoko darujeta Marica in Janko Obad 5 tisoč lir. V spomin na pok. Ivano Majowsky in Karla Štoka darujeta Dragica Husu in Zvonko 10.000 lir. V spomin na pok. Ivano Majowsky daruje družina Ukmar (Paronovi) 10.000 lir. Za Skupnost Družina Opčine V počastitev spomina pok. Rozalije Križmančič darujejo sosedje Koveščevi, Pelanovi, Blažinščevi, Mičetovi, Jušta Lajtova, Olga Mi-četova, Elvira Mičetova in Tonče-vi (Bazovica 115) 30.000 lir. V spomin na pok. starše darujeta Zora in Silko Ražem (Bazovica 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Juštine Petaros darujejo Amalija Pečar 10.000, NN 10.000 in NN 20.000 lir. V spomin na pok. Franca Mužino (Gropada) daruje družina Kristina Križmančič 5.000 lir. V spomin na pok, Franca Mužino darujejo Sonja in Aldo z družino 5.000, družina Šlnkonovi (Gropada) 5.000 in Pierina ter Stano Vaclik 20.000 lir. V spomin na pok. Franca Kapuna darujejo Valerija, Pino, Anica in Jolanda Daneu 30.000 lir. V počastitev spomina Ferdinanda Vidaua darujeta sestrična Karla in bratranec Milan Vidau 10 tisoč lir. Ob 3. obletnici smrti drage mame in žene Marije Lavrenčič darujejo mož in hčerki 15.000 lir. V spomin na Rozalijo Križmančič darujeta Dragica in Pino Stopar 10.000 lir za PD Lipa. V počastitev spomina pok. Rozalije Križmančič darujejo sosedje Koveščevi, Pelanovi, Blažinščevi, Mičetovi, Jušta Lajtova, Olga Mičetova, Elvira Mičetova in Tončevi (Bazovica 115) 10.000 lir za PD Lipa. V počastitev spomina pok. Eme Štoka daruje Ivana Puntar 10.000 lir za cerkveni pevski zbor v Rojanu. V trajni spomin na sina Guida daruje Frančiška Foraus 6.000 lir za proslavo ob 100-letnici tabora in PD V. Vodnik. V spomin na Edija Košuto darujeta družini Zmago Košuta in Sirk (Ljubljana) 5.000 za Skdanc in 5.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na svojega moža daruje Slava Košuta 10.000 lir za Skdanc. Tatjana Košuta - Smerdel daruje 5.000 lir za Skdanc. V spomin na pok. mamo ravnateljice Ivane Antonini daruje učno in neučno osebje srednje šole Igo Gruden 51.000 lir za šolsko blagajno. Namesto cvetja na grob Karline Radovič darujejo Drago Kukanja 10.000, Renato Jazbec 10.000 in Gui-do Zidarič 10.000 Ur za ŠD Sokol. Ob ustanovitvi MK Prosek - Kontovel daruje Slavko Lukša 10.000 lir Avgust Dobrila (Pulje - Domjo 66) daruje 5.000 lir za PD Slavec. Namesto cvetja na grob Karla Štoke daruje Sonja Majowsky 3.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujejo Dolenčevi 10.000, L Pirjevec 2.000 in Pepi Čuk (Opčii ne) 20.000 lir. V spomin na Karla Štoko darujejo družina Ban 10.000, Elva 10.000 in Marjan Starc 10.000 Ur. V spomin na Karla Štoko darujeta Emil in Danica Regent 5.000 Ur za ŠD Kontovel. GLASBENA MATICA — TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA KULTURNI DOM V TRSTU v soboto, 4. novembra 1978, ob 20.30 v nedeljo, 5. novembra 1978, ob 16.00 GOSTOVANJE BALETNEGA ANSAMBLA SNG iz Ljubljane J. GREGORC: ŽICA A. von WEBERN: VVEBERN - DUET G. BIZET - R. ŠČEDRIN: CARMEN Prodaja vstopnic v četrtek, 2. novembra 1978 in v soboto, 4. novembra 1978 od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. — Vstopnice s popustom za abonente GM in SSG. SPD TABOR - OPČINE danes, 29. t.m., v Prosvet-netn domu razstavljajo likovni SAMORASTNIKI KUD «Dolomiti» iz Dobrove pri Ljubljani. S P D T prireja v nedeljo, 5. novembra, avtobusni IZLET V NEZNANO Odhod bo v Ljubljano, kjer se bodo izletniki srečah s planinci DP Viator, od tu pa se bodo skupno podali «v neznano*. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan do vključno torka, 31. oktobra, od 11. do 12. ure. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V skladu s svojim poslanstvom in v želji, da pomladi ansambel z domačimi igralci, da prispeva k oblikovanju potrebnih kadrov za amatersko gledališko dejavnost in da omogoči vzgojo v lepi odrski besedi vsem, ki si tega žeUjo, vabi k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO Študij se bo začel prve dni novembra, predviden pa je za vse oblike gledališkega dela. Vpisovanje in podrobne informacije do 31. t.m. ob delavnikih od 8. do 14. ure v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Za vzdrževanje spomenika bazoviških žrtev v Bazovici Avgust Dobrila (Pulje - Domjo 56) daruje 5.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici V počastitev spomina pok. Rozalije Križmančič darujejo sosedje Koveščevi, Pelanovi, Blažinščevi, Mičetovi, Jušta Lajtova, Olga Mičetova, Elvira Mičetova in Tončevi (Bazovica 115) 17.000 Ur. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku Namesto cvetja na grob Karla Štoke daruje pekarna Malalan 10 tisoč lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu Pierina Sedmak daruje 5.000 Ur za obnovitev oskrunjenega spomenika. Ob 5. obletnici smrti hčerke Marice Guštin darujeta mati in oče 10.000 Ur. Za poimenovanje osnovne šole v Škednju po Ivanu Grbcu V spomin na Jožico Sancin darujejo: Dom Jakoba Ukmarja 50.000, Marija Costa 20.000 in Dorica Sancin 10.000 Ur. Za poimenovanje šole v Barkovljah Namesto cvetja na grob dragega strica Karla darujejo Vera, Savi in Magda 20.000 Ur. Za poimenovanje osnovne šole v Šempolaju po Stanku Grudnu Ob 4. obletnici smrti Alojzija NA ODKRITJE SPOMENIKA ZOLU Izlet VZPI-ANPI v Male Munc 70 PLODNIH LET JUSTA LAVRENČIČA Rossetti banes ob 16. uri red «druga nede-0a» T. Kezich: «La coscienza di Ze-I. Sveva. Režija Franco Giraldi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Rasaži Protti 2 in abonmaji v depozitu. AVDITORIJ bd 3. novembra Jole Silvani v re-«E1 triestin in ca rega*. Re-Filippo CrivelU. Za abonente 30 ’n. 2® od sto popusta. Rezervacije ^osrednji blagajni v Pasaži Prot- VERdi Danes ob 16. uri (za red D) poštev «Fideliusa». RO Slovan vabi vse člane pevske-7® abora, da se udeležijo pevske va-Je v torek, 31. t.m., ob 20.30. PD Valentin Vodnik obvešča, “a bosta razstavi na društve-oem sedežu odprti danes od 10. do 12. ure. VABILO spD UNION — PODLONJER Prisrčno vas vabimo na od-Prto sejo, ki bo v torek, 31. P1-, ob 20. uri v društvenih Prostorih, Lonjerska cesta 177. Govorili bomo o našem na-ralJnjem delovanju, o pobudah 'n aktivnostih, ki jih bomo lah-,0 uresničili le z vašim sode-R^anjem. j .Udeležite se, zato, seje, da ■ 9?®te s svojo prisotnostjo pri jUskusiji in s svojimi idejami in ^itikami pripomogli pfi^N^sni-' naših ciljev. ODBOR Arkl"lliliiiii,iliiti,ji,i,l,llliiiiiiilli,iliiiiiiiilliiii,1liiiiiiiiinitiiiitiiil1iiiliiiii1iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii||, m mini iiiiiin,m iiiiniiii iiiiiiin tim mm, il,llitl,iillifiiiiil„,lim>„„i1ii„„tliiii,lliliili„, mi, iiiniiiiiiini um* -j tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENHAS od 22, do 7. ure: telef št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM LNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. učil in vadil pevce poleg nabožnih tudi narodne pesmi. Kot zaveden Slovenec je za časa NOB tudi Just, kot vsa njegova družina, pomagal za našo stvar. Takoj po osvoboditvi je prevzel vodstvo pevskega zbora PD Lonjer Katinara in ga vodil več let. Vedno je prisoten pri vsaki naši kulturni prireditvi, predvsem pa na prireditvah, kjer nastopajo zbori. Slavljenec je zvest čitatelj in naročnik našega dnevnika od vsega začetka. Čestitkam žene Kristine, otrok ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi, z željo, da bi zdrav in čil še dolgo let gojil našo lepo slovensko pesem, (mm) Sestanek kriškega antifašističnega odbora V petek so se v kriškem Ljudskem domu sestali člani enotnega antifašističnega odbora in predstavniki vaških organizacij, ki so po enoletnem delovanju pozitivno ocenili vlogo in delovanje tega odbora v korist idealov antifašizma in demokratične budnosti. V ta namen so bili prisotni mnenja, da bo treba v prihodnosti še okrepiti budnost predvsem pred vaškimi spomeniki in to ob sodelovanju prebivalstva. Ob koncu so še soglasno podaljšali mandatno dobo sedanjega odbora, kateremu še vnaprej predseduje Angel Tence. Na pobudo vaške sekcije Zveze borcev - ANPI pa je prejšnji teden skupina domačinov z udarniškim delem lepo uredila nedavno oskrunjeni spomenik dvema padlima partizanoma ob pokrajinski cesti, ki pelje v Nabrežino. Kot znano, pa bo popolnoma razbito spominsko ploščo na obeležje spomenika na novo postavila tržaška občinska uprava. (st) • V torek, 31. oktobra, se bo ob 19. uri sestala na sedežu. Ul. Ko-lonja 30, rajonska konzulta za Ko-lonjo in štorkljo z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika in predlogi občinske uprave o določitvi področij v cone v smislu zatona o pravičnih stanarinah. anes. NEDELJA, 29. oktobra SonCp . NARCIS 16,57 Vz'de 0,5 6-40 in zatone ob »JT Dolžina dneva 10.17 — Lu-Jy. . 0 ob 3.47 in zatone ob 15.57 C1* PONEDELJEK, 30. oktobru „ SONJA » 1J stn .v*erai: najvišja temperatura najnižja 8. ob 13. uri 12 VW' dzračni ‘>ak 1025,5 mb pada. bo°bl ..odstotna, nebo 8 desetink ®0žahoden°' veter 1® km na uro ju-^nih roorie rahlo razgibano, *0j&a mor-ia 16'2 st°PinJe Uneoo' SMRTI IN POROKE *9(|j]0 28- oktobra 1978 se je v Trstu ftOrirr otr°k. umrlo pa je 9 oseb. 'Ost S0 SE: Marta Fedele ^adoJ • Monica Damiani, Diego k) rj: lni> Michele Moretti, Alber-riir ^tovaz, Lorenza Tucci, Črto- letni' p. letni Paolino Marini, 58-SePhin n£. Moscatelli, 87 letna Giu-Marjaa “isjak vd. Rosan, 67-letna fieljs-Aona Currao por. De An-Guid0 ni ' Urimo Vuga, 39-letni L»sa “herbava, 84 letna Maria h(ilia vo- Verbais, 67-letni Massi-Zottj ° Giorg>. 64 letni Giovanni prodajalec Francesco 1,1 uradnica Gcsualda Roma- no, lapetnik Istvan Herczeg in u-radnica Maria Fok, mehanik Fa-brizio Lanza in uradnica Marina Con.uzzo, uradnik Enzo de Pagani Kobau. J SO: 5 let star Marko Pup- JH PROST/ m in geometer Nadia Ribarich, uradnik Nicola Giordano in delavka E-manuela Pignatelli, strugar Giovanni Battista Sommariva in učiteljica Marta Facchini, pomorščak Claudio Iaklic in gospodinja Livia Soleri, delavec Giancarlo Fanigliuolo in u-radnica Maria Bego, zdravnik Giovanni Serroni in bolničarka Maria Grazia Pasquali, uradnik Antonio Londrino in učiteljica Giovanna Sas-saretti, picar Michele Giordano in kuharica Orianna Dosmo, karabinjer Giovanni Andrea Mudadu in študentka Gina Maria Tafuro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia. Ul. Ba-iamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 126-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 45 43 83 28 59 55 28 85 88 14 64 ENALOTTO XXI 221 X 2 1 KVOTE: 12 točk — 32.242.000; 11 točk — 553.700; 10 točk — 51.800 lir. SUPBRCOOP COOPERATIVE OPERAIE tsn i>ni . ,,i r - » - fifono (%&} -' .zv. wt , *»• ji ><1 rltrmtufRT}! r|r%i >-*-L 'D | qnihoioivi j .1 • 11 ffj. nemške gastronomske specialitete vseh V Proslava stoletnice prosvetnega društva VALENTIN VODNIK je za nami. Prepričani smo, da je bila dostojna in da je ponovno dokazala živost našega društva in njegovo močno, neuklonljivo voljo pred pozabo preteklosti in vedrino optimistične vizije v prihodnost. Toda naše slavje prav gotovo bi bilo manj izrazito, ko bi se ne strnila vsa vas okrog svojega prosvetnega jedra; trud in požrtvovalnost vseh, ki jim je društvo pri srcu, sta bili v trenutku, ko je bilo treba poprijeti za delo, odločilnega pomena. Za nesebičen doprinos k uspeli proslavi se zahvaljujemo vsem, prav vsem, ki so nam pomagali, ki so z nami nosili težko in odgovorno breme organizacije. Za njih vemo, da lahko oh vsakem času brez bojazni računamo nanj-:. Hvala! MLADI ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA VALENTIN VODNIK HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH pripravlja za člane ZADRUŽNI PRAZNIK ob 70-letnici obstoja Vsa slovesnost bo v prostorih restavracije Volnik v Repnu v nedeljo, 5. novembra 1978, z začetkom ob 10. uri. 4 Dne 25. oktobra je z uspehom diplomiral na medicinski fakulteti v Trstu PETER UKMAR Iskreno mu čestitajo starši in prijatelji. Za nagrado Albina Bubniča V spomin na Miloša Kodriča darujejo sointerniranci iz Bu-chenwalda Stanko Babič 5.000, Ljubo Sušdč 10.000, Stanko Pertot 10.000 in Danilo Pilat 10 tisoč lir. Včeraj - danes Darovi in prispevki Prosveta GORIŠKI DNEVNIK ODMEVI NA ZAHTEVO VZPIANPI V DOBERDOBU Komunisti za dvojezičen napis na spomeniku padlim v ladjedelnici Sekcija partije v ladjedelnici v Tržiču opozarja na nase ustavne pravice Tajnik sekcije KPI v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču Sante Sabba-dini je poslal enotnemu protifašističnemu zboru Italcantieri v Tržiču, ki je zadolžen za postavitev spomenika italijanskim in slovenskim delavcem nekdanje CRDA padlim v osvobodilnem boju, pismeno zahtevo po napisu na spomeniku v italijanščini in v slovenščini. Odločitev tako pomembnega političnega dejavnika v ladjedelnici predstavlja naravno posledico pobu de doberdobske sekcije VZPI ANPI ter drugih slovenskih in italijanskih protifašističnih krogov, da se pri postavitvi spomenika padlih delavcev v ladjedelnici upošteva izredno visok krvni davek, ki so ga v osvobodilnem boju ob rami ita lijanskih delavcev, dali slovenski delavci zaposlenih v tem obratu. Zgodovina tržiške ladjedelnice je namreč najtesneje povezana z našim življem, pa naj gre za zemljo slovenskih lastnikov, na kateri je bila ladjedelnica zgrajena ter razširjenje v posameznih fazah, kakor tudi za slovensko delovno silo, ki je prihajala v ladjedelnico na delo s spodnjega Krasa, iz goriških in iz tržaških vasi ter v njej najčešče opravljala najbolj naporna in nevarna dela. V osvobodilnem boju je bila med ladjedelniškimi delavci ustvarjena tista bratska in s krvjo utrjena e- notnost, brez katere ne bi imeli uspešnih partizanskih bojev in zmage osvobodilne borbe, ki je sama in brez tuje pomoči zagotovila osvoboditev teh krajev in ki je predstavljala osnovo za nadaljnji razvoj italijansko-jugoslovanskih odnosov in tudi za samo sklenitev osimskega sporazuma, ki prav gotovo predstavlja zadnji in najbolj plemeniti izraz hotenj slovenskih in italijanskih borcev za svobodo. Opozorjeni smo bili — piše tajnik sekcije KPI — da na sporne niku ne bo slovenskega napisa. Izražamo upravičena pričakovanja italijanskih in slovenskih delavcev ter zagovarjamo konkretno priznanje pravic slovenske etnične manjšine, ki je tako številno navzoča v ladjedelnici in v naši deželi, predlagamo članom odbora, naj bo napis na spomeniku v dveh jezikih, v italijanščini in v slovenščini. Po mnenju ogromne večine delavcev bo s tem obveznim in doslednim dejanjem dano priznanje in nagrada v krvi stkane bratske povezave med italijanskimi in slovenskimi delavci v boju proti zasovraženemu nacifašističnemu sovražniku. Tak- Teritorialni odbor SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE vabi na predavanje o temi TRENUTNI POLITIČNI POLOŽAJ SLOVENCEV V ITALIJI Predavanje bo v četrtek, 2. novembra 1978, ob 20. uri na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2. šna odločitev je zajamčena z u- stavo, ki je sad narodnoosvobodilnega boja, za katerega so padli italijanski in slovenski delavci, ki se jih, sicer z zamudo, hočemo spomniti s postavitvijo spomenika pred tovarno. Goričani pri Andreottiju Predsednik vlade Giulio Andreotti je včeraj sprejel delegacijo iz Gorice, ki so jo sestavljali župan Pa-squale De Simone, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri in predsednik upravnega sveta Hranilnice inž. Geisomino Graziato. Spremljal jo je pokrajinski tajnik krščanske demokracije Bruno Longo. Delegacija je predsedniku vlade predstavi- la številne probleme in potrebe, ki sc pojavljajo v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Predsednik vlade je goriški delegaciji pokazal polno razumevanje za njena izvajanja ter ji zagotovil, da jo bo ponovno sprejel. Čeprav v uradnem poročilu KD ni razvidno o čem so konkretno razpravljali, domnevamo, da je bil govor o italijanski uradni podpori namenom evropskih gospodarskih o-blasti, da finansirajo s posojilom gradnjo avtoceste Nova Gorica — Razdrto. Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da bodo od 2. novembra dalje delili peti letošnji obrok sladkorja in kave proste cone. Posameznik lahko dvigne 0,7 kg kave in 3,5 kg sladkorja. Omenjene količine bodo delili do 31. decembra. SESTANKA SKGZ V SOVODNJAH IN V PEVMI Potrebna je hitra rešitev vseh manjšinskih vprašanj Poudarjena zahteva našega prebivalstva po enotnem vrednotenju vse naše manjšine Slovenska kulturno gospodarska zveza je v zadnjih tednih priredila na našem podeželju sestanke na katerih so zastopniki zveze obrazložili udeležencem sedanji politični položaj v zamejstvu. O takih sestankih v Števerjanju in v Štandre-žu smo v našem listu že poročali. Podobna sestanka sta bila tudi v Sovodnjah in v Pevmi. V Sovod-njah .je o protislovenski gonji v Trstu, o zamujanju osrednje vlade pri reševanju naših zahtev kot izhajajo tudi iz osimskega sporazuma, o nujnosti po globalni zaščiti, govoril predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič. Polev številnih predstavnikov društev so bili na tem sestanku prisotni tudi župan češčut in drugi občinski odborniki in svetovalci. Prejšnji večer je bil tak sestanek tudi v prosvetni dvorani v Pevmi, kjer sta dr. Primožič in prof. NA SEJMIŠČU ESPOMEGO Nad sto podjetij razstavlja teden dni najbolj sodobno stanovanjsko opremo Salon pohištva «Ambiente 2» so včeraj svečano otvorili - Vsak večer glasbene prireditve Približno sto podjetij razstavlja svoje in izdelke drugih tovarn v treh paviljonih goriškega Espome-ga, kjer so včeraj zjutraj odprli drugi salon stanovanjske opreme z naslovom «Ambiente 2». Otvoritvene svečanosti so se udeležili zastopniki strokovnih združenj in izvoljenih organov ter oblasti. Goste sta pozdravila Matteo Marsano, v imenu trgovinske zbornice in deželni odbornik Gino Coeianni. Poudarila sta važnost takih gospodarskih prireditev, ki nudijo obiskovalcem prireditev, ki nudijo obiskovalcem o v težavno je proizvajati vino v Dram. splošen pregled na tako važnem se pojavljajo posamezni posegi na §e vedno se dogaja, da pri nakupu ...» .*---naši strani, da bi se zagotovila tu- odloča predvsem cena, ne pa tudi kakovost. sektorju, kot je oni stanovanjske opreme in istočasno nudijo tudi izdelke tuje industrije. Med sto razstavljavci smo sicer na tem sejmu opazili le enega .jugoslovanskega. Italijansko tržišče ni namreč za jugoslovansko pohištveno industrijo zanimivo, ker ima Italija sama veliko tovarn pohištva, Jugoslovani pa precej izvažajo v prekomorske države. Med včerajšnjimi obiskovalci naj omenimo jugoslovanskega vicekonzula v Trstu Benuliča. zastopnika gospodarske zbornice iz Nove Gorice Furlana, goriškega prefekta Barrassa, podpredsednika pokrajine Lodija, direktorja goriške Zveze trgovcev Scarana itd. Sejmišče bo odprto do prihodnje nedelje. Da bi čimbolj priklicali publiko so prireditelji pripravili vrsto koncertov in drugih prireditev. Včeraj popoldne so imeli s sodelovanjem številnih arhitektov okroglo mizo o sodobnih prijemih v opremljanju stanovanj. Danes zjutraj bo mladinski ex-tempore od 10.30 dalje. Jutri zvečer nastopa glasliena skupina «1 Trovieri» pod vodstvom Gina Tipije s koncertom goriških pesmi, naslednje dni bodo na vrsti ___________________ še druge prireditve. .....................................m............................................ 50-LETNIKI Z VRHA t — ----- 1 ». 1 a i i mr IRjflR { J 1 f 1 r~lX’ 4 .M Pred nekaj dnevi so se zbrali Vr-jvci in Vrhovke, ki so letos do-jlnili 50 let. Domači fotograf jih > ovekovečil pred spomenikom do-lačim padlim, pred katerega so jložili venec, zatem so šli na izit, zvečer pa so imeli večerjo v omači gostilni Devetak. Petdeset-stnikom čestitata prosvetno dru-;vo «Danicas> in krajevna zveza ivših partizanov. Šolske volitve 19. in 26. novembra itve v razredne svete na stotih osnovnih šolah na Gori-bodo v nedeljo, 19. novembra, v podobne svete na vseh sred-šolah pa naslednjo nedeljo, lovembra. Tozadevni sklep so eli na svojih sejah zavodni omenjenih šol. osnovnih šolah v goriškem in •dobskem okolišu bodo starši po enega svojega zastopnika tak razredni svet. Učitelji v •dobskem šolskem okolišu, t.j. lah doberdobske in sovodenj-)bčinc, pa bodo morali isti dan iti enega svojega predstavnika ;oliški šolski svet, ker je en v tem času odpadeL Na vseh srednjih šolah pa bodo volitve 26. novembra. Na nižji srednji šoli »Ivan Trinko* bodo volili samo starši in sicer štiri svoje predstavnike v vsak razred. Na višjih srednjih šolah pa bodo volili tako starši kot dijaki, vsak po dva predstavnika v razredni svet Dijaki bodo volili na vsaki šoli tudi' po tri svoje predstavnike v zavodni svet. Take volitve bodo na liceju «Primož Trubar*, na u-čiteljišču »Simon Gregorčič* in na trgovski šoli »Ivan Cankar*. V zavednem svetu sta bila medtem zamenjana s prvimi neizvoljenimi dva odstopivša člana Saverij Rožič in Remo Devetak. Na njihovo mesto sta prišla Dominik Kovic in Marija Gergolet - Černič. • šoferja - mehanika potrebujejo v mestnem avtobusnem podjetju. Zainteresirani ne smejo biti starejši od 35 let, morajo biti italijanski državljani, imeti morajo diplomo profesionalne šole, šofersko dovoljenje za vožnjo javnih avtobusov, najmanj 10 let službe. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na personalnem oddelku podjetja v Ul. 9. avgusta. Prošnje je treba izročiti do 15. novembra. Poseg Bettize (PLI) za financiranje avtoceste Nova Gorica-Razdrto VldUK.1, pULlTJSIUn. MCI lli sc UU Vse kaže, da prehajamo v za- cela prepričan o boljši kakovosti ključno fazo zelo pomembne odlo- briških vin. Tudi ostali udeležene čitve, ki zadeva finansiranje jugo slovanske avtomobilske ceste Je aiuvauaiic a v iuiuuuuorc ^zoriu, da potrosniKi tpreavsem resnice - Skopje s strani evropske stavracije) niso še spoznali, tako investicijske banke. S tem v zvezi težavno je proizvajati vino v Brdih. cp rvAiflvIiiiin rvicamP7ni nrtSPtfi na 6~ ™ »vrG n^lmnn naši strani, da bi se zagotovila tu di izgradnja avtocestnih odsekov proti Trstu in proti Gorici. T'1 ;lOLU *“ . Stekleničarji so se sporazumeli Posebno kar zadeve izgradnjo 0 rahlem porastu v lanskem decem- /T/vpctnp tvw/P7flVP rvppkn IrOriPP i * * ___ avtocestne povezave preko Gorice se že dolgo časa dela na rešitvi tega vprašanja, saj je, denimo, avtocestni priključek na naši strani že zgrajen do meje, sedaj pa se zelo hitro gradi mednarodni mejni prehod štandrež Vrtojba. Naravno je ,da se ta objekt ne pusti nedodelan in da se zgradi še preostali del avtoceste po Vipavski dolini. S feni v zvezi beležimo poseg liberalnega senatorja Enza Bettize, 'člana evropskega parlamenta, pri komisiji evropske skupnosti, da bi dosegel finansiranje evropske investicijske banke za izgradnjo avtocestnega odseka Nova Gorica-Po-stojna. Senator sprašuje evropsko komisijo, če namerava v okviru razvijajočih se odnosov z Jugoslavijo dati prednost finansiranju že načrtovanemu omenjenemu odseku, ki bi se nejoosredno povezal z italijansko avtocesto. Bettiza trdi, da je avtocesta predvidena v osimskem sporazumu ter ne bi predstavljala dvojnika avtoceste Ljubljana-Trst ki se gradi in je namenjena predvsem pristanišču v Trstu, medtem ko bi avtocesta Postojna-Nova Gorica po najkrajši poti povezala Zapad z Vzhodom. Ponoven senatorjev poseg, tako beremo v tiskovnem sporočilu PLI — .je bil potreben zato, ker je komisija zelo nejasno odgovorila na neki njegov poprejšen poseg. Državni vrtci delujejo celodnevno Šolsko skrbništvo obvešča javnost, da delujejo vsi državni otroški vrtci v goriški pokrajini s celodnevnim umikom, t.j. osem ur. Za starše in vzgojiteljice ni to novost, je rečeno v tiskovnem poročilu skrbništva. V časopisju pa se pojavljajo neresnične vesti nekaterih odborov in občinskih uprav, češ da ni celodnevnega umika. To ne ustreza resnici. Sestanki rajonskih konzult Rajonska konzulta za svetogor-sko četrt se bo sestala jutri zvečer ob 18.30 v socialnem središču v Ulici Carducci 34. Razpravljali bodo o kategorizaciji področja med ulicami Croce, Favetti, Del Santo na podlagi zakona o pravičnih stanarinah in izvolili svojega zastopnika v občinski davčni svet. V torek zvečer pa se bo v domu Andrej Budal sestala štandreška rajonska konzulta. Govor bo o opombah k reviziji regulacijskega načrta. Napovedujejo podražitev ustekleničenih briških vin Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin .je sklical sestanek članov, ki vino ustekleničijo, na katerem so ocenili letošnji pridelek ter sklenili, da ceno vina zvišajo, zakaj samo na takšen način bodo lahko kos inflaciji ter naraščanju stroškov. Sestanek .je vodil predsednik Douglas Attems, navzoča pa sta bila tudi direktor konzorcija enolog Tor-resini ter Bader. Predsednik je v svojem govoru poudaril, da se s kriznimi stanji danes srečujejo v vseh proizvodnih panogah. Slabše je v proizvodnji vina, kjer je razlika med stroški in dohodkom zelo majhna. Zlasti velja ta ugotovitev za briška vina, kjer so stroški zelo visoki, potrošnik pa ni še do- Ini lrolr/VTrPetl Rupel obrazložila domačinom iz Pevme, Oslavja, štmavra in Pod-gore to kar nas kot manjšino v tem trenutku žuli. Izjavila sta se proti vsakemu ločevanju Slovencev v razne kategorije teritorialnega značaja, prikazala položaj v Trstu kjer se je pokazal s protiosimsko gonjo ves protijugoslovanski bes nekaterih krogov. Ob tej priliki so govorili tudi o predlaganem jezu čez Sočo in ljud;e so se vprašali če je tak .jez sploh potreben. Podobni sestanki bodo še v nekaterih drugih krajih. V četrtek zvečer bo na sedežu SKGZ v Gorici. OB DNEVU MRTVIH Polaganje vencev na Goriškem briških vin. Tudi ostali udeleženci sestanka so v svojih jjosegih opozorili, da potrošniki (predvsem re- bru določenih najnižjih cen. Zimski urnik javnih lokalov Goriška zveza trgovcev obvešča vse zainteresirane, da stopi 1. novembra v veljavo zimski umik javnih lokalov. Obvezni urnik odprtja teh lokalov je od 7. do 21. ure, lastniki pa imajo možnost odpreti že ob 5. uri zjutraj, zapreti svoj lokal pa ob 24. uri. Gostilničarji, baristi in kavarnarji pa imajo tudi možnost odpirati uro po obveznem urniku (t.j. ob osmih) in zapreti lokal uro pred obveznim umikom (t.j. ob dvajseti uri). Kavarne in bari lahko opoldne zaprejo največ dve uri, od 13. ure dalje, gostilne in restavracije pa od 15. ure dalje. Hoteli in penzioni morajo delovati neprekinjeno. V vseh javnih lokalih je moč uporabljati jukeboxe in druge avtomate samo od 9.30 do 23. ure, prav tako jih ni moč uporabljati med 13. in 16. uro. Demokratični ljudje in proti fašisti bodo v teh dneh počastili spomin padlih v narodnoosvobodilni borbi s polaganjem vencev pred spomeniki žrtvam. Zastopniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo jutri. 30. oktobra, prišli v razne kraje na Goriško. Ob 8. uri bodo potožili venec pred spomenikom NOB v Doberdobu, ob 8.20 bodo v Dolu, ob 8.40 na Vrhu, ob 9. uri v Sovodnjah, ob 9.15 v Štandrežu (na pokopališču), ob 9.35 v Podgori, ob 9.45 v Pevmi, ob 10. uri v Števerjanu, ob 10.20 pa v Koprivnem (na pokopališču). V sredo, 1. novembra, pa bo delegacija jugoslovanskega konzulata orišla na glavno pokopališče v Gorico, kjer bo ob 11. uri položila venec pred spomenik padlim v odporniškem gibanju. Vence k spomenikom in na grobove padlih bodo jjotožile tudi u-prave slovenskih občin in druge organizacije. Venec sovodenjske občine nodo položili v sredo, 1. novembra, ob 10.30 pred spomenik padlim v Sovodnjah, ob 11. uri pa na Vrhu. Doberdobska uprava, skupno s sekcijo VZPI, vabi domačine na svečanost, ki bo v torek ob 19 uri, pred spomenikom NOB v Doberdobu. V sredo, 1. novembra, bo krajša svečanost tudi v Števerjanu, kjer bo občinska uprava ob 11. uri položila venec pred tamkajšnji spomenik padlim. Prosvetno društvo »Paglavec* in podgorska sekcija VZPI vabita domačine na polaganto„_v«ica pred spomenik NOB v Podgori, ki bo sredo ob 9.30. Na svečanosti lx> na-nšu&kLžkn: in o- , stopil tudi moški troci podgorske osnovne šole. Domačini iz Pevme, Oslavja in Štmavra se bodo spominu padlih oddolžili že jutri, ko bodo ob 9. uri potožili venec pred spomenik NOB v Pevmi. Sekcija VZPI iz Dola in Poljan bo v sredo, 1. novembra, potožila vence pred spominsko ploščo na Poljanah, kjer bo komemoracija ob 9. uri, nato ob 9.30 pred spomenikom padlim v Dolu in ob 10. uri na pokopališču v Jamljah. Osrednja svečanost za Goriško bo v sredo, 1. novembra, ob 11. uri, pred spomenikom padlim v odporniškem gibanju na glavnem pokopališču v Gorici. Kostanja je zmanjkalo, mošta tudi uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuimiiiKtiiiimiiiiimiiiinmiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Brez zaključkov razprava o pravičnih stanarinah Mesto bodo razdelili na področja, ki jih predvideva ustrezni zakon, šele na drugi seji čez nekaj dni Razprava v goriškem občinskem svetu o porazdelitvi mesta na področja predvidena po zakonu o pravičnih stanarinah se ni zaključila na petkovi seji. Načelniki skupin se bodo sestali na županstvu jutri popoldne, da bi uskladili nove pogle de in ponovna seja sveta bo najbrž čez nekaj dni. Goriški občinski svet ne bo torej odobril predvidene razdelitve do 31. oktobra, kot predvideva zakon. Kljub temu pa se bodo stanarine lahko dvignile ali znižale že od 1. novembra letos, če lastniki pred sredo to javijo najemnikom in si pridržijo pravico podrobnejšega obračuna, ko bodo izvedeli, v katerem področju se nahaja stavba, ki jih zanima. Zakaj je bilo glasovanje odtože-no? Predlog odbora je preveč radikalno smatral kot mestno središče samo ožji del središča, kjer so stavbe stare ponekod več sto let. Veliko področje mesta je bito vključeno v vmesno cono med središčem in periferijo. Rajonske kon-zulte, ki so se sestale te dni, so dale nekatere protjppetltoge, ki bi bili sprejemljivi,: vendarle se zdi, da bo treba vnesti še nekaj popravkov. Ker .je vprašanje zelo važno, so si občinski svetovalci vzeli pravico razpravljati podrobneje o stvari. Na petkovi seji so svetovalci sprejeli ostavko odbornika Brancatija, ki je bil izvoljen za deželnega svetovalca. Brancati bo obdržal mesto svetovalca v občinskem svetu. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen demokristjan Antonio Jakončič. Dobil je 18 glasov, njegov strankarski kolega Polmonari štiri glasove, demokristjan Piani en glas, devet glasovnic opozicije je bito belih, ena pa neveljavna. Svetovalci so zatem sprejeli sklepe o najemu skoro tričetrt milijar- DANCING nočni bar PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV t.,' ■■ vsak večer ob nedeljah zaprto NOVA NORICA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA SALON POHIŠTVA IN OPREME GORICA 28. oktober • 5. november 1978 RAZSTAVIŠČE «ESPOMEGO» Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITA’ Gorica, Korzo Italla 101 • tel. 87466 de lir posojil za razna javna dela. Odbornik za finance Ciuffarin je povedal, da so posojila nujno potrebna, da se pričnejo ali dokončajo nekatera že začeta dela. S tem denarjem bodo finansirali modernizacijo nekaterih cest, popravili občinsko stavbo v Ulici Mazzini in dokončali gradbena dela na nekaterih šolah Med cestami je tudi asfaltiranje stranske ceste na Oslavju, ceste v Koštaboni in cest pri kazermetah. Svetovalci so zatem odobrili še razpis javnih dražb za stavbo o-troškega vrtca v Ločniku in za o-troške jasli, odložili pa so zaradi pozne ure razpravo o poimenovanju nekaterih novih ulic v Štandrežu in Stražicah. Tudi jutri stavka v bolnišnicah Tudi včeraj je stavka v vseh bolnišnicah na Goriškem popolnoma uspela, sindikati so zagotovili minimalno število prisotnih bolničarjev in vse najnujnejše službe. V kuhinjah so delale nune in vojaki. V zvezi z zaostrovanjem spora med sindikati in osrednjo vlado je sindikat bolničarjev FLO proglasil za jutri splošno stavko vsega bolnišnega osebja v Italiji. Stavka bo trajala 24 ur. Sindikat FLO vabi vse osebje, da sodeluje v stavki po istih pravilih ki so veljala v petek in včeraj. Ker se niso prej domenili za dežurstvo naj se jutri zjutraj vse osebje zbere pred bolnišnicami: tam se bodo domenili o dežurstvu in morebitnih akcijah v prihodnjih dneh. • V goriški bolnišnici pregledujejo vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ljudi s povišanim krvnim pritiskom. Uprava bolnišnice javlja, da ne pridejo v poštev bolniki, ki so že registrirani in ki so pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom. Vabljeni so na pregled ljudje, ki se za stvar doslej sploh niso zanimali. Brezplačni pregledi bodo do konca letošnjega leta. Omejitve prometa 4. novembra v Redipup V predvidevanju velikega prihoda ljudi in bivših bojevnikov v Redi-puglio, kjer bo 4. novembra vsakoletna svečanost, tokrat tudi ob prisotnosti predsednika republike Sandra Pertinija, je goriški prefekt dr. Barrasso odredil 4. novembra, od 8. do 13. ure, popolno prepoved prometa z vozili na cestah okrog kostnice in sicer na državni cesti med Zagrajem in Ronkami, na pokrajinski cesti Foljan - Šempeter ob Soči, na pokrajinski cesti Šempeter ob Soči - Ronke. Na teh cestah bodo lahko vozila le službena vozila. Mali oglasi ŽELIM oddati stari radio marelli. Družina Gruden, R. Piazzutta 6. NUDIMO možnost takojšnje zaposlitve v pisarni uradniku z opravljeno vojaško službo. Pogoji: srednješolska izobrazba ter znanje slovenskega. italijanskega in srbohrvaškega jezika. Telefonirati na 0481/ 81279 • 83394. Čudovito jesensko sonce in olj1' lica vedrega razpoloženja sta da** svoj pečat nedeljski «kostanja?i* pri Štekarjevih v števerjanu. pravilo jo je, kakor že lani, SjOj vensko planinsko društvo v Gon® za svoje člane in prijatelje. žabnost je lepo uspela, še PreveC' če smemo soditi, da je kostanj* zmanjkalo že proti večeru, malo sneje pa je zmanjkalo tudi sladk^ ga mošta, po katerem je bilo naj' več povpraševanja. Skratka, ou je živo, kakor že dolgo ne. PraZIjL ka so se letos prvič udeležili tu® predstavniki nekaterih planinsk® društev iz Slovenije, proti večer pa se je na dvorišču štekarjeV vzorne kmetije zbrala vesela dr£ ščina pevcev in članov goriške s«-' cije CAI, ki so bili te dni gostuj lji štirinajstega srečanja plarull„ cev treh dežel. Vesela slovensk in italijanska pesem je odmeval še dolgo potem, ko se je spustu noč in je po toplem soncu zavel F senski hlad, ki je druščino z dv°' rišča oresnal v hišo. Koncerti V sojoio, 4. novemora, uo v Af ditoriju na pobudo goriške občine ® zavoda za mittelevropska srečanj* koncert pianistične dvojice Helena *n Radomir Melmuka iz Prage, izvajala bosta Dvorakova, Smetanov*« Schubertova in Chopinova dela. Razna obvestila Urnik pediatrične posvetovalni** (bivša ONMI) v Sovodnjah bo odA-novembra dalje naslednji: vsak drij gi in četrti ponedeljek v mesecu P° 10.30 dalje. Na županstvu v Sovodnjah bo daT čni izterjevalec pobiral obroka dn žavnih in občinskih davkov za sep" tember in november 1978 dne !"• novembra od 9. do 12. ure. Odbor PD Danica sporoča, da se v gostilni Devetak nadaljuje vpisov*" nje za martinovanje, ki bo v soboto. 11. novembra, v isti gostilni. yPlS? vanje se bo zaključilo v nedeljo, D' novembra. Kino Gorica CORSO 15.30-22.00 «Formula 1 - [f' bre della velocita*. S. Rome, sody lujeta Mario Andretti in Niki La da. . VERDI 15.15-22.00 »Zombi*. Fl*T Daria Argenta. Prepovedan mla<1 ni pod 18. letom. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «La calda of stia di Spielberg*. P. Gori in Jr Longo. Prepovedan mladini pod 1 letom. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 «Zio Adolf« in arte Fiihrer*. ENCELSIOR 14.00-22.00 «Primo *’ more*. Nora Gorica in okolica DEŽURNA LEKARNA V GOR1^. Danes ves dan in ponoči je v rZ rici dežurna lekarna D’Udine, 1 sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. 31.10. 1977 31.10.1978 Ob prvi obletnici smrti Renata Kodermaca se ga z neutolažljivo ljubeznijo spominjata žena in hči. Trst, Podgora, 29. oktobra 1978 SOČA 16.00-18.00-20.00 »Vojna zvezd»' Ameriški film. SVOBODA 16.00 »Sin viharja*. Avstiv ski film - 18.00-22.00 »Demoni «v tostopa*. Italijanski film. . DESKLE 17.00-19.30 »Prijatelj i* merike*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRžtfJjL Danes ves dan in ponoči je v 1 žiču dežurna lekarna »Airosijedal”' l. iciciD-iaiitj c\j, itri. ir.*"« Ivan in Marija Milkovič iz Krif^j darujeta za Dijaški dom v Gori 20.000 lir. . Petra Brešan iz Pevme je priSPri vala 20.000 lir za Prosvetno drust »Naš prapor*. . \ S-'LfikL' t»' [. dogodki izpred petdesetih let Zadnje dni letošnjega oktobra ™lneva torej petdeset let, odkar v Vipavi vršil svojevrsten po-peb, ki so se ga smeli udeležiti ^ ozki sorodniki pokojnika, pri aterem ni smelo biti ne cvetja, “e številnih pogrebcev, ki so ča-*au ob straneh ceste in po trških Tinskih ulicah, pač pa je bila Jr krsti «častna» straža italijan-A1*1 policijskih organov. Udušena bila slovenska pesem, ki ni je počivališče svojega ljub-jenca. Zakaj Drago Bajec, pes-,'a in časnikar, narodni delavec J” Žrtev fašizma se je neverjetni0 hitro vselil v srca slovensko Utečega človeka v Primorju, saj ta videl v njem prebujajoče-r? umetniškega izpovedovalca sk°ne sv0Jth telja in upov, besa in revolucionarne .Pornosti. In tako je postal grob ^.kasneje spomenik na njem (za-jX®*i*na dekliška glava s sklenje-aia rokama, obrnjena na vzhod; Franceta Goršeta) svojevr-1"? spomin in opomin, kje so aai slovenski in slovanski bratje. j-jvljenjska pol “raga Bajca Tv rm j8®0 Bajec, ali kakor so ga {?■ domače klicali v Vipavi, cKorle •r,aJCev», je zagledal luč sveta v j. ®u» kar je bil nekdanje čase ***>onitn za Vipavo, in sicer 29. tobra 1904 (oba datuma na se-r*nJem spomeniku na pokopali- šči . spomeniKu na poKopau-u v Vipavi sta napačna). Njegov oče Janez je bil srednje premožen kmet, mati pa Ivana Hrovatin. Šest razredov takratne ljudske šole je opravil v Vipavi, potem pa je fant odšel, jeseni 1917 na srednje šole v Ljubljano. Prve štiri razrede je bil dijak šentvidskih zavodov (do 1921), nato pa od petega razreda dalje (šolsko leto 1921 -22) v Kranju. Tu je v januarju 1925 izstopil ter bil še nadalje vpisan kot privatist. Vendar ob koncu tega šolskega leta ni maturiral, zakaj čakala ga je še prej trša življenjska matura. Drago Bajec je namreč postal kot rojak Italiji novo priključenih krajev italijanski državljan, zato je moral, ko je dosegel leta, priti na vojaški nabor v Vipavo. Prijatelj iz mladostnih let, Stanko Ferjančič, se spominja, da na prvem naboru (1924) Drago ni bil potrjen, pač pa šele naslednje leto. Zato je razumljivo, zakaj je v Kranju postal privatist. Vojaško obveznost, je. služil v Catanzaru na jugu Italije, toda ravpo v ča§u. koi(&?.,je že veselil, da bo bendimoval z domačimi, so ga vtaknili v vojaški zapor; prestregli so namreč neko pismo, ki mu ga je pisal prijatelj, in to pismo ga je kompromitiralo. Po mesecu dni zapora so ga poslali v Trst, da bi prišel pred sodišče. Vendar do tega ni prišlo; po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja stvarnih dokazov, pač pa je moral zato doslužiti vojaščino. Po vseh teh grenkih izkušnjah, ki jih tako lepo razodeva edino ohranjeno Bajčevo pismo iz dobe njegove vojaščine, je še našel toliko poguma, da je v juniju 1927 opravil v Kranju maturo. Doseženi uspehi pa nedvomno kažejo, da jo je opravljal v težkem duševnem staniu. Tu bi kazalo na kratko opisati, kako je Bajec preživljal in doživljal gimnazijska leta. Ker je bil prvorojenec v družini (kateremu so se z leti pridružili kar številni bratje in sestre: Vika, Milan, Edo, Žane ter polsestri Joža in Milka) in posebej očetov ljubljenec, ga je ta dal študirat. Kmečko gospodarstvo, pa čeprav ni bilo ravno majhno, zaradi davkov in ostalega stanja po prvi svetovni ^°Jstntt hlšu Dragu in Milana Bajca v Vipavi (današnji pogled; nekoč je bila brez balkona); v ozadju Borovje POL STOLETJA JE PRETEKLO OD NJEGOVE SMRTI vojni le ni dopuščalo, da bi bil Drago materialno preskrbljen. Zato se najbrž ni čuditi, da sta z očetom poiskala pot v semeniško gimnazijo. Da pa to ni bilo za Draga pravo okolje moramo sklepati že iz tega, da je kljub bornim sredstvom, ki jih je prejemal od očeta, in temu, kar je že sam prislužil s kakim honorarjem, stopil na novo pot, odšel na gimnazijo v Kranj. Drago je bil visok, suh fant z naočniki, kodravimi in vihravo bujnimi lasmi in je kljub neki zaprtosti vase le našel stik vsaj z nekaterimi sošolci. Med njimi je bil tudi Joža Vilfan, ki nam je iz stvovanje, ki pa so, žal, morali prihajati na dan v zapisih vse prej kot literarnih. Sprijazniti se moramo najbrž z dejstvom, da ne bomo nikoli zagotovo vedeli, katere so tiste novice ali članki, ki so izšli izpod Bajčevega peresa. Morda bomo ostali kar pri tistih nekaterih — nepodpisanih — za katere pa zagotovo vemo, da so njegovi. Sicer velja to bolj za list Čuk na pal’ci, ki mu je prav Bajčev članek predčasno «upihnil luč življenja*, saj bi bil sicer morda le privozil do leta 1928 in bil zatrt šele z vsem ostalim slovenskim tiskom. Bajčevih Deset zapovedi za rekrute pa so po- Drago Bajec kot študent na kranjski gimnaziji tistih let ohranil s svinčnikom risan Dragov profil (objavljen na ščitnem ovitku k pesniški zbirki Drevo sem, ki je izšla te dni). Seveda jih je na prvem mestu družila literatura in nacionalno vprašanje in Drago je veljal v gimnazijskih krogih za «pravega» pesnika, četudi so tudi drugi marsikatero pesem «zagrešili». Bil pa je Bajec silno navezan na svoj rodni kraj, bolje: na Primorsko in na svojega očeta. Ker je izgubil mater že kot otrok (bilo mu je enajst let, leta 1915), je vso svojo otroško ljubezen naslonil na očeta. Ohranjeno pismo kaže, da je tudi mačeho imel rad in se celo nanjo obračal, ko je šlo za to, da bi očeta prosil za denar za plačilo odvetnika v zadevi, zaradi katere je bil zaprt. Dobro leto garanja za kruh Srečko Logar, še vedno živeči Dragov sodelavec pri Edinosti, se Bajca in začetkov njegovega časnikarstva, takole spominja: «Leta 1927 sem prišel k poduredništvu E-dinosti v Gorico ... in tam mi je moj šef Berti Rejc ob neki priložnosti omenil, da bo kmalu prišel k nam neki študent iz Vipave in prevzel moje delo. Nestrpno sem ga čakal. Končno mi je Rejec nekega dne predstavil dolgega, suhega fanta z naočniki in bujnimi lasmi. Zdel se mi je zelo šibkega telesa in zanemarjene zunanjosti. Zato sem menil, da za posle, ki smo jih takrat opravljali, ni niti malo primeren. Zbujal je vtis, da je duševno bogat človek in kakor ustvarjen za študij, za univerzo, za naše delo na terenu pa prav nič. Prve dni sem ga spremljal po vseh uradih in ustanovah, kjer smo dobivali podatke za naš list...» Poleg «šefa» Bertija Rejca in Srečka Logarja pa se je Drago v kolektivu goriškega poduredni-štva Edinosti pridružil Maksu Rejcu, Albertovemu bratu, Radu Humarju iz Bilj, Zmagu Krašni iz Idrije, Cvetu Pišlarju iz Idrije in Janku Bevku iz Idrije. Nekateri od teh so bili le občasni sodelavci, drugi pa določeni za to in še drugačno delo na terenu, tudi v okviru organizacije TIGR (raznašanje slovenskega legalnega in ilegalnega tiska, spremljanje Slovencev, ki jim je grozila aretacija ali konfinacija, čez mejo, prav tako pa tudi italijanskih antifašistov). Po pripovedovanju Svetka Logarja se je Drago pri delu za E-dinost naravnost odlično obnesel. Iz suhoparnih in skopih podatkov, ki jih je dobival po ustanovah ali pri informatorjih na deželi, je znal izdelati sočne in zanimive članke. Tu se je torej pokazala Dragova izvirna kreativna sposobnost, fantazija in razvito ču- vzročile, da je moral Bevk v zapor za štiri mesece (zapor, ki pa je bil svojevrstno literarno ploden, saj nam je dal njegovega Brata Nagrobni spomenik Dragu Bajcu na pokopališču v Vipavi (delo Franceta Goršeta, 1929) Frančiška) in kot posledica, da je bil list prepovedan. Jeseni tega leta (1927) se je vpisal na pravno fakulteto univerze v Padovi. Če smemo verjeti pismu iz zapora, je gorela v njem živa želja po študiju. Tudi ob odhodu z gimnazije v Kranju je izjavil, da namerava študirati jus in to je zabeleženo v šolskih arhivih. Toda do posebnega urejenega študija prava najbrž le ni mogel priti. Delo pri časniku, ki mora imeti vsak dan novo gradivo, pa naj ga viri dajo ali ne, ga je skoraj vsega požrlo. Zraven tega pa še njegovo literarno u-stvarjanje. Dejstvo je, da v Padovi, kakor izpričuje ohranjeni indeks, pa tudi fakultetni arhiv na padovski univerzi, Bajec rti opravil nobenega izpila. V mesto svojega univerzitetnega študija je Besedilo Marijan Brecelj Fotografije Jurij Brecelj Danes se bodo prebivalci vipavske dežele, a ne le ti, spominjali dogodkov izpred petdesetih let. žive priče tedanjih dni se redčijo. Rod sedemdeset, osemdeset ali celo devetdesetletnikov odhaja z življenjske pozornice, z njimi pa tudi živi spomini, žive priče, soustvarjalci tistega časa. Kaj vse so borci tistih dni ustvarili, kaj vse Pretrpeli za narodno stvar, kaj vse žrtvovali — tega ne bo mogoče več nikoli do potankosti izvedeti. Čeprav je zgodovina — danes mineva od takrat že Pol stoletja, zato je že mogoče govoriti o zgodovini teh dni — marsikaj ohranila, marsikaj že dokumentirala, veliko tudi, takrat neznanega ali nejasnega, odkrila in pojasnila, tonejo vendarle v pozabo pre-nekateri drobni, a še kako važni in pomembni dogodki, ki so spremljali boje primorskih Slovencev v težkih dneh fašističnega režima. Zato je še kako prav, da se vsa] ob takih obletnicah nekoliko za-vestneje in živeje spominjamo vsega tega in ko skušamo mlajšim generacijam posredovati nacionalno izročilo, tudi sami še vedno skrbimo za to, da se bogate in lahko rečemo, enkratne izkušnje čimbolj natanko osvetlijo in ovrednotijo. hodil bolj zato, da se je največkrat umikal pred krajšimi aretacijami ali, kadar je bila njegova prisotnost v Gorici ali na deželi preveč nevarna. In tako je ostal pri časniku vse dotlej, dokler ni bil ta ukinjen. Z redkimi in bornimi denarji, ko jih je za to delo prejemal, se je hranil tako, da je jedel neredno in tudi skromno. Pravega stanovanja skoraj ni imel, zakaj bali so se ga sprejeti, ko je bil od oblasti ožigosan kot «prevratni element*. In tako je prenočeval zdaj tu zdaj tam pri katerem svojih sodelavcev ali pa tudi na deželi pri prijateljih. Prišel pa je tisti usodni oktober, ki ga je našel v Padovi. Tu je Bajec zbolel in dobil visoko vročino. V Gorici pa so njegovi delovni tovariši zvedeli, da se zanj kvestura posebej zanima, kar je pomenilo isto kot konfinacija, zato so poslali v Padovo Maksa Rejca, da bi Bajca pripeljal do Gorice oziroma do Idrije, od koder bi ga prijatelji spravili čez mejo, zakaj od zaupnika, ki so ga Slovenci imeli pri oblasteh, je prišlo sporočilo, da je na spisku namenjenih za konfinacijo. In Bajec se je s tovarišem odpravil na težko pot. Z vlakom sta prišla do Tržiča (Monfalcone), nato s taksijem do višine Mirna, od tu pa se je Drago napotil peš v deževni oktobrski noči proti Biljam, kjer je imel v Humarjevi družini velike prijatelje in je do hčerke Cvetke gojil ljubezenska čustva. Tu pa je od oslabelosti omahnil pred hišo Humarjevih in le srečnemu naključju se je bilo zahvaliti, da so ga šli iskat in ga spravili v težkem stanju v hišo. Naslednje dni je skoraj docela v nezavesti ležal pri kmetu Francu Periču, kamor so ga prenesli, da bi fašistom zmedli sledi. In tu je umrl. In kakor ni imel Bajec miru pred fašisti in oblastmi za življenja, tako je sedaj tudi po smrti njegovo truplo bilo deležno vsakovrstnih šikan: v Biljah je ležal v pokopališki kapeli, pa ljudstvo, med katero se je vest. o .njegovi smrti razširila z neverjetno naglico, ni smelo k njemu, ni, „mu smelo prinašati cvetja. ZJiljjt^va oblasti je bila, da ga morajo pokopati v Biljah, šele na vztrajno prošnjo očeta in delovnih tovarišev je prišlo dovoljenje, da ga smejo prepeljati v rojstni kraj. Toda tu so se velike težave s pogrebom in pokopom šele začele. Oblast je vztrajala, da bo dovoljenje za pokop dala šele tedaj, ko se bodo ogromne množice ljudi, ki so se v Vipavo zgrnile od vsepovsod, saj so v Dragu Bajcu videle sedaj ne le časnikarja pri našem takratnem edinem dnevnem listu Edinosti; ne le narodnega delavca, pripadnika revolucionarnega TIGR, ne le obetajočega pesniškega in proznega ustvarjalca, ne le vnetega društvenega delavca v Vipavi, temveč žrtev dogodkov in stanj, ki so jih povzročili fašistični oblastniki. In v ljudskem čustvovanju so posmrtni o-stanki Draga Bajca postali simbol preganjanega slovenstva, postali nekako last primorskega ljudstva, ki je gledalo v tej žrtvi novega narodnega junaka. Pridružil se je bil tako Drago Bajec že nekaterim narodnim mučenikom Berce-tu, štrancarju, Tušarju, Kerše-vanu. Toda bodj ko je ljudstvo pritiskalo in se zgrinjalo okoli žrtve fašističnega terorja tistih dni, bolj so postajale oblasti neuklonljive in potrebna je bila dobršna mera človeške zavesti, sočustvovanja z domačimi, posebno Bajčevim očetom, da je bilo mogoče ljudi prepričati, naj bi se sicer z bolečino v srcu in sovraštvom do okupacijskih oblasti vendarle toliko umaknili, da bi bilo končno izdano dovoljenje za pogreb in bi se ta mogel v resnici vršiti, kakor se potem je. Drago Bajec - pesnik Ko so leta 1928 pokopavali Draga Bajca, so bili med njimi le redki, ki so natihoma vedeli, da je Bajec poleg pisanja za slovenske liste pisal tudd pesmi. Tistih nekaj poizkusov poezije, ki jih je objavil v Ženskem svetu, v posebnih prilogah Edinosti, v Koledarju Goriške Matice pač ni. moglo dati še pravega dokaza, da bi se mladi ustvarjalec resnično in vztrajno ukvarjal s peshenjem. Vedeli so za to njegovo življenjsko nujo in potrebo le njegovi delovni tovariši, le nekateri njegovi sošolci, saj je po spominu njegovega takratnega sošolca Jože Vilfana v Kranju veljal Bajec za edinega pravega pesnika, čeprav so se v okviru šole tudi drugi poskušali s pesnikovanjem. Kakšen je bil njegov pesniški svet, kakšen odnos do slovenskih ustvarjalcev umetniške besede, kakšna njegova pesniška vizija, moremo danes ugotavljati žal le na podlagi ohranjene pesniške zapuščine, ki pa go tovo še zdaleč ni vsa. saj se edini zajetnejši rokopisni zvezek, ki je prišel do nas, časovno u stavlja v letu 1924 in predstavlja gotovo le pretežno «svileno poezijo*. kakor pravimo o zzodnji ljubezenski pesmi kakega pesnika. Le redke so namreč v njem pesmi, ki govorijo o socialnih temah, Drago Bajec s svojimi tovariši. Slikano leta 1928 v Gorici, v Ulici sv. Ivana, na dvorišču hiše štev. 7, kjer so imele sedež slovenske organizacije. Stojijo od leve proti desni: Zmago Krašna iz Idrije, Albert Rejec, vodja poduredništva Edinosti v Gorici, Rado Humar iz Bilj. Sedijo od leve proti desni: Srečko Logar, učitelj iz Idrije, Cveto Pišler, dijak iz Idrije, Drago Bajec, študent prava iz Vipave, Janko Bevk, dijak iz Idrije tudi o revolucionarnih izbruhih in gnevu,, ki ga je pesnik čutil, ko je gledal in doživljal nacionalno zatiranje v rojstni domovini. Vendar nam je kljub temu ta zvezek izredno dragocen in ljub, kakor je v družini ljubosumno čuvana edina fotografija prezgodaj umrlega otroka; in kakor je moč iz take fotografije razbrati poteze ljubljenega bitja, tako si je mogoče tudi iz ohranjenih Bajčevih pesmi ustvariti dovolj jasno sliko tega, tako zgodaj prekinjenega pesniškega življenja. Predvsem je bil Bajec lirik, se pravi izpovedovalec tistih vzgibov v človekovi notranjosti, ki jih mehka in občutljiva duša zaznava v mladosti potencirano na vsakem koraku. Seveda je tu na prvem mestu ljubezensko čustvo. In Bajec je — lahko bi rekli — tej osnovni pesniški motiviki posvetil pretežni del svojega pesni-kovanja. Vendar pa ima socialna motivika in uporniški, revolucionarni zanos tudi dovolj močne poante, da si lahko predstavljamo, v kakšno smer bi se razvijala njegova umetniška pot, ko bi ji bilo dano. Ljubezenska lirika Draga Bajca je pravzaprav elegična, tožna, mestoma tudi pesimistična, in le v redkih primerih svetlejša. Vzroke zanjo moramo iskati tako v pesnikovi telesni konstituciji, dalje v nekaterih neuslišanih ljubezenskih srečanjih. Zanimivo pa je, da poje o ljubici zdgj ^gan»f>tično„ kot kak t.ru^dur„ giaj deka^ent-sko kakor find^jecjovsltl, .paet, včasih pa t«h Mj prepnjsjo,.j#;,* plo domače. Največkrat mu je ljubica nedosegljiva. Kettejevsko gleda v njeno okno in čaka, da jo uzre. In čeprav ga obhaja slutnja, da je ona le njegova laž (fikcija), je vendarle srečen, da je ona živa v njegovem srcu. Sploh je v Bajčevi ljubezenski liriki veliko prehodov in različnih, včasih tudi nasprotujočih si stanj. Saj je znal na primer čudovito zadeti tudi razigrano ponašanje deklice na novoletnem plesu (O napojiva, iskrečih se oči). Sicer ni miselna ali razmišljujo-ča lirika tega poeta strogo ločena od ostale pesniške izpovedi, vendar so nekatere pesmi zanjo značilne, med njimi Drevo sem, ki je čudovita karakterizacija poeta samega, podana z vrsto vprašalnih stavkov in končno u-sodno ugotovitvijo, da je pesnik — «drevo jesensko*. Sploh se problem jeseni pri njem čudovito sklada z življenjem, ki mu ga ni dano doživeti, ki je nekje zamorjeno, ki «ječi v najlepšem dnevu*, ki čaka, «da poseka ga drvar*. m HiŠ? HA AlA PC5 N H A N O V; N A R. BCN EC ZA Hgl NE j N P a C PIOA ZIOF.V rRlMORSKLM SZB-OP Z- PRED'"•IM PORU;00? m GG -kit; NOV, UDO.ro A K Df OGOAKrtN NANOŠKI BRKU rO.AA t Bil Ki NAD VASIC GABRJE ICO ■ - 1 A I i:;... To spominsko ploščo odkrijejo danes na rojstni hiši Bajčevih v Vipavi ker je «v življenju samotar*. Vse, kakor nekaka predslutnja resničnega konca, ki ga je tako tragično doživel slaba štiri leta pozneje. Razmišljujoča lirika pa se tesno prepleta s socialno in nacionalno motiviko. Ta dvojna pesem, poganjajoča iz istih korenin, je bila spočetka že rahlo nakazana v takih verzih, kakor v tistem, v katerem pravi, da se je skczi okno njegove študentovske sobice v Kranju «priplazilo zelenje na njegovo mizo, da mu je sonce po-' zlatilo'mehke lase, ih da ga je seta nje šohca spomnilo da prihaja «bd 'Gorice (Razgrnil sem ‘ KKČnm' zabeso svoje sobe). Toda te rahle, bežne in domotožne sanje prav kmalu prevpi-jejo podobe in verzi, ki si (tudi metrično) sledijo kakor konji v diru: Taka, ne več narodno-budniška, temveč k uporu pozivajoča pesem se potem zlije v sicer še pesniško temno sliko gorja, ki je zadelo brate v Primorju, v njegovi najbolj znani Pesmi primorskih emigrantov, ki govori o raztepenosti po svetu in težkih materialnih ih socialnih pogojih, v katere je prisiljene ekonomske emigrante potisnila fašistična oblast, ki se je na razne načine polaščala naše zemlje. Toda konec zazveni optimistično, zakaj vsi se nameravajo vrniti na rodno grudo. če je bila dotedanja njegova lirika v bistvu le obtožba žalostnega stanja v Primorju, pa pomenita pesmi Glas soncu in zarji ter Dan tisto, kar smo v tistih časih spoznavah iz Grudnove nacionalne lirike. Saj je na primer Glas soncu in zarji v bistvu prepesnitev Grudnove Pesmi iredentistov, pomnožene z Župančičevimi od- Bratje, ste čuli pesem odhajajoče pomladi? Kakor potrgane strune violin, razglašeni akordi mandolin, jok potrtih cvetic in pokošenih trav, vrisk posekanih gozdov. Bratje, ste videli zarjo pomladi, gorečo — prelivajočo se kri mlado, ki se strnila je v zaveso je zlatih src zgodnjih, blodečih v dan? Pustimo, naj gine, kar giniti mora, vrzimo svoje čaše ob zid, prazne, izpite, vina nalijmo si notnega v prežejno srce . .. Bratje, odhajamo. Pota se križajo, spletajo, . . . Kamor bo noga zadela, kamor bo roka prijela, tam bo gradila. Mladike smo v gozdu, v jutru zbujene iz sanj. V rodovitnosti zemlje ustvarjamo gozd ... Zakaj, bi vas prašal, zakaj? Zakaj pač ustvarjamo gozd? Odgovor teman bo, ko šum hudournika in viharja v skalovju, ki čujem ga dobro ... Še je sonca dovolj in jutranje rose, še energije mlade in zemlje rodovitne.,, (Slovo) Partizanski junak iz Bajčeve družine Milan Bajc - Stric Med Dragovimi brati in sestrami je bil brat Milan le za nekaj let mlajši. Tudi on je v svoji mladosti živel, kakor kak krajši čas Drago, pri teti po materini strani, Milki Hrovatinovi v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Tu ga je zatekel tudi razpad stare Jugoslavije in tu je našel prve stike z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kot predvojni komunist in prvoborec se je kmalu znašel sredi o-gnjenega krsta. Udeležil se je v začetku 1942 dražgoške bitke, in se iz obroča rešil tako, da se je nekaj dni skrival v snegu, zaradi česar so mu zmrznile noge. Zdravil se je v Cerknem in kasneje v Vipavski dolini. Aprila 1942 se je že priključil partizanski četi na Nanosu in mesec dni kasneje sp znašel z ostalimi v slavni nanoški bitki. Bil je tu komisar čete Janka Premrla - Vojka. Iz Trnovskega gozda, kamor so se utaborili, je prihajal v Vipavsko dolino, v okolico Slapa. Februarja 1942 se je s skupino partizanov, ki so bili prišli iz Trnovskega gozda, zadrževal v bližini vasi Gabrje. 27. februarja 1943 so ta predel obkolili fašisti iz smeri Vipavska dolina, Gornja in Spodnja Branica. Ker je Milanova skupina čakala na kurirsko zvezo s Pivke pozno v noč, se ob napadu Italijanov ni mogla več umakniti, čeprav je to poskušala storiti v smeri proti Podragi. Padlo je sedem ali devet partizanov, med njimi tudi Milan. Fašisti so jih, privezane za kamione, vlekli skozi Gabrje in jih potem peljali skozi Štanjel in Robdilj ter jih tam pustili na pokopališču, zgnali skupaj domačine, da so jih morali gledati. Zdaj so pokopani v skupnem grobu na mirenskem pokopališču. Tako je tudi Milan Bajc s partizanskim imenom Stric, daroval svoje življenje za domovino v boju z istimi fašisti, ki so mu 15 let prej pognali v prezgodnjo smrt brata pesnika Draga. Zdaj sta njuni imeni združeni na eni in isti spominski plošči. M. B. rnevi nacionalnih pesmi iz V zarje Vidove. Pesem Dan pa je že programska pesem, ki naravnost poziva na upor: Na gori se bliža dan, od naših želja pozvan. S srci kovali ga smo junaki mi. S pestjo zažgali ga, ker so nam pili kri, bledim mrličem. Na gori prihaja dan, bratje, prihaja dan .., Bratje, na delo vsi! bratje, na delo vsi. Saj bo dan, dan, dan, za temo, brat, boš maščevan. « * * To so samo nekateri pogledi na Bajčevo pesem. Podrobnejša analiza bi nam razkrila še kak motivni krog, na primer tistega, s katerim se je skušal približati življenju in nehanju svojih ljudi na Vipavskem (V hramu), ali v humorističnem slogu spremljal tedanje dogodke. Ko obujamo torej ob petdesetletnici smrti spomin na Draga Bajca, se ga spominjamo prvenstveno kot liričnega pesnika, istočasno pa tudi kot pesnika naše narodne bolečine in trpljenja, kar je v največji meri okusil prav pesnik sam, ko se je njegovo življenje izteklo kot žrtev ljubezni do rodne zemlje in njegovega ljudstva. SPORED DANAŠNJE PROSLAVE V VIPAVI Začetek ob 11. uri. Odkritje spominske plošče Dragu in Milami Bajcu na rojstni hiši. Slavnostni govornik dr. JOŽA VILFAN, Sledi odkritje doprsnega kipa Draga Bajca pred novo šolo v Vipavi. Po krivici pozabljenemu pesniku Dragu Bajcu odkrijejo danes doprsni kip v rojstni Vipavi L>a življenja je objavil le manjše število pesmi, sedaj je koprska «Lipa» izdala njegovo zbirko Bil je med najbolj zavzetimi borci proti fašističnemu zatiranju - Vipavska osnovna šola in tamkajšnje prosvetno društvo se imenujeta po njem «TEMELJNI PROBLEMI PRIMORSKE POLITIČNE ZGODOVINE« Vznemirljiva postumna izdaja zgodovinarja Dušana Kermavnerja Za objavo je izvirni tipkopis pripravil in z uvodom opremil France Klopčič, izdala pa ga je Partizanska knjiga So knjige, ki so vznemirljive In vnemajo polemiko še po avtorjevi smrti. Med takšna domača dela sodi vsekakor postumna izdaja dela Dušana Kermavnerja pod naslovom «Temeljni problemi primorske politične zgodovine.* Urednik postumnega Kermav-nerjevega dela, France Klopčič, je v pojasnilu h knjigi zapisal, da pričujoča knjiga vsebuje zadnje obsežno zgodovinsko delo Dušana Kermavnerja, ki ga je napisal, a ni dočakal njegove objave. Delo obravnava osnovna vprašanja političnega življenja primorskih Slovencev ob koncu prve svetovne vojne in po njej. Delo je ostalo v zapuščini neznatno nedobrušeno, v obliki tipkopisa, ki ga je pisec sam o-pravil in pri tem krajšal mnoge izraze in vnašal v besedilo številne popravke. Kakor se je Dušan Kermavner zmerom in sistematično upiral maličenju preteklosti, beljenju zgrešenih dejanj, zastiranju resnice in opravičevanju meščanske politike, a delal je to pogosto vehementno in polemično, tako je ravnal tudi v zadnjem delu. «Ne- vamosti nacionalističnega (meščanskega) gledanja na preteklost se je pisec dobro zavedal in ji nenehno zoprval. To pričajo tudi poglavja v knjigi, o tem je spregovoril odkrito v uvodu, ki ga je končal mirno in samozavestno na stališčih, ki jih je — kot nazor in metodo — zavzel že leta 1919 in jih ves čas vzdreval, zmerom na isti strani barikade, ne glede na nevšečnosti in krivice, ki jim je bil izpostavljen, česar nekateri oponenti ne žele vedeti, pa si zato raje privoščijo nizke udarce po najprodornejšem slovenskem zgodovinarju, vedoč, da spričo D. Kermavnerju nenaklonjenega zaledja ničesar ne tvegajo, morda si celo kaj prislužijo*. Tako urednik v svoji spremni besedi. In kaj je Kermavner sam zapisal v uvodu k temu svojemu zadnjemu delu, ki bo zagotovo rodilo izredno veliko polemik, nasprotovanj in sploh različnega pisanja? «V prvem poglavju uvajam v našo politično zgodovino nov pojem «vstopa* primorskih Slovencev pod Italijo jeseni 1918 namesto dosedanjega označeraflja slovenske udeležbe pri tržaškem odposlanstvu ali «romanja> v Benetke konec oktobra 1918 kot slovenske pripomoči k italijanski zasedbi Primorja. To označevanje sem bil uvedel sam in ga vzdrževal kljub njegovi enostra-nosti, čeprav sem se zavedal, da je ob njem izostajala pozitivna misel tržaških narodnjaških akterjev. Ko zdaj uvajam to novo, pokažem. prvič okolnosti, zaradi katerih sem jo doslej pustil ob strani, in drugič, kako tudi ob njenem ustreznem upoštevanju vendarle ostaja v veljavi dosedanje razpravljanje o slovenski pripomoči k italijanski zasedbi Trsta. Nato razpravljam v drugem poglavju najprej o tem, kako so se slovenski primorski socialisti znašli na razpotju: ali naj bi ostali le privesek narodnjaškega tabora, h kateremu sta jih privezala dr, Josip Ferfolja in Rudolf Golouh v letu 1918, ali pa se združili z italijansko socialistično stranko. Za prvo obdobje po zasedbi ugotavljam obstoj na-rodnjaško-sccialističnega premirja. ki se je doslej izmaknilo zgodovinarskemu vpogledu največ zaradi tega, ker je bilo izginilo iz spomina avtoritativnemu spomino-piscu Ivanu Regentu. Od tega premirja pa so skupna stališča primorskih slovenskih socialistov In italijanske socialistične stranke — zlasti dosledno ugovarjanje le te aneksiji slovenskih in hrvat-skih ozemelj Italiji naravno privedla do primorske slovenske socialistične pridružitve k tej stranki. Posebno poglavje posvečam pojavu; ki doslej ni bil deležen zadostne pozornosti, slovenskemu »narodnostnemu boljševizmu*, v katerega sp je prelivalo tradicionalno rusofilstvo narodnjaškega tabora v mnogo večji meri, kakor smo si doslej to predstavljali. V predzadnjih dveh poglavjih skušam prispevati k bolj globalnemu in globljemu razumevanju do- gajanja v času revolucionarnega vala 1920-1921 na Primorskem, kakor nam ga omogočajo dosedanji spominski opisi in zgodovinarski poskusi. Na koncu pa odpiram doslej zaprto stran v zgodovini našega revolucionarnega delavskega gibanja, kako so slovenski primorski komunisti sebe in Komunistično partijo Italije povedli proti sredi dvajsetih let na pot k novemu stališču v narodnem vprašanju. V prepričanju, da prispevam nekaj bistvenega k poglobljenemu gledanju na temeljne probleme primorske politične zgodovine, me prav nič ne moti hlad, ki bo zagotovo zavel v narodnjaško u-smerjeni zgodovinopisni in drugi politični javnosti do mojega enakopravnega razpravljanja o drugem slovenskem, delavsko-revolu-eionarnem taboru*. Navedli smo torej nekaj besed in zapisov tako avtorja kot nje- govega urednika o knjigi, ki bo zagotovo, to smo že zapisali, vzbudila polemiko in morda tudi zavrnitev, vendar pa je treba ob vsem tem le zapisati, kot bralec, ki ga ti problemi zanimajo, da je v tem postumnem Kermav-nerjevem pisanju marsikaj novega in osvetljenega z drugačnega zornega kota, kot pa smo bili vajeni doslej. Predvsem mislim tu na marksistično metodo in izhodišča s stališča delavskega gibanja, ki potem pokažejo isti dogodek ali zgodovinsko dejstvo v popolnoma drugačni, novi, včasih celo osupljivi luči. Polemika okrog te knjige pa bo zagotovo prispevala marsikaj k temeljitejši podobi primorske politične zgodovine in gotovo bodo o njej izrekli svoje mnenje mnogi raziskovalci primorske politične zgodovine. Knjigo je izdala Partizanska knjiga v Ljubljani v opremi Janeza Suhadolca. D. Ž. Balet SNG iz Ljubljane v Kulturnem domu Balet Slovenskega narodnega gledališča bo gostoval v Kulturnem domu 4. in 5. novembra s sestavljenim baletnim večerom 1. Janez Gregorc: ŽICA Prizor iz baleta Janeza Gregorca «žica». V koreografiji Vlasta Dedoviča nastopa solist Vojko Vidmar z baletnim zborom SNG iz Ljubljane 2. A. Webem: WEBERN DUET 3. Bizet - ščedrin: CARMEN Baletna dela, ki jih bodo izvajali slovenski baletni plesalci, so po svoji tematiki med seboj zelo različna in so iz novejšega časa. Zlasti velja to za Gregorcev balet Žica, ki obravnava snov iz okupirane Ljubljane med vojno in za katerega je mladi skladatelj prejel prvo nagrado v Beogradu. Webemov Duet je zanimiv zaradi svojevrstne glasbe, ki v krajših stavkih prikazuje ljubezenski par v različnih medsebojnih odnosih. Bizet - Ščedrinova Car-men pa je priredba Bizetove Carmen v plesni obliki. Občinstvo opozarjamo na to zanimivo gostovanje, saj je ljubljanski balet s tem večerom imel izreden uspeh v svoji matični hiši in na gostovanjih po Jugoslaviji,; OB STOŠESTDESETLETNICI ROJSTVA (1818 -1871) Miroslav Vilhar - avtor mnogih še danes priljubljenih pesmic Bil je tudi deželni poslanec,politik in narodni borec ter osebni prijatelj F. Levstika Sredi preteklega stoletja je nastopila prava pomlad za našo književnost; saj se je v tem času pojavilo mnogo mladih piscev, ki so s svojim pisanjem v raznih oblikah mnogo prispevali k velikemu razvoju slovenskega slovstva, katero so do tedaj izražali le redki posamezniki. Med te nove u-stvarjalce se je uvrstil pesnik ljudskega značaja, ki sicer ni dosegel visoke umetniške ravni, a je s svojimi lepimi preprostimi pesmicami prodrl v dušo bralcev; šle so te pesmice med slovenski narod in ljudstvo k je polastilo, tako da so mnoge ponarodele. Ta ljudski pesnik je bil Notra-njec, Miroslav Vilhar. Rodil sa je, v Planini pri Rakeku 7. septembra 1818. Njegov oče je bil v tem kraju premožen posestnik in poštar, bil je tudi lastnik manjše graščine Kalc pri Zagorju na Pivki (in ne pri Senožečah, kot pišejo nekateri). Po končanih nižjih šolah je mladi Vilhar odšel študirat pravo v Gradec in na Dunaj. Toda čeprav zelo nadarjen, je z učenjem le počasi napredoval, ker se je preveč prepuščal veseli družbi in zabavi. In ker mu denarnih sredstev ni manjkalo, je bil povsod dobrodošel in zlasti dekleta so ga rade videle in sprejemale ... kajti, kot se bere, je bil zelo lepe zunanjosti in stasite postave. Toda ko mu je bilo 25 let, ga je oče odpoklical domov, ker so se gmotne razmere v družini poslabšale, ter mu izročil posestvo in grad Kalc v upravljanje. Tudi nevesto so mu nekako pomagali izbrati domači in sicer tako, da je prinesla «nekaj k hiši*. Še istega leta se je namreč oženil s hčerko premožnega oskrbnika graščine kneza Porcije v Senožečah — Pepco Dejakovo. Telesno ni bila zanj ravno primerna, kajti bila je zelo majhne postave in nekoliko grbaste; je pa bila v vsem ostalem zelo ljubka, skrbna gospo- dinja in dobra mati, tako da so jo vsi spoštovali in imeli radi. In družina Vilharjeva je na Kalcu preživljala lepe čase. Ko so otroci odrasli — bilo jih je osmero — ter postali godni za učenje, je Vilhar povabil za domačega učitelja, svojega znanca Frana Levstika. Postal pa je lev-stik tudi Vilharju učitelj na slovstvenem, pa tudi političnem področju. Pomagal je urediti zbirko pesmi, ki so izšle leta 1860; vnemal je Vilharja — politika za še bolj uspešno zavzemanje za pravice svojih rojakov — Notranjčev, katere je zastopal kot deželni poslanec. Ker pa so njegovi starejši otro- ci začeli obiskovati razne višje šole in ker je Vilhar postal deželni poslanec, se je vsa družina preselila v Ljubljano. Toda razne družinske nesreče, ki so zadele Vilharjeve v Ljubljani, in pa navezanost na podeželsko življenje, so 1. 1864 povedle Vilharja nazaj v domači Kalc. In po tej vrnitvi se je Vilhar še bolj posvetil kultumo-narodnostnem delu ter postal res vodilna osebnost javnega življenja na Pivškem in Notranjskem, njegov dom na Kalcu pa središče prijetne družabnosti, živahnega ra dober in -navdušen, glasbenik, ki je dal nekaterim Vilhar v zaporu na Žabljaku leta 1864 svojim pesmim lepe in nežne napeve, ki jih radi poslušamo in pojemo še danes, po več kot sto letih. Tudi njegovi otroci so se bavili z glasbo in eden — Fran Serafin (1852-1928) je postal znan glasbenik in odličen skladatelj, ki pa je živel in deloval pretežno v Zagrebu, tako da ga imajo Hrvatje za svojega. Pa tudi on — Vilhar — je obiskoval znance, blizu in daleč; na Razdrto, kjer je bila hči Karolina poročena s pisateljem Hinkom Dolencem, v Senožeče, Vipavo in še drugam. Njegov zet dr. Dolenc, ga je opisal kot zelo zabavnega človeka, ki se je naravnost rado-val, če so pohvalili njegove pesmi (ki jih je tudi sam cenil) saj, ko je pokazal kako novo, je dostavil: «Hinko, poslušaj jo, ta je pa fina.* In kar topil se je od radosti, ko so Razdrtčani tako uglašeno peli nje- gove pesmi... piše dr. Dolenc. V času svojega bivanja v Ljubljani, ko se je še posebno posvetil političnemu delovanju, je Vilhar med drugim tudi ustanovil politični list «Naprej» (1. 1863) ter povabil Levstika za urednika. Toda razne nepredvidene ovire in spori z oblastmi so prisilili Vilharja, da je list še istega leta ukinil, še med izhajanjem lista pa je bil Vilhar zaradi nekega članka obsojen na šest tednov ječe, ki jih je presedel v zaporu na Žabjaku. In ob zaključku te svoje nepredvidene dogodivščine je šaljivo zapisal: »Sobo pod številko sedmo dajte jutri že v najem: ne poslanca, ne urednika za menoj ne bo, to vem ...!» Po tem neprijetnem doživetju se je Vilhar — kot že rečeno — vrnil v svoj domači kraj — na Pivško, ter posvetil tej deželici, zlasti na kulturnem področju — še preostala' leta, ki pa jih je na žalost, preostalo le bolj malo. Umrl je 6. avgusta 1871, star komaj 53 let. Kot pesnik se je Vilhar začel o-glašati v «Novicah» in v tem listu so radi objavljali njegove lepe, v narodnem duhu napisane pesmice. Leta 1860 jih jo zbral nekaj nad 60 ter izdal samostojno zbirko «Pesmi». In od t:h so nekatere še danes zelo znane in priljubljene; kot n.pr. «Lipa zelenela je», »Po jezeru bliz Triglava ...», «Na goro, na goro, na strme vrhe . . .», »Rožic ne bom trgala ...», »Ko ti-čica sem pevala .. »Zagorski zvonovi* in še druge. O tej zadnji so domačini — Zagorci vedeli povedati, da je imela nekaj resničnega ozadja. Namreč, ko se je Vilhar nekega dne vračal domov proti Kalcu, je zaslišal zvoniti zadnjo uro umrlemu; na vprašanje, kdo je umrl, mu povedo, da mlada 18-letna deklica, katero je dobro poznal in tudi rad z njo kramljal. Pretresen od žalostne novice, se je zamislil, in v tihi žalosti je še isti dan nastala otožna pesem o zagorskih zvonovih ki »prav milo pojo*. Napisal je tudi nekaj ljudskih iger, ki so jih zlasti v čitalniški dobi mnogo igrali. Čeprav Vilhar kot pesnik ni dosegel visoke umetniške ravni ne postal velik politik, je to, kar je ustvaril za slovensko književnost in glasbo ter dosegel na raznih področjih v korist svoje Pivške in Notranjske dežele, res mnogo. Zato ga ljudstvo teh krajev — in seveda tudi drugod na Slovenskem — še danes šteje med svoje zaslužene može, ter mu izkazuje čast Primorske bibliografske vesti BALCANOSLAVICA, št. 6, 1977. Pred časom je izšla šesta številka arheološke revije Balcanoslavica, posvečena temi in člankom z desetega kongresa arlieologov Jugoslavije, ki je bil od 18. - 23. X. 1976 v Prilepu. Glavna tema zborovanja je bila Naseljevanje in naselbine od prazgodovine do poznega srednjega veka. Za naše področje je posebno zanimiv članek arheologinje piranskega muzeja Elice Boltin - Tome Trije staro-ilovanski grobovi v Predlokl (str. 131-141) pri Črnem kalu v slovenski Istri, kjer so med sondažnimi raziskavami okrog vaškega pokopališča in cerkve Janeza Krstnika odkrili staro skeletno grobišče. Do oktobra 1076 je bilo odkritih že 47 grobov; trije med njimi pa s svojimi najdbami (obročki, uhani) predstavljajo pravo arheološko bogastvo za severni slovenski del Istre in so pomembni predvsem za vse proučevalce zgodnjega srednjega veka. ZGODOVINSKI ČASOPIS (Historical review), letnik 32, št. 1-2, leto 1978. V tej dvojni številki glasila zgodovinskega društva za Slovenijo, je več zanimivih člankov, ki bi zanimali primorske bralce. Darja Mihelič je tokrat prispevala dva članka. V prvem, z naslovom Žena v piranskem območju do srede 14. stoletja (str. 23-36) je podala kratek izsek iz življenja piranske žene tega obdobja. Čeprav se je avtorica opirala samo na gradivo, zbrano z vidika neagrarnega gospodarstva in se le malo posluževala testamentov, dotalnih instrumentov ter popisov premoženj, je pričujoča študija važen doprinos k poznavanju razmer piranskih žena do srede 14. stoletja. Darja Mihelič je na straneh 160-161 podala tudi Poročilo o sedmem zasedanju jugoslovansko - italijanske komisije, ki se je sestala 26., 27. in 28. maja tega leta v Ljubljani. Kot glavna tema sestanka je bil problem migracij prebivalstva med italijansko in našo obalo od 15. do 17. stoletja. Vzporedno s to problematiko pa je posebna sekcija posvetila pozornost italijansko - jugoslovanskim odnosom med berlinskim kongresom in prvo svetovno vojno. Andrej Vovko je napisal nekrolog znanemu publicistu, ilegalnemu organizatorju protifašističnega TIGR, nekdanjemu sodelavcu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Albertu Rejcu (Tolmin 6. IV. 1899 - 28. X. 1976). V svojem dolga letnem aktivnem delovanju se je še posebno rad posvečal problematiki Slovencev v Italiji, zlasti Beneški Sloveniji. Andrej Vovko je tudi uredil in objavil Bibliografijo Alberta Rejca (str. 144-147), ki zajema obdobje od leta 1950 naprej; upoštevana so predvsem dela, ki se nanašajo na Primorje. Ob 35. obletnici priključitve Istre, Reke, otoka Cresa, Ilovika, Lošinja, Suska, Unija, Malih in Velikih Srakan z matično domovino Hrvatsko v novi domovini Jugoslaviji, je Izdavački centar Rijeka izdal prvi zvezek Biblioteke Dokumenti, delo Petra Strčiča: Vanjskopolitička borba Josipa Broza Tita za Istra od leta 1941-1945. Knjiga je izšla tudi v italijanščini — La lotta di Josip Broz Tito per 1'Istria sul piano della politica estera dal 1941 al 1945 (prevod Giacomo Scotti). N. S. in hvaležnost. Leta 1906 so v Postojni postavili Vilharju lep spomenik. Stal je na glavnem trgu pred šolo. Točno dvajset let pozneje so ga fašisti oskrunili in oblasti so ga kmalu zatem odstranile s trga ter ga premestile na bolj samoten prostor pri cerkvi. In še petnajst let pozneje, leta 1941 so se dokončno znesli nad njim ter ga popolnoma razdejali .. . Niso pa uničili njegovega dela ne spomina. LADO PREMRU Brošura ob' fibMtfffi PD «ValentiaJsimk* Naša društva imajo lepo navado, da ob svojih pomembnih jubilejih izdajajo priložnostne brošure s prikazom društvene preteklosti in sedanjosti. Toliko bolj je bila taka brošura umestna ob takem jubileju, kot je 100-letnica. Izdalo jo je prosvetno društvo ^Valentin Vodnik» ob svoji stoletnici, vsebina pa se navezuje tudi na 100-letnico zgodovinskega dolinskega tabora. Brošura je skupinsko delo večjega števila Dolinčanov in njihovih prijateljev iz Trsta, ki so prispevali bodisi pisano in fotografsko gradivo, bodisi osebne spomine. Posebno poglavje govori tudi o Dolini skozi stoletje. Pa še nekaj: vse delo za brošuro (razen tiskanja) je bilo opravljeno brezplačno. Zato zaslužijo njeni avtorji še toliko večje priznanje. revije QUALE STORIA — št. 2/78 Pod tem naslovom je izšla že druga številka Biltena deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, biltena, ki se je pred tem imenoval samo «Bollettino dell’Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezla Giulia*. Tudi ta številka — kot skoraj vse dosedanje je vsebinsko bogata, kot vse, kar obravnava ta inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v naši deželi, se je vendar delež Slovencev te dežele v tem gibanju izredno pomemben in, kot je znano, sorazmerno največji. Zato je pač nemogoče, da bi kdorkoli mogel mimo njega, poštena hi-storiografija pa ga mora ovrednotiti tako, kot zasluži. Dolžnost dnevnega glasila Slovencev v Italiji pa je, da svoje bralce sproti opozarja na vsebino glasila tega inštituta. V tej — drugi — številki je na prvem mestu s posebnim poudarkom omenjena deseta obletnica smrti dr. Bruna Pincher-la. Obletnici je fgfSsvdšen članek pokojnikovega somišljenika Fran-cesca Franca, kakor tudi pona-“tis pokojnikovih ‘goDoIdv na sejah tržaškega občinskega sveta 11. junija in 22. julija 1965. Dodani sta tudi dve (izmed tolikih, ki jih pok. dr. Bruno Pin-cherle narisal med sejo občinskega sveta) vinjeti, a kot pravijo so karikirani tudi trije tržaški novinarji in med njimi tudi naš pok. Albin Bubnič, ki je takrat za naš dnevnik poročal o delu občinskega sveta. Pokojni dr. Bruno Pincherle je bil velik prijatelj Slovencev v Italiji in tudi našega dnevnika. Zato je prav, da se desetletnice njegove smrti vsaj na tem mestu spomnimo tudi mi, ki smo pred desetimi leti obširno pisali o tem edinstvenem tržaškem doslednem antifašistu in prijatelju tržaških otrok, ki jih je pogosto, kot tudi brezplačno zdravil. Vsako resolucijo svoje stranke (PSIUP) ali svoj govor ah izjavo je ved- MniminiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtuimimiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiittiiii TINO SANGIGLIO: «Inventar duše» «Inventario d’aniina» Najnovejša pesniška zbirka Tina Sangiglia, ki ga po tolikih letih bivanja v našem mestu lahko popolnoma upravičeno imamo za tržaškega pesnika, obsega samo štirinajst pesmi. Izšla pa je v zelo omejeni, numerirani nakladi pri založbi «11 Testimonio*, kar pomeni, da je namenjena sorazmerno zelo ozkemu krogu bralcev. Vendar menimo, da ne gre za poezijo, ki bi jo lahko razumeli le redki izbranci in ki bi jo znali pravilno ceniti le utrujeni sladokusci, v katerih so se že popolnoma izbrisale meje med dekadenstvom, kulturno rutino in resnično željo po pristnem estetskem uživanju. Res je sicer, da se Sangiglio tu poslužuje zelo rafiniranih izraznih sredstev in da še bolj kot drugje poudarja svojo duhovno in duševno odvisnost od helenistične kulture, ki- mu je že po rojstvu zelo domača. Toda prav tako res je, da je tematika te zbirke tako blizu naši sodobni občutljivosti in tako globoko in boleče zasidrana v tesnobo eksistenčnih vprašanj, ki mučijo človeštvo v našem stoletju, da jo lahko vsi brez izjeme občutimo kot svojo, pa čeprav se — kot na primer v pesmi »De i-mitatione hominis* — delno izraža tudi v latinskih verzih. Toda latinščina služi pesniku zgolj kot kotrapunkt, to je kot nekako idealno primerjanje klasičnega človeka z modernim, iz česar naj bi izhajala — kot tudi dejansko izhaja — večnost in nerešljivost problemov, ki so povezani s človekovim bivanjem na zemlji v vseh časih. Da je to res, nam izpričuje dejstvo, da je pesem «De imita-tione hominis* popolnoma jasna, tudi če izpustimo latinske verze, s katerimi je prepletena. Ključ za razumevanje celotne zbirke je brez dvoma pesem »Čas*, ki jo tu citiramo v našem skromnem prevodu: Čas, kot nedoločen val na bregu, gladi naše jalove načrte; v bodičasti globeli belijo oglati kamni: hojenje na tak način obnavlja votle stezice, ki jih neizbežno polni nekakšno nejasno tolaženje časa. Jutrišnji dan je dež, usmiljenje, [megla in oddaljenje trudnih usadov. Vir vseh človekovih bolečin je torej čas, ki daje in hkrati jemlje vsebino našemu žviljenju. V njem je začetek in konec našega hrepenenja. V njem je končno tudi veselje, a hkrati «dež, usmiljenje, megla*. Vse ostale pesmi iz zbirke so variacije na to temo, vendar je v vseh nekaj novega, kot bi pesnik sledil skrivnostnim pravilom glasbene kompozicije, v kateri se inventivnost čudežno druži z matematiko in domišljija s fiziko. Rezultat je nekak pesniški koncert, ki nas osupne s svojo oblikovno popolnostjo in gane s svojo magično harmonijo. Menimo, da je Sangiglio s to zbirko dosegel idealni vrhunec svoje ustvarjalne sposobnosti in še enkrat, in tokrat dokončno, dokazal, da ni kontrasta med moderno mislijo in klasičnim prijemom in da je zato poezija ena sama, pa naj se preko nje izraža ganjenost starogrškega kmeta ali bolestna tesnoba tehnološke civilizacije. JOSIP TAVČAR no osebno prinesel v. uredništvo in naši takratni uredniki ne bodo nikoli pozabili tistih njegovih obiskov. V svojem posegu med diskusijo o tržaškem občinskem proračunu, ki ga objavlja bilten v celoti in ki je bil kritičen do levega centra, saj je prav zaradi tega izstopil iz PSI in se priključil Parrijevemu PSIUP, je kot vedno govoril rt.udi o Slovencih. In zaključni stavek tistega dela govora — pred trinajstimi leti — se glasi: «Očitno je, da Slovenci še vedno niso državljani s pravicami, enakimi z drugimi.» Drugi njegov julijski poseg pa je vseboval odločen zagovor izvolitve Dušana Hreščaka v občinski odbor — kljub kritičnemu odnosu do PSI. »Kajti — je dejal med drugim — ta izvolitev pomeni razbitje tiste rasistične miselnosti, ki je vedno odlikovala liberalno-nacionalne in fašistične uprave Trsta in z njimi vseh tistih strank, ki so pod raznimi imeni pobrale njihovo dediščino. (Nadaljevanje na 7. strani) A. •' :-;v prispevek, pa je v tej številki biltena«-«Quale storia* zapisala' Marina Cattaruzza: «Italijani in Slovenci v zadnjem obdobju habsburškega Trsta*. Avtorica je obdelala namreč zadnjih 24 let življenja avstro-ogrske monarhije, t.j. od 1890 do 1914 — do začetka prve svetovne vojne. Hkrati je to razprava, saj zajema obilno četrtino vse številke. Njena vsebina pa zasluži poseben članek, ker gre za enega izmed izjemno temeljitih doprinosov k obravnavi tržaških italijansko - slovenskih odnosov v omenjeni četrtini stoletja (1890 - 1914). Pri tem se nam zdi značilno, da je ta prispevek uredništvo biltena objavilo v prvem delu številke, ki nosi naslov «Dokumenti in problemi*, kar naj bi pomenilo, da gre za zgodovino odnosov med obema tržaškima narodnostima, ki z vidika dokumentacije in problematike terja nadaljnje obravnavanje. Pod istim naslovom je objavljen tudi nič manj dolg članek »Kulturna politika in oblastveno upravljanje — Petnajst let deželne zakonodaje*, ki ga je napisala novinarka Adriana Janežič, žal brez osnovne razdelitve problema na italijansko in na slovensko kulturo v deželi, kar seveda ni omenjeno v nobenem e-najstih poglavij, ki so poleg u-vodnega naslednja: šola in pomanjkanje programiranja izdatkov, Tretja legislatura, V potresnih conah, Intervencije za zasebno šolo, Poklicna formacija in klientele, Sistemi finansiranja kulturnih dejavnosti. Luči in sence zakona št. 23 iz leta 1973, di-skrecijskost oblasti ter zadnji del: Zakon št. 60 in »obramba pluralizma*. Drugi del vsebine te številke nosi naslov «Diskusije» in vsebuje samo dva članka: 1. Luigi Gaccapini: Vloga fašistov v italijanskem političnem sistemu in 2. Licia Chersovani: O novi levici in paradnem fašizmu. V o-beh se obravnava vprašanje prepovedi MSI. Med »Kritičnimi zapisi* objavlja Mario Pacor predvsem vsebino lanske slovenske obsežne publikacije Milice Kacin - Wohinz: »Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 1921-28», sicer pa jo le na kratko označi kot «resno zgodovinsko raziskavo*, za katero je bilo potrebno zbrati ogromno količino dokumen-tarijskega gradiva (v Archivio di Stato, v arhivu KPJ, v Istituto Gramsci, v jugoslovanskih arhivih in v dopisih manjšinskih eksponentov v takratnem tisku itd.) z navedbo, da gre za nadaljevanje »Primorskih Slovencev pod italijansko zasedbo (1918-1921)» iste avtorice ter z zelo umestno ugotovitvijo, da bi obe deli zaslužili prevod v italijanščino. Drugi kritični zapis je Walter De Liva »Šolske stavbe na potresnih področjih — neizkoriščena priložnost*. Zapis »Zemljepis in emigracija* vsebuje poročilo o letošnjem aprilskem (v Piancavallu) »Študijskem zboro-S. R. ^ ' v':-, O'"’ £ s S55 *«*) O) s S cj % Ti Z ★ ★ ★ ★ ★ s- "d £. ps g- o Fr r M* C/2 B- H B » I ► =• B & 2 e* 55 O e- I r B. =• E B* ★ ★ ★ ★ ★ S -o ii s> •n -o J fcisFtsa J ZALOŽBA LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 KROJIM IN ŠIVAM Z BURDO KNJIGA ZA VSE ŽENE IN DEKLETA, KI BI SE RADE HITRO IN USPEŠNO NAUČILE KROJITI IN ŠIVATI Knjigo je po najsodobnejših učnih meto dah zasnovala skupina Burdinih strokov njakov. Jasno in pregledno besedilo do polnjuje čez 1000 slik, 'zvečine barvnih, ki nazorno prikazujejo in razlagajotudi najbolj zapletene šiviljske postopke. Knjiga nas bo poučila, kako izberemo primerno blago, jemljemo mero, povzamemo kroj in krojimo, šivamo, likamo, pomerjamo. Obilica uporabnih nasvetov bo koristila tudi tistim ženskam, ki veščino krojenja in šivanja že obvladajo. OD ZAČETNICE DO MOJSTRICE S KNJIGO KROJIM IN ŠIVAM Z BURDO! Podatki o knjigi: format: 18x23 cm strani: 192 vezava: platno s ščitnim ovitkom, ca. 1000 barvnih In črno-belih slik prednaročniško cena: 260 din IZIDE V NOVEMBRU 1978 z' \ POSEBNO DARILO Vsak naročnik bo prejel darilo: knjižico NENAVADNE PODOBE IZ BREHMOVEGA ŽIVALSKEGA SVETA, opremljeno s številnimi starimi izvirnimi risbami. Poljudnih in humorističnih zgodbic iz te knjige v današnjem, modernem Brehmu ne najdemo več. Zato je ta knjižica osvežitev za bralce in jim bo pomagala, da bodo bolje zaznali človeško toplino, s katero je veliki ljubitelj živali obravnaval svoje delo. NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD Priimek in ime ....................................... Naslov ............................................... ulica Zaposlen pri ............ Naslov del. organizacije Roien ................... reg. št. os. izk. kdo io je izdal .......................... poklic ....... Prosimo do označite pogoje, ki vam na|bolj ustrezalo! Plačal bom pc prejemu računa in položnic: a| v enkratnem znesku bi v zaporednih mesečnih obrokih Knjigo in račun pošljite: na dom poštna št. v službo Nepreklicno naročam knjigo cpl št. 000807 VELIKA KNJIGA O ŽIVALIH Prednaročniško cena 480 din (5 obrokov) cpl. št. 000852 KROJIM IN ŠIVAM Z BURDO Prednaročniško cena 260 din. (2 obroka) podpis Naročniki iz Italije lahko naročijo knjigi v ttiaiki Itflfip&kHi Ulica SV Frančiška 20, TRSI r------------------------------------------------------------------------\ DARILO ZA NAROČNIKE Pri krojenju bo zelo koristil PIKET EKSPRES, napravica, ki vam omogoča hitro in točno prenašanje kroja na blago, enakomerno in točno označevanje šivov in všitkov in nanašanje kroja na več slojev blaga. PIKET EKSPRES BO PRILOŽEN VSAKI KNJIGI, NAROČENI V PREDNAROČILU! i ___________;________L:________L-____________________________/ BREHM V BARVAH VELIKA KNJIGA O ŽIVALIH DELO, KI JE PREŽIVELO STOLETJE SILNEGA VZPONA IN NAPREDKA ZNANOSTI * c 1 ■ • ii i tl&ilitv /bič*.- 1 ’ ..'-i v ■ «** Večno živo delo velikega naravoslovca Alfreda Brehma v slovenščini! S sodobnimi dognanji in pogledi na zoologijo dopolnjeno in predelano besedilo, opremljeno z odličnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami! Pregled čez živalski svet v eni knjigi, napisan pregledno, poljudno, živahno, v njem je zajeta vsa neposrednost in dramatičnost iz življenja živali! Delo, nepogrešljivo za vse prijatelje živali in narave, za lovce, ribiče, živinozdravnike, obiskovalce živalskih vrtov, naravoslovce, knjižničarje, za družine, vzgojne ustanove, osnovne in srednje šole, starše, šolarje, učitelje... Podatki o knjigi: format: 16x24,5 cm strani: ca. 570 vezava: platno s ščitnim ovitkom 335 barvnih in 200 črno-belih fotografi! prednaročniško cena: 480 din IZIDE V NOVEMBRU 1978 ZADNJI OKTOBER Sia sva z Mihcem zadnjega ok-jobm na pokopališče. Večkrat je a don posijalo sonce. Brez pra-ff toplote; a tudi mraza še ni ki bi rezal v kosti. Bleščeča svetloba oktobrskega tonca je lila naokoli, rumeni žarek mi je sijal v čelo. Kako naj kdaj mislim, na smrt? Kri pluje to žilah in vino gre v mošt. Pla-*len* na svečah plapolajo kot drobni sončni jezički. Sredi sve-jo smo. V oblasti sonca. Zeleni so-Wi s? pretakajo v drevesnih de-“”Ji. In taka misel na jamo, ka-toor me nekega dne . . . pijana o-' jjkdtne na dno pozabi, kot vinski kmen v sodu. Tako hodimo 'večni ljudje* mi-Srobot. Postojimo ob spomi-tu, iz katerega raste drevo ali h)žni grm. Z Mihcem se napotiva £ drobu. Agate, Mihčeve botre. Prižgeva svečko. Potem stojiva * Pogledom uprtim na beli mar-nor. Mihec, ki hodi v prvi, raz-Zlogu je: Ag-a-ta Kro-tky 1891-Z železnimi črkami pa naše Jovane besede: 'Kaj si? Črko-tks, pisan z ognjem na vodo!* . Tvoje ime te označuje. Bila si ro}ka v bivanju in vdana v predajanje. Zato se vate nikoli ni daselila noč. In v tvoje srce ni dikdar naletaval sneg. V očeh pa *j nosila žarko sonce zadnjega Oktobra. Zadnjič sem te videla ležati-v-V®hišfci postelji kliničnega cen-"a-. 'Kako Mihec? In Peter? — si šepetala v svoji me-nemško-poljskega jezika, sv°je zadnje besede. Ti dobra, ženica! Bila si svetel utri-dek sredi vseh teh ljudi! Spomi-Oiam se tvojih okroglih in krat-I® Pristriženih sivih las. Tvojih Paketkov; vezalke za čevlje, cu-za pomivanje posode, tvojih -rPljenih bonbonov za otroke, ,’°Uh '10 jun za Petra, trdih piškotov za nas.,. "To si ti — toplo žalost, brez o-hh robov bolečine. Si kdaj ve-da se bodo tisti, ki si jih mola najraje, spremenili v kač-Ie Pastirje? Tudi zanje prižigam svečko, res oddaljeni v brezčas-smo res vedno ločeni z i-Žive in mrtve podobe? ,-e gledam več belega marmor-te jasno vidim: — Vidim tečne iskrice v očeh, ko držiš e9a Mihca v naročju. . Tako stojiva. Mihec frca z vži-Wicami, Nebo je modro, čisto. m* obzorju silhueta zimzelenih ■ Sončna plošča sivi nad Hitra temna S krili se je dotaknil 1 m*, ki deli nebo,- se staplja z obzorjem v lilijinega groba zateglo %k0S' ^ a 0r°b lete Kristine, kot *da ° ^eto' *®obra duša, kje si l zakliče še Mihec, ko ga za seboj. %b^0 le rdeča in kot Zamejski študentje iz Italije, Avstrije in Madžarske, ki študirajo v Ljubljani, so si na lanskoletnem občnem zborii zastavili za cilj ponovno oživitev delovanja Kluba zamejskih študentov, čeprav člani kluba niso izpolnili celotnega programa, ki so si ga takrat zastavili, so kljub temu izpolnili nalogo. Na sejah in pri reditvah sor se srečavali z vsemi problemi študija v Ljubljani, kakor tudi z aktualnim položajem v posameznih manjšinah. Na ta vprašanja so opozarjali tudi o-stale študente ljubljanske univerze. Danes študira v Sloveniji pri bližno 70 zamejcev, od katerih jih 50 prihaja iz Italije. Večina se jih je odločila za študij v Sloveniji zaradi resnosti študijskili pro gramov. Veliko se jih je tudi od ločilo za Ljubljano, ker nekaterih fakultet v Italiji ni. oziroma so precej oddaljene od Trsta in Gorice. Med te fakultete sodi predvsem slavistika. Čeprav imajo študentje videmske fakultete za tuje jezike možnost, da izberejo slovenščino (isto velja tudi za tržaško fakulteto leposlovja), pa se to še zdaleč ne more primerjati slavistiki, saj se tudi Slovenci u-čijo v Vidmu in Trstu slovenščine kot tujega jezika. Zamejski študentje, ki študirajo v Ljubljani so tudi ugotovili, da so bili premalo informirani o študiju v Ljubljani, ko so se odločali za ta študij. Prav zaradi pomanjkanja osnovnih informacij se mladi prevečkrat odločajo nadaljevati študij, s katerim potem ne morejo priti do primerne za poslitve v zamejstvu. Prisiljeni so ostati v Sloveniji ali pa iskati delo v večjih industrijskih mestih v Italiji. Te posledice niso vidne samo pri generacijah, ki so že končale študij, ampak jih zasledimo tudi pri današnjih študentih. Tako se nam hitro pokaže, da imajo študentje premalo .jasnili želj in še te navadno niso v skladu s potrebami manjšine. Ze lo poučen je primer filozofske fa kultete, kjer se je na primer več ljudi vpisalo za italijanščino kot za slovenščino. Podobno stanje se je začelč izoblikovati tudi na arhitekturi, kjer je število zamejcev preveliko, da bi prišli do zaposlitve v našem ambientu in sploh v Trstu. Pri odločanju' za vrnitev v zamejstvo igrajo nedvomno pomembno vlogo težave, s katerimi se srečuje vsak diplomiranec pri nostrifikaciji diplome. Študentje, ki so neposredno zainteresirani, si želijo, da bi bila ta ovira čimprej odpravljena. Pri tem ne bi smelo prihajati do delitve na tehnične in humanistične vede, predvsem pa bi bilo nedopustno, da bi bili pri nostrifikaciji diplome prikrajšani slavisti. ' Na občnem zboru so se soočili tudi s premajhno angažiranostjo študentov pri delu kluba. Ugotovili so, da k temu položaju naj več prispeva način študija, ki ga v Sloveniji poznajo pod imenom sprotni študij. Ta zahteva od posameznega študenta, da redno sledi predavanjem, redno prihaja na preizkuse znanja. Delo kluba je otežkočeno tudi zaradi pomanjka nja primernih prostorov, v katerih bi se lahko zamejski študentje srečevali in razvijali svoje delo vanje. Občnega zbora so se poleg zamejskih študentov udeležili še Duško Udovič, tajnik SKGZ, Suadam Ka- ič in Karlo Žerjal iz MO pri SKGZ, Milena Markič iz Komiteja za vzstojo in izobraževanje, Tatjana Suhadolnik iz RK ZSMS in Janez Topovšek iz UK ZSMS. KARLO DEVETAK JADRANSKI KOLEDAR + 4 KNJIGE Ivo Andrlč PREKLETO DVORIŠČE Damir Feigel POL LITRA VIPAVCA Franci Derganc OKRVAVLJENA ROŽA Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA Cena knjig v prosti prodaji - skupaj 43.000 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU 14.000 LIR SAMO DO 31. OKTOBRA Po 1. novembru 28.000 lir naročila in predplačila PREKO POSTE z nakazilom 14 000 lir na tekoči račun St. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trst, z navedbo- za Jadranski koledar in ločnim naslovom naročnika OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchl 6, (rst O V Iržaški knjignrm Ul. sv. Frančiška 20. Trst O No uredništvu Primorskega dnevnika Ul 24. maja 1, Gorica. PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA r e vije (Nadaljevanje s 6. strani J vanju o emigracijskih pojavih v Italiji*; prispevala sta ga Fran-cesco Micelli in Luciana Morassi, ki sta še prav posebno kritična glede posega prof. G. Vaiussija o «tipologiji migracijskih pojavov* in glede posega deželnega odbornika Del Masa. Gianpaolo Valdevit pa je avtor zapisa o knjigi Nina Agostinettija «L’onore-vole Adamo Zanetti, prete con-tadino (1859-1946)», ki je izšla lani v založbi Nuova Base in je za nas zanimiva tudi zato, ker je Zanetti živel šest let tudi v Pulju, številko zaključujeta zbirki «Schede» in «Notiziario». V prvi je poročilo o letošnji tržaški publikaciji Sergia Kostorisa «Con-tno Joseph Oberhauser. Pro-cesso al nazismo per i crimini della Risiera di Trieste* in o štev. 8 letnik VII. revije «Storia contemporanea in Friuli* in zelo je verjetno, da članek Alda Morettija «La Slavia friulana tra 1 talia e Jugoslavia 1943-1945; za služi poseben zapis tudi v našem dnevniku. Prvi zapis v «Notiziario» pa je posvečen našemu pok Albinu Bub niču. Bil je namreč tudi član Inštituta za zgodovino osvobodilne ga gibanja v Trstu. (Mimogrede: tudi v tem komemorativnem za pišu, kot v vseh ostalih objavlje nih doslej v italijanskem tisku, ni omenjeno, da ie pok. Bubnič moral najprej trpeti v Italijan skem taborišču Veiromontenotte in šele od tam so ga deportirali v Nemčijo). INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO imv V slabih 20 letih je v osrčju nekdaj zaostale in revne Dolenjske zrasla sodobna in moderna kovinska industrija, ki tej pokrajini daje nov utrip — utrip sodobne in moderne pokrajine, ki delovnim ljudem omogoča boljše delo in življenje industrija motornih vozil v Novem mestu, največji proizvajalec avtomobilskih prikolic v Evropi ter eden izmed vodilnih proizvajalcev osebnih avtomobilov v Jugoslaviji, zaposluje v svojih sodobnih tovarnah že preko 6.000 delavcev in predstavlja osrednjega nosilca gospodarskega razvoja na Dolenjskem uk Preko 30.000 avtomobilskih stanovanjskih prikolic prihaja iz tovarne IMV, od tega se jih nad 90% pojavlja na trgih zahodne Evrope in Skandinavije ■■ i Poslovno in tehnično sodelovanje z Renaultom omogoča razvoj sodobne velikoserijske avtomobilske proizvodnje. 2e leta 1980 bo IMV podvojila svojo proizvodnjo osebnih avtomobilov Sodobna tehnologija, moderna organizacija, zavest kadrov ter prizadevnost delovnih ljudi so osnove, ki omogočajo, da bo vsake 3,5 minute iz proizvodnih dvoran IMV prihrumel nov osebni avtomobil Nedelja, 29. oktobra 1978 Ponedeljek, 30. oktobra 1978 Nedelja, 29. oktobra 1978 Ponedeljek, 30. oktobra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.C0, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Log; 11.05 Mladinski oder; «Vitez na obisku*; 11.40 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste. Šport in glasba. Neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.00 Za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z Gi-sello Pagano; 9.15 Poje Janko Ropert; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Šest minut s poznavalcem; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po že-ljah; 12.15 Popevka dneva; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Stisk rok; 15.15 Poje Roxy Robinson; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; Glasba po željah. Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Humor; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše: Reportaža, Programi tedna; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestralna panorama; 20.40 Rock party; 21.15 Mala dela velikih mojstrov; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00, 20.50, 23.05 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 6.30 Čas in humor; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Oddaja z Erminiom Macariom; 11.30 Radio sballa; 12.10 H Calderone; 14.45 Beli papir; 15.50 Vse o nogometu; 17.05 Stadiokviz, vodi Pippo Baudo; 18.25 Radiouno za vsakogar; 21.00 La Sonnambula, radijska igra; 23.13 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 16.25, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Video-flash; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.15 Revival; 12.45 H gambero, kviz oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 in 16.30 Športna nedelja; 15.20, 17.15 in 19.00 V nedeljo vsi skupaj — glasbeno -govorni spored; 19.50 Opera 78; 21.00 Prostor X; 22.45 Za lahko noč. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 - 12.00 Glasba po željah; x3.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Wolf Rodena; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 - 18.47 Radijska igra - Vitomil Zupan: Suženjski trg; 19.35 Lahko noč, o-trod!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT - Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom; 23.05 Literarni nokturno - S. Spencer: Amoreti; 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti? Prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 P. Voranc: «Jamnica» — I. del romana v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Orkestralne miniature; 9.00 štirje koraki; 9.15 Melodije z orkestrom Sonny Gleston; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.20 Tri minute s poznavalcem; 14.00 Stadioni in telovadnice; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Kitarista Santo in Johnny; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz .. .; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes. Tema dneva; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva: Moški zbor «F. Venturini* od Dom ja. Mešani zbor prosvetnega društva «F. Prešeren* iz Boljunca; 19.33 Crash; 20.00 Srečanje z domačimi popevkarji; 20.32 Rock party; 21.00 Discoteca sound; 21.32 Gremo v opero. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni intermezzo; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Danes je ponedeljek; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 14.30 Narodni običaji; 15.05 Rally — glasbeni program; 15.30 Erre-piuno: popoldanska srečanja; 16.30 Srečanje z VIP; 17.20 Klasična glasba; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj?; 18.05 Glasbeni program z Mino; 18.35 Satira; 19.35 Iznajdba, ki se imenuje plošča; 20.10 Objektiv: Evropa; 20.45 Govorni program. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 in 8.00 Oni drugi dan; 8.45 Midva zaljubljena; ,9,32 Radijska igra; 10.12 Telefonski pogovori; 11.53 Popevke za vsakogar; 12.45 Glasba in misel;. 13.40 Romanca; 15.00 in 15.45 Tukaj Radio 2; 17.55 Rimsko gledališče. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signa li; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci; 20.00 Kulturni globus; 20.00 O :er-ne aktualnosti; 22.20 Po.evke iz jugoslovanskih studiov. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 3D 31. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA 1978 TOREK, 31. oktobra 8.45. 10.00, 14.45 TV šola: Rišemo, Ali ste vedeli, Rudjer Boško-vič, TV vrtec, Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk; 16.25 Šolska TV: Od igre do znaka, Zaži-galna sredstva in zaščita, Razpad kolonialnega sistema; 17.20 Dnevnik; 17.25 Radenci 78 - glasbena oddaja; 17.55 Obzornik; 18.05 Daljnogled - otroška oddaja; 18.35 Trimska televizija; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: TRST 78; 20.55 A N. Tolstoj: Trnova pot - TV na-dalj.; 22.15 Dnevnik. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema: svet neuvrščenih - Tanzanija; 21.20 Noči in dnevi; Ljubezen - TV nadalj.; 22.10 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 22.25 Nastop kvarteta «Mar-co Garbin* iz Rovinja. SREDA, 1. novembra 17.25 Poročila; 17.30 Z besedo in sliko; 7.45 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 17.55 Poskočna domišljija; 18.20 Obzornik; 18.30 Ne prezrite: Deset dni gledališča; 18.55 V jesenski tihi čas. glasbena oddaja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Tišina morja; 21.30 Glasbeni magazin; 22.15 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček: Ob dnevu mrtvih; 20.15 Dnevnik; 20.35 Ko žara, film; 22.05 Nogomet: Ev ropsko prvenstvo. ČETRTEK, 2. novembra 10.30 in 14.55 TV v šoli; 16.2b Šolska TV; 17.25 Trinajstletniki mladinska nadaljevanka; 17.55 Ob zornik; 18.05 Profesor Baltazar, risanka; 18.15 Dudh kosi: Ne ukrotljiva reka, dok.; 19.30 Dnev nik; 20.00 Izziv kulturi; Sloven ščina v javni rabi; 21.45 Jazz na ekranu; 22.15 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Johnny Guitar, film; 22.20 Krilati farmacevti; vek tablet; 22.50 Slovenski rock 77. PETEK, 3. rovem^ra 9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Velika predstava na dnu morja; 17.25 Norosti Maje Skovvron; 18.00 Obzornik; 18.10 Domači ansambli; 18.40 Izbira študija in poklica: Biologija: 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo. zabavno - glasbena oddaja; 21.05 Razgledi: Atomski vojaki; 21.35 Dnevnik; 21.55 Baretta, serijski film; 22.45 Nastop ansambla Jethro Tuli. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Za vsako ceno, jugoslovanski film; 22.05 Ekonomska sporočila iz Italije; 22.20 Festival planinskih filmov »Leseni most*. SOBOTA, 4. novembra 8.00 Poročila; 8.05 Profesor Baltazar, risanka; 8.15 Čarobna žaga; 8.30 Z besedo in sliko: 8.45 Trinajstletniki; 9.15 Daljnogled; 9.45 Pogovor o ...; 10.40 M. Dom-browska, Noči in dnevi; 11.35 Trimska. televizija; 12.10 Poročila; 15.45 Poročila; 15.50 Nogomet: Velež - Napredak; 17.40 Obzornik; 17.50 Naj živijo duhovi, mladnski film; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 F. Cialente: Camilla; 21.10 Pat Garret in Billy Kid, film; 23.00 Dnevnik. KOPER 15.50 Nogomet: Velež - Napre-lak: 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Onevnik; 20.35 Odvetniki v navzkrižnem osnju, TV film; 21.30 Dosje našeea časa — leto 1950; 22.10 Nevarne avtoštoparke, film ska komedija. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Švicarski nacionalni park, dokumentarec 12.30 Srečanje s Carlom Cassolo 13.00 DNEVNIK 1 — VESTI 14.00 TEKOM NEDELJE 14.20 Uvod v «Io e la Befana* 15.15 Športne vesti 15.20 Zgodbe starega Zahoda: TATE CROCKER — TV film Poštni voz, na katerem se vozijo šerif Matt Dillon, jetnik Looby ter lastnica krčme Kitty, pade v zasedo. Potnike napade tolpa, ki jo vodi Tate Crocker. V spopadu se poštni voz prevrne, jetnik izgubi življenje, Matt pa, ki je vtem padel v nezavest, postane jetnik tolpe. Tate Crocker pošlje krčmarico Kitty v Dodge Citty, da bi prepričala meščane, naj skušajo osvoboditi svojega šerifa, seveda s tem, da plačajo mastno odkupnino. 16.30 90. minuta — nogometni rezultati 17.00 «IO E LA BEFANA* Glasbeni program s S. Mon-daini in R. Vianellom 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 William Shakespeare, ŽIV SPOMIN — 6. in zadnji del TV priredbe 21.35 športna nedelja 22.35 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 15.15 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI Gimnastika, evrovizija Milan: Konjske dirke 16.30 CECE’ — enodejanka L. Pi-randella Gre za enodejanko Luigija Pirandella. Delo je nastalo leta 1913. Cece obravnava zgodbo nekoga, ki ob pomoči nekega podjetnika spravi v zagato lepo a «lahko» dekle, ki ga pa nato prelisiči. Gre torej za preprosto komedijo, ki je sama sebi namen, ker se pri njej človek nasmeji. In vendar more gledalec «med vrsticami* razbrati tudi kaj več. Ples nehvaležnih — balet 18.00 DNEVNIK 2 — Neposredni prenosi športnih dogodkov 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 18.55 Lov na zlato: ZLATI UHAN — TV film Dva rudarja, ki vrtata rov na tujem in sicer na terenu kapitažia' -Farrat-a, naletita na okostje in na zlat uhan. Ko zve: t za to lastnik zemljišča Farrar, umakne tožbo, ki jo je bil predložil proti rudarjema. Najdba uhana sproži vrsto sumov, ki jih je bilo treba razčistiti in na koncu se odkrije, da je Farrarjev brat umoril svojo ženo, ki pa jo je sam Farrar zakopal na svojem zemljišču, da bi prikril bratov zločin. 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - NEDELJA SPRINT 20.40 STRYX 21.50 DNEVNIK 2 - DOSSIER 22.45 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 23.00 F. Haendel: MUSIČA SUL-L’ACQUA — koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: VESELI PLANŠARJI V seriji oddaj z domačimi ansambli narodnozabavne glasbe se nadaljuje srečanje z najbolj znanimi izvajalci. Tokrat so v gosteh «Veseli planšarji* pod vodstvom Frančka Povšeta. Ta ansambel, ki sodi brez dvoma med najstarejše tovrstne ansamble, je zadnja leta pogosto presenečal in razveselil z novimi melodijami. 9.00 625, pogovor z gledalci 9.20 KAPELSKI KRESOVI - TV nadaljevanka 10.35 Program za otroke: ČEBELICA MAJA 11.00 Skrivnost pletenega koša 11.30 čudovita leta filma 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Moda za vas 13.25 TV ŽEHTNIK 13.45 Strasbourg: SVET. PRVENSTVO V TELOVADBI 17.20 Zagreb 78 Festival zabavnih melodij 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 MAČEK POD ČELADO -TV nadaljevanka 21.15 Svetovno prvenstvo v telovadbi 22.00 Športni pregled 22.45 DNEVNIK Koper 19.30 Otroški kotiček: Lutkovni film 20.00 Na kanalu 27 20.15 Stičišča: TOLMIN PO DVEH LETIH 20.35 ZGODILO SE JE V KAZNILNICI - film V glavnih vlogah Alberto Sordi, Aldo Fabrizzi in Wal-ter Chiari 22.10 Telovadba — finale v orodju Zagreb 9.20 Higiena v hlevu 9.50 Črna puščica — TV film 13.30 SINJI GALEB - film 15.00 Nedeljsko popoldne 21.10 Karavana: Beograd svrcA 13.35 Telerama 17.30 Srečati se doma 19.20 Mladi koncertanti — 3. del 20.45 Zakoni — 3. epizoda ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Problemi in raziskovanja sodobne znanosti — vzgojna oddaja 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Oddaja iz parlamenta 14.25 Italijanščina 17.00 Zmaj: Risanke 17.20 Od jazza do jazza - 9. d« 18.00 Argumenti: NEPOTREBNE USTANOVE Pred letom 1923 je bilo vsega skupaj 50 javnih ustanov. Takoj se jim je P0' družilo še 19 «serijskih» u' stanov, kot so občine >n pokrajine, ki pa so spadale vse v enotno območje. V dobi 20 let fašizma se število ustanov poveča aa trikrat. Isto se zgodi tudi v 30 letih po drugi sve; tovni vojni. Po anketi. K* so jo napravili lani, je ¥ Italiji vsega skupaj že 54 tisoč 485 javnih ustanov, seveda vključujoč sem ka kih 8 tisoč občin, sto P0; krajin in še dežele. Kaj nam ti p>odatki povedo-Kam s tolikšnimi nepotrebnimi ustanovami? _ .. O tem bo govor v današnji oddaji, ki jo je pripravil Sabino Cassese. 18.30 TAJNI GLASOVI — 4. del 18.50 Osmi dan 19.20 Rottamopoli — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Dogodivščine mirnega A m® ričana: MIRAGE Film, v katerem igrajo Gregorc Pečk, Diane Baker. Walter . Matthau, Leif p rickson, George Kennedy i° drugi 22.35 Akvarij Oddajo vodi Maurizio C°' stanzo Ob koncu DNEVNIK, nes v parlamentu in Vre menska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za otroke: Paddington 17.05 Komični film 17.50 Mariolino okrog sveta — rI' sanka 18.00 Otroštvo danes: DEKLICA. DEČEK - 4. del 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 18.55 Programi pristopanja 19.10 Tom in Jerry 19.20 OKROG SVETA V 80 DNEH “>i »uu. -risani film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 AMERIŠKA TRAGEDIJA 2. del TV priredbe Clyde Griffiths zapusti svoje mesto in se odpravi ¥ kraj Licurvo, kjer ima nje gov stric Samuel tekstilno industrijsko podjetje. Mlade; nič se tako znajde in dobi mesto v stričevi tovarni. 21.55 Programi pristopanja . 22.10 John Heartfield — fot* monter 22.55 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.00, 10.00, 11.10, 15.00 TV ŠOLA: Pravopis, Varstvo okolja Ribogojnice, Materinščina 16.05 LJUDJE IN ZEMLJA 17.20 Čarobna žoga 17.35 Čudovita leta filma 18.00 OBZORNIK 18.10 Tudi to je promet 18.22 Napovedovanje potresov 18.30 šola smučanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK V torek, 31. t.m., ob 20. uri bo ljubljanska TV v rubriki MEDNARODNA OBZORJA posredovala reportažo z naslovom »Trst 78». Gre za oddajo, v kateri bodo spregovorili najvidnejši tržaški politiki, e* konomisti, sociologi, sindikalisti in kulturniki, pa tudi več meščanov, ki bodo obravnavali vprašanje današnjih razmer v Trstu in tudi njegove perspektive. V glavnem bo govor o globokem razcepu dveh Trstov o vprašanju, kakšna Je danes in kakšna naj bi bilo vloga Trsta. Oddajo sta pripravila zunanjepolitično uredništvo Tv Ljubljana ter tržaška agencija Alpe Adria. 20.00 22.05 22.20 20.00 20.15 20.35 21.05 22.00 19.15 20.00 21.05 18.05 19.15 21.15 G. Verdi: FALSTAFF, pr*J; stava opere v Glyndcn bournu DNEVNIK Kulturne diagonale Koper Otroški kotiček: Človeški organizem DNEVNIK Skrivnosti Jadrana: Podmornica Nereide ZAVORA — drama ljub- ljanske TV Režija Andrej Stojan, >8r jo Peter Trnovšek, Ljub® Cipranič, Tone Kuntner 11 Angelca Jankova . , Baletni večer: Rožnati prin0 ZagreD Risanka . Oče ali samota — TV dra*” Glasbeni trenutek ŠVICA Program za otroke Cercasi... cavaliere film Scala: 1778- 1978 ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet St. ; i 3. ITALIJANSKA LIGA V napadu brez Andreisa Triestino pa bo ojačil branilec Maschero-ni, ki je popolnoma okreval po poškodbi Tretji nastop pred domačim občin-wom bo Triestina opravila proti ®Pi iz Medene. Današnji nasprotij' « je še lani igral v drugi ita-2®®® ligi, ima trenutno na leti W'uenako število točk kot Triesti-?• Medena se za letošnje prvenstvo * Posebno ojačila, kot sta to nabila Como in Cremonese (ostali sestk* sta *ani izpadli). Ekipo Ustavljajo v glavnem mladi perspek-igralci. blavna tema današnjega srečanja a? najverjetneje sposobnost trzaja napada, da premaga obrambo Jr8*01'- Vsa dosedanja srečanja te-~ prvenstva so pokazala, da se go-nijoče ekipe vedno branijo, domačini w sta*no napadajo. Lepih nogo-netnih predstav je torej zelo malo, odprte igre ni. Tudi zato so v Prvih Petih kolih dosegli malo za- defi^v. 2*1, bo danes odsoten Andreis, ki i A & zvezni sodnik, po nedeljski “Hiučitvi v srečanju s Comom, pre-f I^dsl igrati za eno kolo. Moč tr-askega napada se je tako zelo raanjšala. Andreisa bo zamenjal (jipdj Muiesan, ki je trenutno v o-ni formi. Predvsem se je izka-v pokalnem srečanju v sredo, ko i i/č^nani sicer izgubili v Trentu p/' *■ Zadetek za Triestino je dal £. av Muiesan, katerega glavna zna-riost je izredna borbenost ter o-tonost v kazenskem prostoru. Prav (J0..56 je trener Tagliavini raje , ‘PciJ za njegov nastop, medtem ko : “togi mladi napadalec Rossi, ki pj panično boljši in hitrejši, toda s*anl primeren za «boje» v kazen-• eRi prostoru, sedel na klopi za re-fvne igralce. Ponovno bo nastopil ,,’^decs Mascheroni, kar je ned-ojjj^^velika pridobitev za tržaško j, Postava bo torej naslednja: Barto-Cei, Prevedini, Fontana, Schi-,, ni, Mascheroni, Quadrelli, Politti eJ^nai'duzzi), Panozzo, Franca, Mukanje bo ob 14.30. V PETEK V BAZOVICI Ljubljančani gostje bazoviške Zarje šnja za preverjanje trenutne forme. Ljubljanska članska ekipa bo v prihodnji sezoni verjetno igrala v slovenski ligi. Srečanje pa seveda sodi v okvir prijateljskih odnosov med obema' društvoma, da se igralci in vodstvi pobliže spoznajo in da bodo stiki postali tesnejši. MINIBASKET V PRIJATELJSKI TEKMI Breg in Bor zadovoljila Breg — Bor 12:23 (5:15) V prijateljski tekmi igralcev letnika 1969 in mlajši je Bor v Dolini zasluženo . premagal domači Breg. Srečanje je bilo dopadljivo in košarkarji obeh ekip so zadovoljili zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. Med posamezniki pa bi omenili dobro igro borovcev M. Ferfo-glie, Oivardija in Lokarja. Max V PRIJATELJSKI TEKMI Bor — Libertas 31:6 (14:2) BOR: Čivardi 17, Lokar 12, Žetko 2, Ferfoglia M., Ferfoglia F., Pertot M., Pertot B., Turk, Trampuš. Z lepo in mimo igro je v petek Bor odpravil peterko Libertasa v prijateljski tekmi. «Plavi» so igrali mnogo boljše kot nasprotniki in zato so z lahkoto zmagali. Libertasu sta manjkala dva standardna igralca, vseeno pa mislimo, da s tako igro bi Bor izgubil le z malokatero ekipo. V tem srečanju so vsi Borovi ko- šarkarji zadovoljili, še posebno pa sta se izkazala Čivardi in Lokar, ki sta bila v naših vrstah tudi najučinkovitejša strelca. MAX iiiii iiiiiii mil n im n iii n iimiii m ih um minil iiiiiiiiiiiiiiiiiiHMint m tiiiimiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiiitimiii NOGOMET V PRVENSTVU KADETOV Naši dokaj slabo Vse tri naše enajsterice se v 6. kolu izgubile n Petek, 3. novembra, bosta na sOtnetnem igrišču v Bazovici dve ^o^teljski tekmi, v katerih se bo- akinfT'Uele kadt?ke i?.č1}?nske prost, oe Zarje in vrste Ljubljane. 4 D M. Uri bosta . stopili ,n? igri-p kadetski vrsti obejj.,društev, srečanju pa 'btFtetemafčla? V 6. kolu prvenstva kadetov so vse tri naše enajsterice izgubile. V E skupini je Primorje na sredini lestvice s 5 točkami, Primorec pa je na dnu lestvice brez točk. Tudi v F skupini Breg ni še osvojil točke v letošnjem prvenstvu in je kot Primorec na zadnjem mestu lestvice. SKUPINA E IZIDI 6. KOLA S. Marco - Portuale Chiarbola - Stock Primorec - Čampi Flisi Opicina S. Caffe - Primorje Cave proste LESTVICA Stock in Opicina S. Caffe Marco 7; Chiarbola 6; Cave in Primorje 5; Portuale 4; Čampi Elisi 3; Primorec 0. PRIHODNJE KOLO Primorje - Cave, Čampi Elisi - 0-picina S. Caffe, Stock - Primorec 3:0 0:3 0:2 1:0 9; S. Avstralec je bil v teniškem am-bientu zelo priljubljen zaradi svoje vljudnosti. Še najbolj pa so ga vzljubile ženske. ATLETIKA PO USPEHU NA EP Comelli nagradil Venanzia Ortisa Predsednik deželnega sveta odv. Antonio Comelli je v petek podaril v imenu deželne uprave znanemu italijanskemu atletu in evropskemu prvaku na razdalji 5.000 in 10.000 ni Venaruziu 'Ortisu zlato kolajno. Delovanje ZSŠDI Portuale - Chiarbola, San Marco bosta za obe bazoviški e-s O. dokaj koristni v okviru prvenci nastopov, saj bosta srečanji naši enajsterici dobra preizku- '"jatiMiiiiinumniiiMmniiiiiiiiiiiUiiniiiniiii OBVESTILA SK DEVIN ješča, da bo predsmučarska v0kVa Petkih od 17.30 do 19.00. * * * ŠD Mladina iz Križa da se v Ljudskem domu nalijejo treningi namiznoteni-bad ,S.e’tciie- Kdor bi se hotel v a’tajem prijaviti, naj se zgla-uj, dvorani Ljudskega doma ob do ic ’ sred*h in četrtkih od 15. odhk' ure’ v večernih urah pri ,e?rniku Zlatanu Bogatcu. Še poke "j vabimo osnovnošolske otro-p^da bi se začeli ukvarjati s to Rtttslftn SKUPIN.ApFh.ua •**•*• p IZIDI 6. KOLA «■'« S.i jGiovanmi-nFoetitaid® " 2:1 Zaule » Rosandra “ 3:1 Domio - Edera 1:2 Breg - Libertas 0:1 Edile Adriatica prosta LESTVICA S. Giovanni 10; Zaule ?; Libertas 8; Elide Adriatica 7;' Rosandra 5; Edera 4; Fortitudo 3; Domio 2; Breg 0. PRIHODNJE KOLO Libertas - Edile Adriatica, Edera -Breg', Rosandra - Domio, Fortitudo -Zaule, S. Giovanni prost. W. HUSU TENIS PO ZADNJIH NEUSPEHIH Newcombe zapušča teniške terene NEW YORK — Vse kaže, da bo eden izmed najboljših'teniških igralcev zadnjih let, Avstralec John Nevvcombe, zapustil aktivni šport. Udeležil se bo sicer še nekaterih manjših turnirjev, ki ga ne bodo stali preveč napora. Novica je bila pričakovana, saj ima Newcombe že 34 let in že dalj časa ne dosega boljših izidov. Lani se je huje poškodoval in se je na igrišče vmil z velikimi u-panji v Wimbledonu. Spodletel pa mu je uspeh in to ga je zelo demoraliziralo. Newcombe.ja so izbrali za najboljšega igralca leta 1973, trikrat je slavil v Wimbledonu, dvakrat pa v Melbournu in Forest Hillsu. RADIO Oddaja o nigometni problematiki V jutrišnji.jvadiijski oddaji »Glasbeni pdmg ki jo od 14.30 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo govor o zamejski nogometni problematiki. Gost oddaje bo Igor Čuk, podpredsednik Brega in tajnik trenerske zveze. Sestanek z Mladino in Devinom Na željo svojih članic je v preteklem tednu imelo ZSŠDI redni informativni sestanek z odboroma Mladine in Devina. Telesnokulturni delavci kriške Mladine so prikazali svoje delovanje s potrebnim poudarkom na tekoče težave, ki jih morajo urediti. Specifično gre za ureditev in opremo novega sedeža v domu Albert Sirk ter za ureditev odprtega igrišča. ki naj bi prispevalo k večji dejavnosti. Izrazili so tudi željo, da bi navezali stike s telesnokultur-nimi delavci iz Trbovelj. Smučarski klub Devin je najavil, da pripravlja majhno slovesnost za nagraditev svojih tekačev, ki so na italijanskem prvenstvu v skirolkah osvojili kar dva državna naslova. Ker v okviru društva uspešno deluje tudi planinski odsek, bi Devin želel postati polnopraven član Planinske zveze Slovenije. Kar se pa smučarske dejavnosti tiče, si je društvo zagotovilo slovenska trenerja za alpsko in nordijsko smučanje, na smučarskem tečaju, ki ga bo društvo priredilo v Kanalski dolini, pa bosta sodelovala še druga dva trenerja iz Slovenije. Med božičnimi počitnicami pa bodo imeli tekači petdnevne skupne priprave. Končno je pri Devinu še vedno odprto vprašanje društvenega sedeža, tako da se morajo sestajati in hraniti imovi-no po zasebnih stanovanjih. Odbojkarska mladinska centra V petek je bil v Trstu na stadionu «1. majs> pod vodstvom jugoslovanskega strokovnjaka Urnauta prvi trening mestnega mladinskega centra za moško odbojko, ki ga ut pravlja Bor. Javilo se je več kot 20 začetnikov, ki bodo razvrščeni v dve skupini. S tem tednom bo začel delovati tudi mladinski center za Zahodni Kras, in sicer od 1. novembra dalje, ko bo razpoložljiva šolska telovadnica na Opčinah. Treningi bodo ob sredah in petkih. Namiznoteniška komisija V četrtek se bo sestala namizno, teniška komisija ZSŠDI, ki bo ob prisotnosti vseh društev, ki gojijo to panogo, izdelala program skupnih pobud v tej sezoni. -bs- V NOVI SEZONI Samoprispevek pri SK Kras V torek je namiznoteniški odsek športnega krožka Kras sklical se» nb ‘ stanje, “Vkaterem se driištvd nahaja, so privedli do tega, da- bol do vsi tekmovalci in tekmovalke plačevali samoprispevek, s čimer bo možno vsaj delno kriti stroške iiiltiiiiifnuiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmmitiiiiiiiiiiKšiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiimiifiiiiiiitiiiiii ODBOJKA V prvenstvih 2. divizije Več naših šesterk V A skupini bi morale igrati tržaške in goriške ekipe za trenerje. - • ---- Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili akcijo za sekanje drvi, da bodo lahko zakurili peč v zasebni dvorani v Samatorci, kjer se odvijajo treningi. Starši so tudi obljubili sodelovanje pri prevozu namiznoteniških igralcev na razna tekmovanja. AVTOMOBILIZEM PO UKREPU FOČA C SI grozi z izključitvami BOLOGNA — Glasnik FOČA (zveze konstruktorjev formule ena) je v Londonu izjavil, da bo odslej VN Italije v Imoli in ne več v Monzi. To je bil praktično pravi «golpe» te zveze, ki pod vodstvom vsemogočega Ecclestona že dalj časa dela v avtomobilskem športu samo zmešnjavo. Zaradi te odločitve je prišlo seveda do velikih polemik, saj ne more organizacija, kot je FOČA, določevati sedeža dirke formule ena. Posredovala je tudi uradna organizacija CSI, ki je vsem pilotom, ki naj bi se udeležili dirke v Imoli, zagrozila z izključitvijo. V Argentini se je začela šahovska olimpiada V četrtek je v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu predsednik mednarodne šahovske zveze dr. Max Euwe slovesno odprl 23. moško ter 7. žensko šahovsko olimpiado. Ta o-limpiada ima v tem določenem obdobju zelo velik pomen, saj se začenja takoj po zaključku maratonskega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Korčnojem in je torej svetovna šahovska javnost še »razpoložena* za vrhunski šah, predvsem pa je ta olimpiada važna zato, ker je dejansko-prva po štirih letih, saj so zadnjo, ki je bila leta 1976 v Haj-fi, bojkotirale vse svetovne šahovske velesile od Sovjetske zveze do Jugoslavije in Madžarske. Takrat so prva tri mesta osvojile ekipe ZDA, Nizozemske ter Anglije. Olimpiade se udeležuje 63 državnih reprezentanc, čeprav jih je bilo prvotno napovedanih kar 73, prvič pa nastopa ekipa LR Kitajske. Olimpiada se bo zaključila 12. novembra, tekmovanje pa bo ustrojeno po švicarskem sistemu, to pa pomeni, da se bodo vse najboljše ekipe srečale med sabo, vendar pa bodo tudi sreča in trenutno razpoloženje ter forma igralcev opravili svoje. liiiMiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinniiiiHifmniiiiiiiiiiimiiiiMiiiiitiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROD MODREGA < TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H SO «! H Odbojkarsko prvenstvo 2. moške divizije se bo pričelo v prvi polovici meseca januarja. V prvenstvu 2. moške divizije, kbt lansko leto, bo nastopila tudi ekipa goriškega Doma. Domovci so v lanskoletnem prvenstvu zasedli dobro tretje mesto in za las niso uspeli napredovati v višjo ligo. Druga slovenska ekipa, ki' nastopa v tem prvenstvu, je 01ympia B iz Gorice,1 ki je lansko leto napredovala iz 3. moške divizije. Odbojkarska federacija je nave dla tudi ekipe, ki bodo nastopale v tem prvenstvu. Prijavljenih ekip je vsega skupaj 20. od katerih je 6 z Goriškega, 3 s Tržaškega, 5 iz videmske pokrajine in 6 iz porde-nonske' pokrajine. Seznarfi ekip letošnje 2. MD je naslednji; ŠZ Dom Gorica, AGI Gorica, San Luigi Trst. Intrepida Mariano, Liberteš Gorica, Internazionale 1904 Trst, Vivil Villa Vicentina, Solaris Trst. 01ym- pia Gorica, Libertas Krmin, Ken-nedy Adegliacco Videm, Gasilci Pordenon, Celinia Maniago, Maiaf nese Majano, Vollev Balt Variano Basiliano, Gasilci Videm. Reanese (Reana del Roiale), Pro Cervigna-no, Cordovado, San Giorgio (Por-cia). Prvenstvo 2. MD bo razdeljeno v dve skupini: A in B. Po predvidevanjih bi morale v A skupini nastopati ekipe iz Tržaške in Goriške. V ženskem prvenstvu 2. divizije bo branila slovenske barve mlada šesterka gOriške 01ympie, ki je v minuli sezoni zasluženo osvojila pi\ vo mesto v goriškem pokrajinskem prvenstvu 3. ženske divizije. Prijavljenih ekip v 2. ŽD je vsega skupaj 16, od katerih 5 iz tržaške, 4 iz goriške, 4 iz videmske in 3 pa iz pordenonske pokrajine. Tudi to prvenstvo bodo razdelili v dve skupini. I. K. V današnji številki Taborniškega kotička nadaljujem s prikazom delovanja našega Rodu. Pred tednom dni sem se dotaknil nekaterih a-spektov delovanja, tokrat pa se bom spoprijel še z nekaterimi problemi, ki so prišli na dan v seriji pogovorov z raznimi taborniki in tudi nekdanjimi taborniki. Dejstvo pa je. da so se stvari pozitivno premaknile. Pevma V torek, 17. oktobra, je bil v prostorih tamkajšnjega društva večer posvečen tabornikom. Bil je večer propagandnega značaja, da bi mladino iz tistega kraja pritegnili v taborniška vrste. Tam jje že od lani obstajala skupina naših somišljenikov. saj se je tam odvijal skozi vso" leto' lokostrelski, tečaj, ki so ga vodili nekateri .tnoši člani. jSir.er pa rje-'treba ■ reči, da se je_ 'paši pobudi odzvalo lepo število fladlh- 104*♦ S Prosek I V petek’ 2f. otlobra. smo v bjv-si kinodvorani priredili tabofitišld večer. Velikemu številu prisotnih smo prikazali vrsto diapozitivov, ki prikazujejo delovanje Rodu modrega vala. Tako smo nazorno prikazali več strani našega delovanja, da so se predvsem novi člani pobliže spoznali, kaj pomeni biti tabornik. Moram reči, da je letošnje obnovljeno delovanje v , družini Šumečih borov izredno uspešno steklo. Lokostrelski tečaj V preteklem šolskem letu je naša organizacija priredila dva lokostrelska tečaja, enega na Tržaškem in drugega na Goriškem. Oba tečaja smo organizirali s pomočjo tabornikov — lokostrelcev iz odreda Močvirski tulipani iz Ljubljane. Letos pa so nas ljubljanski taborniki povabili na lokostrelski tečaj, ki bo 11. in 12. novembra v Ljubljani. Tako uspešno izvršujemo obvezo, da bi v svojih vrstah izurili nekaj dobrih lokostrelcev, ki bi nato lahko širili lokostrelsko športno panogo tudi med druge. Obenem pa bi tudi kot taborniki ustvarili večjo skupino aktivnih tabornikov — lokostrelcev. Taborniški kroj Na letošnjem taboru smo imeli dokajšnje težave s taborniškimi kroji. Tovarna se namreč ni držala dobavnih rokov in tako nismo mogli nabaviti zadostnega števila potrebnih krojev. Da se ne bi znašli v podobnem položaju še letos, smo se takoj začeli dogovarjati, da si zagotovimo ustrezno število krojev. Lahko rečem, da smo problem uspešno rešili. Že pozimi bomo dobili nove kroje, ki si jih bodo naši člani lahko nato kupili. Kroji bodo vseh mer, tako da ne bi smelo biti nepotrebnih težav pri izbiri. Kdorkoli želi nov kroj. si ga bo lahko izbral. Naše značke Vedno je bilo dokaj povpraševanja po naših kovinskih značkah. Zadnje čase pa je povpraševanje še naraslo. Zalo smo sklenili, da nabavimo večje število novih značk;, da zadovoljimo želje naših članov. Taborniki na radiu V četrtek, 2.. in v soboto, 4. novembra. bomo lahko po Radiu Trst A slišali nekaj o delovanju naše organizacije. V dveh oddajah se bomo sprehodili skozi zgodovino ali bolje povedano skozi dobo 25 let. kolikor jih že ima taborniška organizacija. Oddaji bosta m sporedu v jutranjih urah od 8. do 9. ure. Milan Pahor mfsnLo ŠD Polif ob vešči, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Glavni favorit za osvojitev prvega mesta je, kot že v vseh povojnih olimpiadah Sovjetska zveza. Ta ekipa bo sicer nastopila brez svojega najboljšega igralca — svetovnega prvaka Anatolija Karpova, ki je še preutrujen od trimesečnega dvoboja v Baguiu ter še brez njegovega prvega sekundanta, bivšega svetovnega prvaka Mihajla Talja, vendar pa je postava Spasski, Petrosjan, Polu-gajevski, Guljko, Romanišin in Va-ganja le premočna za vse ostale države. Marsikdo bo lahko podvomil o želji po borbi bivšega svetovnega prvaka ter številke tri svetovnega šaha Borisa Spasskega, predvsem pa o udarni moči že starejših šahi-stov Petrosjana in Polugajevskega ter še o mladostni zanesenosti sicer zelo solidnih, a nekaliko nestalnih šahistov, kot so Guljko in Romanišin, predvsem pa Vaganja. Vendar pa so vsi ti šahisti na prvih mestih absolutne svetovne lestvice daleč pred vsemi drugimi državami, ki s težavo spravijo svojega najboljšega šahista med prve petnaste. Po mnenju izvedencev, predvsem pa krajevnega časopisja, ne spada jug. reprezentanca niti v krog favoritov za drugo mesto ,to pa iz več razlogov. Jugoslovanska ekipa je daleč najstarejša na tej olimpiadi, v svoji sredi nima mnogo izrazitih brezkompromisnih borcev ,kot bi to zahteval turnir po švicarskem sistemu, poleg tega pa se je jugoslovanska reprezentanca zelo slabo pripravila na to tekmovanje. Prva šahovnica bo veteran in zastavonoša povojnega jugoslovanskega šaha Svetozar .Gligo-rič, ki je s svojimi preko 50 leti, med najstarejšimi udeleženci v Buenos Airesu sploh, prvo šahovnico pa so mu ponudili zato, ker je pač kandidat za predsednika svetovne šahovske organizacije FIDE. Na drugi šahovnici bo nastopal najmočnejši jugoslovanski šahist Ljubomir Ljubo-jevič, ki je,' kljub hudim spodrsljajem v njegovih zadnjih dveh turnirjih, še vedno med 15 najmočnejšimi šahisti na svetu. «Ljuba» je' sicer res brezkompromisen igralec, vendar pa tudi zelo «optimističen», v svojih partijah' pa le preveč tvega: Na tretji deski bo nastopil veteran, skoraj 50-letni velemojster A-leksander Matanovič, ki je pred kratkim premagal v dodatnem dvoboju Ivkova z rezultatom 3 proti 2 ter postal letošnji jugoslovanski prvak. Le ta je zelo miroljuben igralec, prav tako kot tudi četrta jugoslovanska deska Bora Ivkov, spet skoraj 50-letni veteran, ki pa je zadnje čase spet v formi. Rezerve sta izredno borben in požrtvovalen Veli-mirovič ter Bruno Parma, ki je sicer po retingu tretji Jugoslovan, zelo težko ga je premagati, vendar pa' tudi redko zmaguje. Težko je predvideti, do katerega mesta se ho prerinila taka ekipa: prav lahko 3o drugega, seveda če bodo vsi in6 tako, kot pač znajo. Glavni favorit za osvojitev drugega mesta je ekipa Madžarske, ki bo nastopila v postavi: Portisch, Ribli, Sax, Adorjan, Csom in Vadasz. Ta Posnetek z nogometne tekme 2. AL Zarja - Gaja ekipa ima svojo udarno moč na svoji prvi šahovnici, pa tudi vsi ostali šahisti so mladi, borbeni in navdušeni, tako da je njihovo upanje na drugo mesto dokaj realno. Med ožjimi favoriti za najboljša mesta so še reprezentance ZDA v postavi Kavalek, Byrne, Lombardy, Benko, Klein, Tarjan in Browne, ekipa Nizozemske (Timman, Sosonko, Don-ner, Ree, Langevveg), ZRN (Hiibner, Unzicher, Pfleger, Darga, Hecht, Bo-rick) ter morda še Anglija v postavi Miles, Harstone, Keene, Stean, Me-stel in Nunn, torej z dvema Korčno-jevima sekundantoma. Korčnoj, ki še vedno pošilja po svetu protestna pisma( iz protesta ni niti dvignil nagrado 263 tisoč dolarjev, ki jo je zaslužil v Baguiu) bo igral sedem ali osem partij za švicarsko ekipo, ki bo tako močno ojačena, Karpov pa bo prispel v Argentino za časa kongresa FIDE in, kot že rečeno, ne bo igral niti ene partije za svojo izbrano vrsto. Na tej olimpiadi ne bo nastopila Italija, ker ni pač dobila finančnih sredstev. To je vsekakor absurd, posebno ko pomislimo, da bi se lahko prvič v svoji zgodovini še kar visoko povzpela na svetovni lestvici (ekipa Mariotti, Tatai, Cosulich, Toth je vsekakor zelo močna). Na ženski olimpiadi, na kateri nastopa 31 ekip, je favorit sovjetska ekipa, ki bo nastopila v »nepremagljivi* postavi — svetovna prvakinja Čiburdanidze ter bivša svetovna prvakinja Gaprindašvili. DUŠAN JELINČIČ iMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiinuiiiiiiN DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 29. OKTOBRA 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA • 14.30 na- Proseku Primorje - Zarja * # * 14.30 v štarancanu Staranzano. - Juventina * * * 14.30 na Padričah Gaja - Libertas « « • 14.30 v Trebčah Primorec - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v San Pieru Isonzo - Sovodnje * « « 14.30 v Poggiu Poggio - Mladost « « « 9.45 na Opčinah Roianese - Vesna * * • 14.30 v Križu Kras - Duino ZAČETNIKI 11.00 v Štandrežu Juventina - Pro Gorizia « « * 12.15 na Proseku Primorje - S. Andrea « « • 9.15 pri Dom ju Portuale - Breg NAJMLAJŠI 10.45 v Križu S. Nazario - Vesna « • • 10.00 v Trebčah Primorec - Primorje * * # • 11.30 v Žavljah Zaule - Kras * * • 10.00 v Miljah Fortitudo - Breg KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Dolini . Bor - Jadran (člani) KADETI 10.30 v Sežani Kras - Kontovel KOLESARSTVO NA KRONOMETER TRST - OPČINE 9.30 v Trstu (Ul. F. Severo) Nastopa tudi Adria KROS 9.00 v Križu Nastopa tudi Adria — MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Pripovedoval je, o svojem življenju: nič posebnega ni 0 v njem. Poslušala je in sanjala. Včasih je posumil, drema. Zato je prenehal. Vselej tedaj se je oglasila kor iz kakega kotička in rekla preprosto: «In potem?* ‘daljeval je. Pripovedoval je o svoji mladosti, o življe- 1 Pred vojno, o svojem odhodu v partizane. «In potem?* J® spet oglasila. Pripovedoval je o svojih borbah, po-jdi, stradanjih, trpljenju, zmagah, radostih. «In potem?* lPovedoval je o svoji ljubezni v partizanih, o svoji Vidi, ®v°jih sanjah in svojem obupu, ko je zgubil to Vido. J. Potem?* Nadaljeval je povest o svoji vrnitvi, svoji * v mesto, o prvih zanosnih časih po osvoboditvi, o kako se je počasi vse nekako poleglo. «In potem?* lPovedoval je o svoji samoti, dokler ni prišel do po-8tL ki se je začenjala tiste, nedelje, ko sta se srečala vl*ku. potem?* je rekla, ga stisnila za roko in se nagnila. *Ta povest še ni končana,* je dejal. «Ne vem za konec!* Dejala je toplo: «Lepega moraš nasnovati. Rada imam lepe povesti!* , «Z veselim koncem?* »Lahko tudi z žalostnim,* je rekla. «Le nesreč nimam rada. Mrtvih ni treba v to povest. Kadar sem brala kaj takega, sem si vedno rekla: Če bi jaz bila pisatelj,: bi že kako napravila, da ta in ta ne bi umrl ali ne bi postal nesrečen. Ne vem, zakaj pisatelji imajo tako radi nesrečo, smrt ali vsaj žalost...» »Ko pa je v življenju tako... najbrž, da je,» je menil.; »Ne, saj ni,» je dejala. »Tudi nesreče so, je pa tudi mnogo lepega. Treba je vzeti tisto, kar je vedro!* »Vedrino nam darujejo ljudje, kadar jo imajo. Ti jo imaš, daruj mi jo!» »Ti je ne darujem?* »Hvala ti zanjo,* je rekel, se sklonil k njej in jo. poljubil. Poslovila sta se na postaji. Dala mu je roko, se mu nasmehnila in odšla svojo pot. Naj je ne 'spremlja, ga je prosila in se mu opravičujoče nasmehnila, rekoč: «Saj je-bilo lepo... zares lepo. Bilo je dovolj!* Za nedeljo ji je spet vsilil izlet. Ni se obotavljala, kakor da je že pričakovala. Bilo je še lepše, kakor prejšnjo' nedeljo. Morebiti, ker je ves teden presanjal o njem. Bila. je razigrana, kakor da je sama na svetu. Igriva je' tekala po gozdovih in jasah ,mu nagajala, se smejala, ga samega vrgla iz njegove zapetosti. Oči so mu gorele. Predajal se je varljivim sanjam, da je naposled prebila obroč, v katerem se je doslej vrtela in da ju poslej ne bo nič več ločilo. »Ali boš moja? Za vedno?* ji je izsiljeval, ko jo je ujel in stiskal k sebi. Smejala se je in govorila: «Pusti zdaj to... igrajva se... pozabiva na vse. Na vse!» Ko sta se zvečer poslavljala in je postala spet resna, nekoliko toga, mu je dejala: »Za nedeljo ne kupuj kart! Me ne bo, na noben način!* Začudeno, že kar razočarano je dejal, ker je že sanjal o novih izletih, o novi . lepoti, o še večji ljubezni, o še večjem zbližanju in spojitvi: »Zakaj tako, Dana?* Njen obraz je bil ves spremenjen, nekaj posebnega, doslej Triu skoraj tujega je odsevalo z njega. Rekla je preprosto: »Otroke imam. Včeraj sem se jim že komaj opravičila. Morala' sem jim za prihodnjo nedeljo obljubiti sprehod!* «Seveda, se razume,* je rekel, kakor da res razume. A ga je vendar zadelo. Toliko da.se ni .razjezil na te otroke, ki so tako usodno posegali v njegovo življenje in ne le v njegove izlete! Četudi ni določno mislil nanje, že so mu živeli v podzavesti. >Nič> ni pomagalo, da se je temu »vprašanju* na vse načine izbgibaL nerešeno, kakor nerešeni akti, je čakalo in mimo ni bilo mogoče. Ni delal namerno, vendar jo je skušal odtrgati od njenih otrok. Hotel je, da bi se kako zapletla in ne bi več imela poti nazaj. Hotel je, da bi se tudi sam kako zapletel in ne bi imel nikakršne rešitve. Sploh je hotel neke usodnosti tam, kjer je sam obtičal v dvomih, obupu, brez volje. Ko sta se po tem izletu srečala, je nadaljeval z razgovorom tam, kjer sta v nedeljo zvečer ob slovesu obti- čala, on v mislih na tako usodnost, ona vsa pri otrocih. Ko sta sanjarila, ji je rekel: «Zakaj me, ne, privežeš nase? Zakaj me ne prikleneš tako, da ne bi mogel. nikamor več?! Izpuščaš me, zlahka me puščaš od sebe!* Odvrnila mu je: ♦Mar te naj kam zaprem?* Na to je menil: «Ženska moškega z ljubeznijo mora tako privezati nase, da se ne more več odtrgati. Ne poznam je, ki bi se branila moža, če je resnično ženska. To je vendar cilj sleherne ženske. Tudi v naši dobi se ni spremenilo.* «Sem mar rekla, da si ne želim moža?* je odgovorila z vprašanjem, nato se je zasmejala, rekoč: «Slabo me poznaš in razumeš. Med mano in drugimi je velika razlika: druge si ga lahko vzamejo, če ga najdejo, jaz ga ne smem!* »Ni v tem!* je vzkliknil. »Ne upaš si!» »Izzivaš me!» se je nasmehnila, igračkala. »Rad bi te izzval!* je odvrnil. »Boj se, da se ne spozabim!* je pretila smejoč se. «Hotel bi, da bi se spozabila. Zakon je treba izsiliti, če ni prostovoljen! Izsiljenih je največ: ta ali oni se pri srečanju tako zaplete, da se ne more več rešiti In vendar se svet zaradi tega še ni podrl. Nasprotno, kar dobro gre naprej.* Dana ga je s prsti božala in se sariio nasmihala. Toliko da ga ni zdražilo. «Zakaj nočeš usodnosti? Zakaj nočeš izsiliti? Zakaj me ne privežeš? Ne čutiš v sebi sile? Bojiš se ljubezni?* Igračkala se je dalje in ga dalje izzivala. «Zakaj ne govoriš?!* je rekel. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lfnl]e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a *DAN». V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 Jtirnl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozoip 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcnije-Juk|S* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih det v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 29. oktobra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala | In tiska I IZTT j Trst Član italijanske zveze časopisni založnikov FIEG SPLOŠNA OPREMA 3Co\šTc — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV Posebna prodaja ob priliki obnovitve trgovine s popusti do 40% TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI Mali oglasi PREŠITE volnene odeje, najboljše podloge iz pravega bombaža, vse po tovarniških cenah. 50-odst. prihranek, Trapuntif: '-> Borghes — Gradišča dTsonzo, Ul. Cavour 11 — tel. 0481/99500. TRGOVINA s TV, radio, elektrogo-spodinjskimi stroji — Colja Aldo — Kontovel 134, tel. 225471, nudi v mesecu oktobru in novembru po ugodnih cenah TV in ostale artikle. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. KROJAČNICA za moške in ženske z noyimi vzorci, blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta — Ul. D'Annunzio 11. poslopje kina Capitol. DVOČLANSKA družina na Opčinah potrebuje pomoč za lažja stanovanjska opravila. Pogoji odlični. Tel. 213233, vsak dan od 15. do 16. ure, razen nedelje. CARI.I VIRGIl.lO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl Nabavite si moderno in solidno obutev za letošnjo jesen in zimo! V največji prodajalni čevljev v. Furlaniji dobite veliko izbiro škornjev, čevljev in smučarskih čevljev za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE Na razpolago tudi torbice in oblačila iz pravega usnja Obiščite VSE PO UGODNIH CENAH! calzature da piero ® POZZUOLO DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72 : 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70; 124 coupe 1600 74; AR 1300 75: 1500 C 66; tunus 1300 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel., 826084. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Gio-vanni 3, tel. 040 - 61061, 16 - 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefpn 06/777102, ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob, sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. PRODAM TEREN - parcelo 1.100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja ter prodam tudi dva soda belega vina količine 6 hi o-ziroma 3 hi. Košuta Viktor r Križ štev. ,276. PRODAM peč za centralno kurjavo (ghisa) s priključki s kapaciteto 36.000 kalorij. Tei. 812353 . KUPIM stare letnike Planinskega vestnika in sicer: 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900. 1901, 1902, 1921, 1923, 1935. Kdor jih je pripravljen odstopiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228375. NOVO IZVOZNO PODJETJE išče u-rad v najem, eno ali dve sobi, lahko tudi v predmestju ali okolici. Tel. dopoldne 040/200120. GOLF CLUB - Trst - Padriče išče zaupno osebo za varstvo in čiščenje lokalov. Tel. 226159 v nedeljo in ponedeljek od 11. do 12. ure. PRODAM njivo v Bregu. Tel. 567939 ob urah kosila. URADNICA sama, diskretna išče e-no ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po možnosti v centru. Plača vnaprej. Tel. urad — Franka — 61-034. Kovino - mehanična tvrdka išče diplomiranega v mehaniki po možnosti z znanjem slovenščine. Pišite rta poštni predal št. 2742 - Trst. Kovino - mehanična tvrdka išče diplomiranega v elektroniki po možnosti z znanjem slovenščine. Pišite na poštni predal št. 2742 — Trst. ATKIIVSO IMS J 5. novembra se začne košarkarsko prvenstvo 1978/79: leto, ki ie posvečeno —mr ' -m JL '~m Hurlingnamu Košarkarski ekipi želimo izredne"perlbrmances”, vsem športu i kom pa moško ”p< vformanee”. V tržaških trgovinah s kozmetiko se praznuje teden Hurlinghama: živahen, sijajen, prekipevajoč,^^ Hurlingham je dišava športnika, sveža kolonjska voda ter potrebščine za britje in osebno higieno. ^ Preiskusite ga takoj, zato zahtevajte simpatični kit- Hurlingham, ki se nudi zastonj vsem tržaškim športnikom od 30. oktobra do 4. novembra v najboljših trgovi nali s kozmetiko, kjer je izpostavljen napis Hurlingham. Hurlingham zelena moška linija firme AT KI MS O IN S VESTI S KOPRSKEGA Proslava ob 35-letnici osvoboditve protifašistov iz koprskih zaporov V koprskih zaporih so bili zaprti tudi obtoženci na /. in 2. tržaškem procesu KfiPF.R — Mnrržirp Knnrrannv sp sranirarii OH ncHpHnih zampiskih hkrati na cn v karahiniorcki nnct; KOPER — Množica Koprčanov se jo udeležila veličastne proslave 35-letnice osvoboditve političnih jetnikov iz koprskih zaporov. Proslava je bila na trgu pred osnovno šolo Janka Premrla Vojka, to je na prostoru, kjer so bili nekdaj zloglasni koprski zapori. Vsepovsod so bile razobešene jugoslovanske, slovenske, hrvatske in italijanske zastave z rdečo zvezdo, iz raznih krajev Primorske so prispele borčevske organizacije s prapori, dvojezični napisi pa so opozarjali, da hkrati slavimo tudi 35-letnico zgodovinskega sklepa AVNOJ o združitvi Slovenskega primorja, Istre in otokov z matično domovino. Proslave so se udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi predsednik skupnosti obalnih občin Alojz Ceglar, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, predstavniki borčevskih organizacij iz vseh primorskih občin in občin hrvatske Istre ter številni drugi politični in , kulturni delavci. Močno je bilo zastopano tudi zamejstvo. Prisotne so bile delegacije ANPI, ANED in nekdanjega osvobodilnega gibanja za Trst, kakor tudi predstavniki slovenskih zamejskih or- ganizacij. Od uglednih zamejskih predstavnikov naj med drugim o-menimo Artura Calabrio, Giovanni-ja Postogno, Dušana Košuto in Dušana Lovriho. Zbrano množico je najprej pozdravil v imenu koprske organizacije Socialistične zveze Raul šiškovič, nato pa je imel glavni govor sekretar medobčinskega komiteja Zveze komunistov za obalno - kraško področje Dino Pucer. V začetku je obudil spomine na nastanek koprskih zaporov ter na trpljenje, ki so ga morali prestati politični jetniki. Zapore je sicer uredila avstro-ogr-ska monarhija leta 1820 v prostorih benediktinskega samostana, v njih pa so prestajali kazni jetniki zaradi kriminalnih dejanj. Z nastopom fašizma pa so ti zapori služili predvsem za politične jetnike. Med prvim tržaškim procesom leta 1930 je bilo v njih precej obtožencev s tega procesa, ki se je končal z u-strelitvijo bazoviških žrtev Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča, druge pa so "bsodili na skupaj 137 let ječe. Italijanska fašistična policija (OVRA) je tudi po tem procesu nadaljevala z množičnimi aretacijami in zapiranjem rodoljubov, KORISTNA POBUDA V ŽELCZNI KAPU Na Koroškem seminar o manjšinah in sredstvih množičnega obveščanja Sredstva javnega obveščanja imajo v življenju sleherne manjšine nenadomestljivo vlogo CELOVEC - V Železni Kapli se je danes končal dvodnevni seminar, ki sta ga skupaj organizirala celovški Slovenski znanstveni inštitut ter avstrijsko društvo za raziskave javnega mnenja in kulturne iniciative. Seminar je bil sklican na temo: Politika sredstev javnega obveščanja in nacionalne manjšine. Na seznamu referentov je bilo 17 govornikov, ki so prišli tako iz vrst slovenske manjšine v Avstriji in Italiji; kot tudi — in to zelo številno — iz vrst demokratično usmerjenih nemško govorečih Avstrijcev. Slovence v Italiji sta zasto- POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTEIJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nasl ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE pala asistent tržaške univerze Emidij Susič s temo ^Množična obveščevalna sredstva in narodnostne manjšine* ter vodja agencije Alpe Adria Bogo Samsa s temo cSred-stva javnega obveščanja in manjšine na primeru Slovencev v Italiji*. Sama udeležba, visoka akademska raven udeležencev — med njimi .je bilo več asistentov avstrijskih univerz — in pa zelo angažirana razprava ob referatih so omogočili, da je seminar potekal na strokovno zelo visoki in družbenopolitično na zelo kritični ravni. V referatih .je bilo namreč neizpodbitno ugotovljeno, da morata biti nacionalna identiteta manjšin na eni strani, na drugi pa njihovo vsakodnevno socialnopolitično bivanje brez ovir zastopana v vseh sredstvih javnega obveščanja, če naj bo ta manjšina v resnici enakopravna, če naj ji bo zagotovljen poln obstoj in razvoj. Z drurimi besedami: sredstva javnega obveščanja — njena lastna kot tudi tista, ki pripadajo večinskemu narodu ter matičnemu narodu — imajo v življenju sleherne manjšine funkcijo, ki je nenadomestljiva. Tej ugotovitvi nasproti pa stoji drugo dejstvo, ki se nanaša predvsem na avstrijsko sceno, seveda pa tudi na marsikatero drugo: da so namreč zaradi obstoječih lastniških in pa birokratsko strankarskih monopolov nad sredstvi javnega obveščanja ta sredstva do manjšine ravnodušna, v veliki men pa celo sovražna. Gradivo s seminarja, ki je spričo številnih zelo konkretnih analiz avstrijske časnikarske in radio-televi-zijske stvarnosti pomemben napotek za praktično delovanje, bo Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca objavil v obliki brošure. Seminar naj bi tako pomagal tudi k temu, da se slovenska manjšina v Avsriji, opirajoč se pri tem tudi na avstrijske demokrate, prebije iz tako imenovanega informacijskega geta. MARJAN SEDMAK hkrati pa so v karabinjerski postaji v Semedeli pripravili prostore za mučenje antifašistov. V koprskih zaporih so bili zaprti tudi nekateri obtoženci z drugega tržaškega procesa v letih 1940 do 1941. Proces se je končal z ustrelitvijo Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, druge obtožence (skupaj jih je bilo 60), pa so obsodili na skupno 973 let zapornih kazni. V teh zloglasnih zaporih so bili zaprti ženske in moški jugoslovanskih narodov in narodnosti iz krajev, kjer je plamtel o-boroženi boj proti tujim okupatorjem in domačim izdajalcem. Najprej so bili tu borci iz tako imenovane ljubljanske province, iz hrvatske Istre, iz Gorskega Kotarja in Dalmacije, pozneje pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Seveda fašisti niso uporabljali zaporov samo za preiskave in za prestajanje kazni, ampak tudi za središče, od koder so pošiljali ljudi v koncentracijska taborišča. V njih so se srečavali ljudje različnih narodnosti, skovala so se poznanstva in prijateljstva in utrjevala sta se bratstvo in enotnost. Na tisoče jetnikov je s svojim trpljenjem prestalo hudo preizkušnjo pred krutimi ječarji in s tem izpričalo svojo vero v narodno in socialno osvoboditev. Po kapitulaciji Italije so se končno odprla vrata koprske jetnišnice. 27. septembra 1943 je štab 1. bataljona II. istrske brigade vdrl v Koper in osvobodil jetnike. Med o-svobojenimi so bili med drugim dr. Janez Kanoni, medicinec Ivan Matko, udeleženec marežganskega upora Rudolf Žargon, Angelo Žerjal iz Gabrovice in številni drugi. Koprski antifašisti so navdušeno pozdravljali partizane in se jim takoj priključili. Dino Pucer je v svojem govoru poudaril tudi vrsto pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili letos v Jugoslaviji. Razen zgodovinskih obletnic so tu na prvem mestu kongresi Zveze komunistov, na katerih so jasno začrtali smeri razvoja socialistična sgmoupravne družbe ter vlogo neuvrščene Jugoslavije v boju za mir in.,MW«ljnl>b9i .^odelpvgnje med narodi. Zatem je govoril v italijanščini podpredsednik koprske občinske skupščine Leo Fusilli. Poudaril je skuoni boj narodov na tem področju proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Danes ti narodi sodelujejo pri izgradnji novega življenja v svobodi in v enakopravnosti. Pred nami je zelo pomembno razdobje u-resničevanja osimskih sporazumov. Pri razvijanju dobrih sosedskih odnosov ter sodelovanja dveh držav na raznih področjih sta pomemben činitelj tudi italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor in godba iz Kopra, pionirji osnovne šole Janka Premrla Vojka ter igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardoč, Stane Starešinič in Jožko Lukeš. Zlasti pretresljiv je bil nastop pionirjev in pionirk, ki so v treh jezikih izvedli množično recitacijo in simbolično s kretnjami ponazarjali trpljenje koprskih političnih zapornikov. Ob koncu so poslali pozdravno pismo predsedniku republike Titu. Prebrali so tudi brzojavko sekretarja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Antonina Cuffara. Spominski plošči na pročelju o snovne šole Janka Premrla Vojka je odkril znani koprski protifašistični borec in nekdanji politični zapornik v Kopru Ernest Vatovec. Pokroviteljstvo nad spominskim obeležjem sta prevzela delovni kolektiv in učenci osnovne šole Janka Premrla, na predlog Socialistične zveze pa bo odslej 27. september praznik krajevne skupnosti Koper. L. O. VELIKI SALON POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL. 813301 SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah PRODAJAMO POHIŠTVO 2A KUHINJE podjetja ^mOTCIUZZD Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! ŠPORT KOŠARKA SiNOČI V TRSTU TRŽAČANI PODLEGLI Č0SIČEVI PETERKI Hurlingham - Sinudyne 79-(45:43) HURLINGHAM: LaureL 30 (8:»' Boston 16 (6:8), Meneghel 4, Sc°“ ni 4, Bechini 5 (1:1), Forza 8 (2» Jacuzzo 10, Ritossa 2 (2:2), St®1' Pieri. * SINUDYNE: Caglieris 15 (*•“’ Valenti, Wells 16, Martini 8 (2j™ Villalta 30 (6:8), Cosič 8 (2:2)■ *£ nerali 5 (1:3), Govon:, Goti, tolotti 8. jljSl SODNIKA: Strissia in Alegrf"; PM: Hurlingham 19:26, Sinu« “ 12: M. ,.n) PON: Bertolotti (30), Wells («'; V zadnji prijateljski tekmi P*t“ pričetkom prvenstva je bolonjski nudyne zanesljivo premagal tri® Hurlingham. Bolonjčani se niso V več naprezali v prvem polčasu, , pi so v drugem delu uigrali, znajo, so si takoj priborili PreC7_„. šestnajstih točk, ki so jo potem nili do kcnca. Posebno točen j® ViUalta, medtem ko ni čosič tudi zaradi tnškodbe na rartl'^(; igral na višku svojih sposobno®] Izredno pozitiven vtis pa sta stila oba Američana tržaške ePr' Marko MLADINCI Hurlingham - Jadran 85:8jj Bor - Stella Azzurra 50:® PRIJATELJSKA TEKMA In ter Milje - Bor 129:™ MINIBASKET Kontovel - Breg 53:26 (17:^1 KONTOVEL: Starc Damir 16, ^ bar, Emili 22, Pertot 4, Starc JMJT rizio, Terčič, Grilanc 7, Piras, *? schia, Furlanič, Pertot Andrej, L gerla. ., 2erF Kofol, Prašelj 2, R ndi, Piras, ^ lan, Ota, Bavčar 10. SODNIK: Sedmak Ivo. . -g. V otvoritveni tekmi za trofej® tj. BREG: Korošec 12, Ražem, 2, Vodopivec I., Vodopivec 'E. ni & Rosenwasser sta se pome' Kontovel in Breg. Tekma je bilj^j. dovoljiva in na precej dobri tet«1* ni ravni. To velja predvsem t» Pj vi- polčas,--ko sta si bili moštvi 1 precej enakovredni. V nadalje'’8™" Km^rdoTraza skupinska jg kontovelskih fantov, ki so s prodori nadigrali nadvse požrtvo* ne predstavnike Brega. . H. L ATLETIKA NA TRŽAŠKEM »GREZARJ^* Uspešno slovo borovk od letošnje sezone Goričanke so imele največ od ^ rajšnjega zadnjega atletskega njkjj, ga sezone. Na občinskem stadi®. v Trstu je Antonel’a Urli post8^ celo nov deželni rekord v metu jj za naraščajnice z rezultatom l"j|J metra, Sonja Drufouka pa je D odlična v skoku v daljino s 5,"1 ^ (le 3 cm od deželnega rekorda)-malenkostnem prestopu so ji naI1 rili celo 5,85 m. Na mitingu so nastoDile tri ke. Od sezone sta se odlično P°j' vili Marinka Semolič in Sonja pr toni v teku na 100 m čez ov're.nto-va je zmagala s časom 16"5, A° nijeva pa je bila druga s 17”, <,"9 ra Košuta je 100 m pretekla v l-c in je bila v konkurenci narašča) sedma. ue Od ostalih ’ tekmovalk (Gorič8 ^ in Furlanke so bile tudi v Štev1 premoči) sta bili odlični še srfr;ts progašici Zuliani in De Colle, k1 1500 metrov pretekli v manj k®1 v tih minutah. ^ TELOVADBA Zmagoslavje Sovjetlnj STRASBOURG - Sovjetinja »L hina je osvojila naslov svetovn/^. vakinje v gimnastičnem mno#”50^ Lestvica najboljših je namreč slednja: 1. Muhina (SZ) 7»’bj5 2. Kirn (SZ) jSglS 3. šapošnikov (SZ) ril$ 4. Comaneei (Rom.) 5. Eberle (Rom.) ‘ ' TENIS Panatta in Franulovič v finalu TOKIO —■ Italijan Panatta i®,s goslovan Franulovič sta se uvrS p v finale moških posameznik®'! mednarodnem teniškem turnirJu Tokiu. ,, Panatta je v polfinalu izloči* gleža Mottrama s 6:4, 4:6 >n .' Franulovič pa Američana DuP1^1 6:4, 6:7 in 6:3. NOGOMET V anticipiranih tekmah 1. vanske nogometne lige je ugj-Partizan premagal Rijeko z L®-duk pa Radničkega z 2:1. HOKEJ NA LEDU i4k* V jugoslovanske: p: voli*8 , hokejskem prvenstvu je prišlo likega presenečenja: Celje j® v magalo Jesenice s 4:0. . , V ostalih tekmah je Olimpu®,, pravila Kranjsko goro z 10:2,/" veščak pa Crveno zvezdo s k1.