KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO RAZVOJ INDUSTRIJE V SLOVENIJI MED OBEMA VOJNAMA JOŽE šORN Eno izmed najvažnejših vprašanj naše no- vejše gospodarske zgodovine se glasi: Kaj pomeni prevrat leta 1918 za razmah sloven- skih gospodarskih sil? Jasno je, da se bodo zgodovinarji še cesto vračali k prevratu kot izhodišču za študij dobe, ki se more imeno- vati »klasična doba slovenskega kapitaliz- ma«; zaključuje jo poraz in okupacija kra- ljevine Jugoslavije v aprilu 1941. Da bomo mogli zadovoljujoče odgovoriti na zastavlje- no vprašanje, bomo morali preštudirati še razvoj takratne jugoslovamske stvarnosti, pa tudi splošni evropski razvoj ne bo smel biti zgodovinarju-raziskovalcu nekaj tujega. Ta razprava ni in ne more biti več kot donesek za odgovor na zgornje vprašanje. Da dokažem, kako je prav prevrat omogočil znaten porast industrije, sem na statistični in zato zelo zgoščeni način obdelal vse to- varne v dobi med novembrom 1918 in kon- cem leta 1939, torej v 21 letih obstoja jugo- slovanske monarhije. Zadnjega mirnega leta, leta 1940, nisem mogel upoštevati zato, ker so se statistike sestavljale vedno za leto dni nazaj. Zaradi razsula države leta 1941 je pre- nehalo tudi uradno ali poluradno statistično delo za leto 1940. K obdelavi nisem pritegnil proizvajalcev električne energije, transportnih podjetij, ve- likih manufaktur, tiskarn in denarnih zavo- dov. Zlasti denarni zavodi in njihova pove- zava z industrijo bodo predmet posebne štu- dije. Tu sem se torej omejil zgolj na tovar- niške, fabriške, industrijske obrate. Pri presoji, ali je neki obrat že industrij- skega ali še obrtnega oziroma manufaktur- nega značaja, sem se odločil za sledeči kri- terij: obrat, ki je imel v normalnih razme- rah stalno zaposlenih najmanj 10 delavcev, uporabljal bencinske, plinske, parne ali elek- trične stroje in motorje s skupno močjo naj- manj 10 KM dn imel za osnovo najmanj 20.000 din podjetniškega kapitala je še in- dustrija; kar pa ne dosega tega minima, je ali obrt ali manufaktura. Da sem ugotovil številčni porast naše in- dustrije med obema vojnama, sera pregledal tako imenovane »popisne pole za industrijo«, shranjene v 21 fascdklih arhiva nekdanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (hrani ga Državni arhiiv LRS v Ljubljani). Iz njih sem si izpisal potrebne podatke. Bralec bo seveda takoj opazil, da nisem pregledal registrov na isodiščih, kamor so prijavljali novo ustanovljene firme, vpi- sovali razne spremembe, priključili podatke o likvidaciji podjetja, itd. Tudi nisem pre- gledal arhivov raznih industrijskih korpo- racij (kolikor so ti sploh še ohranjeni), mi- nistrstev za finance ter trgovino in industri- jo in kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Prenekateri fabriški arhiv pa je končal svojo pot v drobilcih papirniške industrije kot surovina za nove bale papirja. Vso obravnavano industrijo sem razdelil v 10 skupin. K rudarstvu štejem vse rudni- ke brez ozira na predmet kopanja, izločil pa sem granitolome, mesta, kjer so kopali surovine za cementarne in apnenice; žele- zarska industrija obsega obrate od taljenja vsakovrstnih rud do predelave polizdelkov in izdelave končnih izdelkov; kemična indu- strija vključuje tudi večje farmacevtske obrate in podobno; tekstilni industriji sem prištel tovarne, ki niso proizvajale samo tekstil v ožjem smislu besede, ampak tudi tiste, ki so izdelovale zavese, sukanec, pre- jo, motvoz, platno in podobno; usnjarska industrija ni omejena le na izdelavo usnja, tudi kovčki, torbe, sedla, industrijski jerme- ni (transmisije) in pod. so njej priključeni; lesno industrijo niso predstavljale le parne žage, tovarne upognjenega pohištva in indu- strijske izdelovalnice zabojev, ampak so sem vključeni še obrati za pripravo in impreg- niranje železniških pragov in slično; pre- 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Geografska razmestitev industrije v Sloveniji leta 19W. Videti je, da je bilo največ industrije v Posavju, Posavinju in Po- diavju — ali tudii: ob železniški progi Dunaj—Trst. — Zaradi preglednostil je vrisanih dvakrat manjše število tovarn kot pa jih je v resnici bilo hranjevalno industrijo predstavljajo pivo- varne, tovarne za testenine, kavne nadomest- ke, cikorijo, veliki moderni mlini itd.; grad- beni industriji prištevam cementarne, gra- nitolome, opekarne, tovarne keramike, velika mehanizirana gradbena podjetja; papirno industrijo predstavljajo brusilnice lesa, to- varne celuloze, kartonažne tovarne itd. Kljub temu, da sem pri delu upošteval vse tovarne, ki so ustavile svoje delo za vedno (začasne ustavitve dela ne upoštevam) in sem jih sproti odšteval od skupnega šte- vila tovarn, mi ni uspelo, da bi na osnovi uporabljenih virov izdelal eksaktno stati- stiko. Zaradi tega in zato, ker so vsote o udeležbi domačega in tujega kapitala (zlasti tega) v podjetjih zelo zelo približne (podjet- ja sama niso dajala točnih podatkov), je razprava močno okrnjena, vendar ne toliko, da se ne bi iz nje razbral splošni razvoj naše industrije med obema vojnama. Ker popisne pole za leti 1918 in 1919 ne nava- jajo višine podjetniškega kapitala in nje- gove narodnosti, ni mogoče podati vse spre- membe v odnosih med slovenskim in tujim kapitalom v poprevratnih letih. Končno naj dodam še nekaj pojasnil: z imenom »Slovenija« pojmujem ozemlje bivše dravske banovine iz leta 1939 in pri tem izključujem vse spremembe v imenu dežele, poprevratno nezanesljivost določenih sek- torjev državnih meja, popravke meja proii Hrvatski itd. Vzporedno z gibanjem indu- strije ne spremljam gibanja zaposlencev v njej, ker so o tem pisali že drugi pisci in statistiki. ). RUDARSTVO Leta 1918 je prešlo v Slovenijo 28 rudni- kov, le dva sta bila odprta po prevratu; prvi leta 1920, drugi leta 1928.» Nekateri izmed njih so včasih prenehali z delom; ob ponovnem obratovanju jih ne registriram kot »nove« rudnike, pač pa kot »stare« obrate. V naših 30 rudnikih so znašale skupne osnovne glavnice leta 1939 približno 250 mi- lijonov din. Od njih je pripadlo: fraincoskemu kapitalu približno . . 42,700.000 din ali 08 •/• amgleškemu kapitalu piribližno . . . 36,000!000 din ali 24 •/• švicairskemu kaipitalu pribldžino . . 30,000.000 din ali 30 •/• jugoslovanskemu kapiitalTi približno . 26,200.000 din ali 17 Vt avstrijskemu kapitalu piibUžno . . 15,500.000 dim ali lil •/• 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Opozorim naj na to, da kljub dogodkom V letu 1939 in preje (Anschluss, okupacija CSR, začetek druge svetovne vojne) ločim med nemškim, avstrijskim in češkoslovaškim kapitalom in tretiram vse tako, kot da bi bila docela mirna doba. Kratki podatki o 5 najmočnejših rudnikih šo sledeči: Absolutno je dominirala Trboveljska pre- mogokopna družba d. d. v Ljubljani, usta- Tiovljena leta 1872 na Dunaju.^ Po prevratu je imela osnovno glavnico 12,000.000 din, okoli 7200 delavcev in 120 nameščencev ter 6600 KM energije, leta 1940 pa že osnovno glavnico 100,000.000 din, zaposlovala je 5300 delavcev, 280 nameščencev ter 63.000 KM energije; bila je lastnik 1060 ha velikega gozda. Od 1,000.000 delnic po 100 din je bilo v francoskih rokah okoli 350.000 delnic, Švi- carji so imeli približno 300.000 delnic, Av- strijci circa 200.000 delnic, Jugoslovani so bili na zadnjem mestu z nekako 150.000 delnicami. V najbolj konjunkturnem letu 1929 je od- padlo na TPD več kot 43*/o skupne jugo- slovanske proizvodnje premoga; v krizi leta 1933 je njej pripadlo le še 28,5 "/o proizvod- nje premoga v državi. Stanje se je le počasi popravljalo-, kajti leta 1939 so njeni delavci nakopali komaj 31 */» te surovine. Drugo najmočnejše podjetje je bil Rudnik svinca v Mežici s topilnico.^ Podjetje je pri- padalo družbi The Central European Mines Limited London. Tik pred okupacijo sio bile vredne nepremičnine in stroji okoli 30 mili- jonov din; zaposlenih je bilo okoli 1000 de- lavcev, 80 nameščencev in 5700 KM. Tretji po važnosti in moči je bil državni premogovnik Velenje.* Ko je bil po prevratu podržavljen, je zaposloval 700 delavcev, 9 nameščencev in imel 1100 KM. Osnovna glavnica je znašala leta 1939 le 2,000.000 din; prav tedaj je delalo 400 delavcev, zmoglji- vost strojev je znašala preko 1200 KM. Četrto mesto je pripadalo Šentjanškemu premogovniku Andreja Jakila.' Ob prevratu je znašala osnovna glavnica 1,000.000 din, pred okupacijo pa 3,000.000 din. Število de- lavcev se je gibalo ves čas okoli 250; znat- neje so narasle le moči strojev, in sicer od 330 KM na 1800 KM. Peto mesto je zasedel državni premogov- nik Zabukovca nad Laškim." S podjetniškim kapitalom 1,000.000 din je pričel rudnik po- novno obratovati po prevratu; takrat in po- zneje je imel okoli 300 delavcev in 1000 KM. 2. ŽELEZARSKA INDUSTRIJA Ob prevratu je prevzela Slovenija 31 obra- tov te stroke,' v dvajsetletju po njem pa je pričelo obratovati 29 novih obratov. Ti in stari obrati so imeli skupno osnovno glavni- co 246,000.000 din. Od tega je odpadlo na: jugoslovanski kapital približno . . 173,000.000 din ali 70"/« i norveški kapital ipribližno .... 4A,O0O.O0O din ali 19 'I« i avSitriijski kajpital približno . . . 27,000.000 din ali 11 '/o I švicarski kapital približno .... 500.000 din ali 0,3 •/• i Jedro železarske industrije tvorijo zlasti 3 železarne oziroma jeklarne: Kranjska in- dustrijska družba (KID), Štore in Ravne. Njim se kot četrti pridružuje podjetje Av- gust Westen d. d. Celje, tovarna emajlirane posode. Peti partner bi bile Strojne tovarne in livarne d. d. (STIL) v Ljubljani, če bi leta 1939 še obratovale. Ker pa so šle tik pred tem v konkurz, bi jih mogla na tem mestu nadomestiti ali Cinkarna Celje ali slovenjebistriški obrat delniške družbe Zug-: mayer-Gruber iz Zagreba. Vendar opišem kot peti obrat STIL, ker je obratoval večino dobe med obema vojnama. KID d. d. v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1869.8 P^, konca prve svetovne vojne si je pridobila družba poleg tovarne na Jese- nicah še obrate na Javorniku, na Dobravi pri Bledu, elektrocentrali ob Radovni in v Bistrici v Rožu na Koroškem; nekakšna po- družnica je bila železarna v Skednju pri Trstu. Zaradi nakupa Skednja so prišli v upravni svet KID tudi italijanski upravni svetniki. Po prevratu si je Italija mnogo prizadevala, da bi bile Jesenice priključene njej prav zaradi jeseniške železarne in bo- hinjske proge. Italijanski upravni svetniki so se držali v družbi do leta 1928, ko so jih izrinili iz KID jugoslovanski delničarji.' Od tedaj je ostal v tujini le majhen paket del- nic. Tako je bilo leta 1932 deponiranih od 300.000 emitiranih delnic v tujini 12.201 del- nica. Konec leta 1936 je ostalo v tujih rokah, zlasti na Dunaju, od skupnih 600.000 delnic 16.739 delnic, maja 1939 od istega skupnega števila delnic le 15.422 delnic. Ta ostanek ni pripadal nobeni organizirani skupini delni- čarjev.*" Delniška glavnica je rasla takole: leta 1938 . . . 13,500.000 din leta 1935 . . , 45,000.000 din leta 1938 . . . 90,000.000 din leta W« . . . 120,000.000 din Tudi vrednost strojev in nepremičnin se je večala in je znašala: leta W28 . . . 16,700.000 din leta 1935 . . . 97,300.000 din leta 1940 .. . 1*5,000.000 din 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V delo je vpregla KID: 1918. leta U70 delavcev, 70 nameščencev, 8.700 KM 1928. leta 2170 delavcev, 75 nameščencev, 20.000 KM 1955. leta 2420 delavcev, 160 nameščencev, 28.000 KM 1940. leta 3300 delavcev, 300 nameščencev, 42.000 KM Po izrinjenju italijanskih upravnih svet- nikov se je konstituiral upravni svet tako, da je postal predsednik Avgusit Westen, in- dustrialec iz Celja, podpredsednik Avgust Praprotnik, predsednik Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani. Drugo mesto zavzema Rudnik in plavž Štore.'' Obrat je bil ustanovljen že leta 1845. Prvotno je bilo to posamezno podjetje; v družbo na kukse se je razvilo po letu 1880. Tik pred prevratom so bili razdeljeni kuksi takole: 72 knk£OT Karel Neufeidt, gen. konzul Norveške na Du- naju iß kuksov Pavel vitez Schöller na Dunaju 13 kuksov dediči Filipa viteza SchöUerja na Dunaju 23 Vs kuksov tvrdka Schöller & Co na Dunaju 1 'It kuksov Ludvik Ramoi iz Budimpešte 128 knksOT Po prevratu se je položaj spremenil toliko, da je imel norveški konzul Gustav pl. Neu- feldt-Schöller 127 kuksov, preostali 1 kuks pa Desiderius Bitzy z Dunaja. To sorazmer- je je ostalo vse do okupacije. Delniška glavnica je naraščala takole: leta 19118 ... 640.000 din leta 1029 . . . 32,000.000 din leta 1937 .. . 43,000.000 din leta 1939 . . . 50,000.000 din Vrednost strojev in nepremičnin je znašala leta 1939 preko 11,000.000 din. Prav takrat je bilo zaposlenih 420 delavcev in 1800 KM. Tretje najmočnejše podjetje je bila Tovar- na emajlirane posode Avgust Westen d. d. Celje.'^ Utemeljena je bila leta 1894 kot po- samezna firma; v delniško družbo z glavnico 20,000.000 din je bila preosnovana leta 1924. Pet let pozneje je bila povišana glavnica na 25,000.000 din in je ostala na tej višini do okupacije. Čeprav je znašala pred okupa- cijo vrednost strojev in nepremičnin manj kot 9,000.000 din, je bilo zaposlenih tu tri- krat več delavcev kot v Štorah, namreč 1270; množina sil je dosegla 1400 KM. Četrto mesto je pripadalo Jeklarni grofa Jurija Thurna v Guštanju oziroma na Rav- nah." Izmed vseh sličnih podjetij v Jugo- slaviji je bila ta jeklarna najstarejši obrat, saj je bila utemeljena že leta 1774. Prvotno je bila posamezna tvrdka in last Vincenca grofa Thurna-Valsassine; leta 1926 se je pre- obrazila v delniško družbo z glavnico 14 mi- lijonov din. Delničarja sta bila le dva: Vin- cenc grof Thurn-Valsassina in Kreditni za-^ vod d. d. v Ljubljani. Udeležba je bila v raz- merju 75 "/o : 25 «/» v korist domačega kapi- tala, to je, v korist Kreditnega zavoda. Grof je bil namreč avstrijski državljan. Leta 1936 je bila znižana delniška glavnica na 12,000.000 din pri istem sorazmerju ude- ležbe kapitala. Po znižanju se ni glavnica nič več spremenila. Tik pred okupacijo so bili vredni stroji in nepremičnine več kot 9,000.000 din, število delavcev je doseglo šte- vilko 420, torej manj kot pred prevratom, ko je bilo zaposlenih 500 delavcev. Zato pa je bilo vpreženih v delo več konjskih moči: od 450 KM ob prevratu so se povzpele na 1240 KM pred okupacijo. Peti veleobrat so bile Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.'^ Obrat je osnovala Jadranska banka d. d. v Ljubljani dne 1. de- cembra 1918 in je bil rezultat fuzije prejš- njih šestih majhnih posameznih podjetij: Strojnih tovarn Tönnies, Žabkar, Samassa, Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne — vse v Ljubljani. Kmalu po osnovanju so pristopili med STIL-ove delničarje poleg Ja- dranske banke oziroma pozneje Jadransko- Podunavske banke še Ljubljanska kreditna banka in nefkateri posamezniki, na primer Viktor Naglas, Andrej Šarabon, in drugi. Ob ustanovitvi je znašala glavnica 1 mili- jon 500.000 din, se dvignila leta 1920 na 2,500.000 din in dosegla v letu 1923 že 5 mi- lijonov din; na tej višini je ostala do likvi- dacije leta 1938. Takrat so bile vredne ne- premičnine in stroji 9,000.000 din. Leta 1919 je bilo zaposlenih 213 delavcev in 150 KM, ob likvidaciji 300 delavcev in 250 KM, v kon- junkturi leta 1929 pa 500 delavcev in okoli 220 KM. 3. KEMIČNA INDUSTRIJA Leta 1939 je imela Slovenija 46 obratov te stroke;" od tega števila jih je 25 nastalo še pred prevratom, ostalih 23 pa po njem. V tem času sta prenehala obratovati 2 obrata kemične stroke. Skupne glavnice so dosegle leta 1939 vi- šino 80,000.000 din; jugoslovanskega kapitala je bilo za 50,090.000 din, tujega za 30,000.000 dinarjev. Nedvomno sta bili najmočnejši dve držav- ni podjetji. Ker nista bili dolžni dajati po- datke Zbornici TOI, o njih nisem najbolje poučen. Prvo mesto dodeljujem Tobačni tovarni v Ljubljani." Drugo mesto pripada Smodnišnici v Kam- niku." Na tretje mesto sem posadil Tvornico za dušik d. d. Ruše." Tovarna sama je bila 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zgrajena med prvo svetovno vojno s pomočjo avstro-češkega kapitala. Po prevratu se je udeležil pri glavnici tudi domači kapital, ki je bi! v začetku v manjšini, v letu 1931 pa je že imel absolutno večino (podjetje je bilo s tem »nacionalizirano«); razmerje sil je bilo takrat sledeče: 55*/o:45«/o v korist jugoslovanskega kapitala. V letu 1939 je bil odnos 67 */o : 33 '/o v korist domačinov. Po prevratu je znašala glavnica 3,120.000 din, se dvignila leta 1920 na 5,000.000 din in dosegla leta 1928 višino 20,000.000 din; to je obdržala do okupacije. Ob začetku druge svetovne vojne se je povzpela vrednost stro- jev in nepremičnin na preko 11,000.000 din. Število delavcev se je sukalo v glavnem okoli številke 500; število konjskih moči je zna- šalo po prevratu 3000 KM, pred okupacijo že 4500 KM. Četrti je bil Semperit d. z o. z., Kranj," ki pa je že znatno zaostajal za Rušami, saj je imel od ustanovitve v letu 1922 skozi ves čas le 125.000 din osnovne glavnice. Število delavcev je naraslo od prvotnih 100 na 500 v letu 1939, število konjskih moči pa od 1000 KM na 1300 KM. Peto mesto je pripadalo Tovarni kleja v Ljubljani, last Akcijske družbe za kemično industrijo d. d., Dunaj, oziroma preko nje laist berlinske Delniške družbe za kemične proizvode.^" Delniška glavnica je znašala 3,150.000 avstr. šilingov ali — računajoč ši- ling po tečaju v Ljubljani na dan 1. janu- arja 1938 po din 8,50 — skupaj 26,775.000 din. Medtem ko je znašala Semperitova vrednost strojev in nepremičnin pred oku- pacijo okoli 10,000.000 din, je bila tovarna kleja vredna 7,000.000 din ob istočasni za- poslenosti 140 delavcev in 300 KM. 4. TEKSTILNA INDUSTRIJA V naši celotni industriji ima tekstilna stro- ka svojevrsten razvoja' in to v glavnem iz treh razlogov: 1. ker je bilo ob prevratu na našem ozemlju le 11 tovarn in se je v času med obema vojnama pomnožila kar za 92 novih tovarn, 2. ker je doživljala ta panoga konjunkturo prav takrat, ko je bila ostala industrija v krizi (1930—1934), 3. ker je bil v tekstilstvu zelo močno zastopan prav češki kapital. Skupna vsota vseh osnovnih glavnic je znašala leta 1939 kar 281.000.000 din. Nacio- nalna pripadnost kapitala je bila takale: jugoslovanski kapital ....... 152,000.000 din ali 47 »/a češki ka,pital......... 87,000.000 din alii M •/• švicarski kapital....... . 25.000.000 din ali 9 •/• ai-strijski kapital....... 22,000.000 din ali) 8 •/• angleški kapital........ IS.OOO.OOO din ali 5 •/• Pregled števila obratov in skupne vsote osnovnih glavnic nam nedvoumno pokaže, da se je prerinila tekstilna industrija z enega zadnjih na prvo mesto. Prvo mesto dodeljujem podjetju J. Hutter in drug, Maribor.^^ Tovarna je pričela z de- lom v letu 1926 z osnovno glavnico 1,500.000 din. Od te vsote je bilo 52*/o domačega in 48*/o avstrijskega kapitala. Tri leta pozneje je bila zvišana glavnica na 5,600.000 din, raz- merje med udeležbama pa je ostalo isto. Le- ta 1930 je Hutter spodrinil avstrijske delež- nike in dvignil glavnico na 20,500.000 din; od tedaj dalje je bil obrat izključno last do- mačega kapitala. Leta 1938 je dvignil Hut- ter glavnico celo na 40,000.000 din. Tudi hitri dvigi glavnic so znak konjunkture za industrijo. Tovarna je pričela delati s 360 delavci in 260 KM, pred raasulom države pa je delalo 1570 delavcev, 105 nameščencev in 5200 KM; v proizvodnjo je bilo vključenih tudi 770 statev. Premičnine in nepremičnine so bile vredne okoli 47,000.000 din. Drugo mesto pripada podjetju Jugoslo- vanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Fir- ma Mautner je bila utemeljena leta 1850 in je imela poleg obratov v Avstriji, na Češkem in v Romuniji še sledeče tovarne na sloven- skem ozemlju: predilnico v Litiji, tkalnice v Ajdovščini, Gorici in Preboldu ter še eno blizu slovenskega ozemlja, namreč tisto v Tržiču (Monfalcone). Do leta 1922 je imelo podjetje skupni sedež na Dunaju, od tedaj dalje pa za naše obrate še posebej v Ljub- ljani (od leta 1930 dalje v Zagrebu).Po prevratu sta bila »slovenska« seveda le pre- dilnica v Litiji ter tkalnica, barvarna in ti- skarna v Št. Pavlu pri Preboldu. Jugoslovanski Mautner je imel po prevra- tu osnovno glavnico 2,500.000 din; po dveh letih jo je dvignil na 10,000.000 din, od leta 1927 dalje je znašala 20,000.000 din. Po prvi svetovni vojni je imel 550 delavcev, pred drugo svetovno vojno pa 930 delavcev iii 3500 KM (to vse v obeh obratih skupaj). Izmed vseh naših veleobratov je imel Maut- ner najmanj statev, namreč 545 po številu, zato pa seveda največ vreten, kar 33.650. Stroji in nepremičnine so bile vredne okoli 40,000.000 din. O udeležbi kapitalov nisem dobro poučen, zanesljivo sem mogel ugoto- viti le za leto 1935, da je glavnico sestavljal češki, avstrijski in jugoslovanski kapital. Tretje mesto sem odmeril Jugobruni d. z o. z., Kranj.^* Družba je bila utemeljena leta 1928. Ves čas obratovanja v stari Jugoslaviji je bilo v glavnici angažiranega 121.000 din domačega kapitala in 1,879.000 din češkega 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kapitala. Leta 1939 je bilo zaposlenih 1300 delavcev in 3600 KM. V tem času je teklo 1400 statev in 18.000 vreten. Četrto mesto je zasedlo podjetje Glanz- mann & Gassner.^^ To je bila komanditna družba, ki je postavila predilnico in tkal- nico v Tržiču na Gorenjskem leta 1885. Ka- pital je bil v celoti tuj in sicer švicarski in angleški, kajti Glanzmann je bil Švicar, Gassner pa Anglež. Leta 1934 (verjetno pa tudi preje in pozneje) je bilo vseh družab- nikov 17, vendar so bili glavni: Edmund Glanzmann, javni družabnik, švicarski dr- žavljan; Albert Glanzmann, javni družab- nik, švicarski državljan; Andrew Gassner, javni družabnik, angleški državljan; Leo Gassner, Prokurist, nemški državljan. Vsi drugi so bili komanditisti ali tihi družab- niki. Ob prevratu je zaposlovala tovarna 700 delavcev in 2400 KM, ob koncu pred- aprilske Jugoslavije pa 1200 delavcev in 3500 KM; tedaj je tudi teklo 642 statev in 23.000 vreten. Na peto mesto se je povzpela Jugočeška d. d., Kranj.2« Usitanovljena je bila leta 1925 z delniško glavnico 10,000.000 din ob 40-od- stotni udeležbi domačega kapitala in 60-od- stotni udeležbi češkega kapitala. Kmalu nato je bila glavnica povišana na 20,000.000 din. Zaradi dobre konjunkture je bilo družbi omogočeno, da je dvignila leta 1938 svojo glavnico celo na 40,000.000 din. V začetku je bilo zaposlenih manj kot 600 delavcev, tik pred okupacijo pa preko 1000 delavcfv. Število konjskih moči se je povzpelo na 2800 KM ob istočasni uporabi 875 statev. 5. USNJARSKA INDUSTRIJA Izmed 45 tovarn te stroke, ki so obratovale leta 1939 na Slovenskem, jih datira 25 iz avstrijske dobe, 20 jih je bilo organiziranih v dobi med obema vojnama.^' Po poreklu kapitala je bila to po veliki večini domača industrija, kajti izmed 50,000.000 din, koli- kor je znašala skupna vsota vseh osnovnih glavnic, je pripadalo 40,000.000 din jugoslo- vanskim lastnikom, ostalo avstrijskim držav- ljanom. Prvo mesto je nedvomno pripadalo pod- jetju Franc Woschnagg & sinovi d. d., Šo- štanj.2* Obrat je pričel s proizvodnjo v ro- kodelski ali vsaj manufakturni obliki že le- ta 1788. Prvotno posamezno podjetje se je preosnovalo v delniško družbo leta 1924 z osnovno glavnico 8,000.000 din. Vse je bilo 100-odstotno last domačega kapitala. Del- nice so bile razdeljene v družini. Leta 1928 se je dvignila gilavnica na 12,000.000 din. Leta 1931 je proizvedlo 350 delavcev in 1500 KM usnja v vrednosti več kot 55 mili- jonov din. Leta 1936 so iste sile proizvedle blaga v vrednosti skoraj 59,000.000 din. Drugo mesto zavzema podjetje Peko d. z o. z., Tržič.^* Peter Kozina je utemeljil svojo firmo v Tržiču že leta 1903, vendar je na- stalo podjetje Peko d. z o. z. z združitvijo še drugih manjših obratov za proizvodnjo čev- ljev šele 1.1928. Podjetje je bilo 100-odstotno last domačega kapitala in je proizvedlo le- ta 1935 s pomočjo 250 delavcev in 120 KM čevljev v vrednosti 14,000.000 din. Leta 1938 je bilo zaposlenih že 340 delavcev. Tretja je firma Lovro Laurich, usnjarna v Slovenskih Konjicah.'" Utemeljena je bila leta 1894. Tik pred pričetkom druge svetov- ne vojne je proizvedla pri glavnici 9,000.000 din, 170 zaposlenih delavcih in 1100 KM usnja v vrednosti preko 11,000.000 din. Pod- jetje je bilo v domačih rokah. Četrto mesto prisojam Mokronoški tovarni usnja v Mokronogu.äi Kot družba z omejeno zavezo je bilo podjetje utemeljeno leta 1930 in je zaposlovalo v letih pred okupacijo od 180 do 200 delavcev ter okoli 250 KM. Vred- Ljubljanski velesejem je bil važno posredovalno sredstvo med domačo in tujo industrijo ter merilo za napredek 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nost proizvodnje tega domačega obrata je bila približno' enaka Laurichovi vrednosti proizvodnje. Peto mesto je obdržala ljubljanska tovar- na Indus d. z o. z., ki je bila kot taka regi- istrirana leta 1933, pred tem pa je bila to znana PoUakova tovarna usnja.'^ Ob koncu mirne dobe je zaposlovala okoli 160 delavcev in 500 KM. Vrednost proizvodnje se je su- kala med 15 in 25 milijoni din. Družba je bila v rokah domačega kapitala. 6. LESNA INDUSTRIJA Za lesno industrijo je značilno, da je na- stala večina obratov še pred prevratom, po številu 80, po prevratu le 30 tovarn.^' Dalje je značilno, da so bile to predvsem žage, od katerih so mnoge imele »dvojčke«, to se pra- vi, dve blizu stoječi žagi sta imeli vsaka svoj parni pogon. Ker so jih lastniki prijavljali Zbornici TOI kot enoten obrat (prim, po- pisne pole), se držim tega načela tudi jaz. Tudi ta panoga industrije je bila po pre- težni večini last domačega kapitala. Od 55 milijonov din skupnih osnovnih glavnic je odpadlo na domači kapital 43,000.000 din, 8,000.000 din na avstrijske državljane, osta- nek 4,000.000 din so vložili Italijani. Mnogo obratov lesne industrije se je bavilo predvsem s proizvodnjo okroglega in reza- nega lesa. Prvenstveno je les kupovala Ita- lija, zlasti do znanih sankcij (gospodarska blokada) zavoljo imperialistične vojne proti Aibesiniji. Sankcije so zelo prizadele sloven- sko lesno industrijo in izzvale v njej globoko krizo. Na prvo mesto uvrščam podjetje Remec & Co iz Duplice pri Kamniku.^* Tovarna je pričela izdelovati pohištvo in upognjeni les leta 1907. V času pfedvojne Jugoslavije se ji je podjetniški kapital sorazmerno hitro dvigal: do leta 1932 je znašal 800.000 din, se dvignil na 5,000.000 din, dosegel leta 1938 že 6,000.000 din. Največ delavcev je zapo- slovala tovarna leta 1938, namreč 420; konj- ske moči so ostale na isti višini: okoli 520 KM. Podjetje je bilo 100-odstotno v do- mačih rokah; leta 1939 je proizvedlo blaga v vrednosti več kot 10,000.000 din. Približno prav toliko so bile vredne tudi nepremič- nine in stroji. Drugo mesto sem dodelil gumski industriji K. A. Auersperga v Kočevju.'^ Podjetje je imelo na svojem gozdnem posestvu, ki je ob- segalo 5250 ha gozda, več parnih žag s skup- no množino sil 300 KM in z okoli 200 delavci. Podjetje je bilo last jugoslovanskega kapi- tala in je proizvedlo leta 1959 raznih vrst rezanega lesa v vrednosti 5,000.000 din. Tudi tretje mesto zavzema slična indu- strija; to je bil Gozdni urad barona Borna.'* Podjetje je bilo v lasti jugoslov. kapitala in je imelo sedež v Tržiču na Gorenjskem. Z okoli 200 delavci in 380 KM je proizvedlo leta 1939 rezanega lesa v vrednosti 7,000.000 dinarjev. Ves čas kraljevine Jugoslavije je imel ta gozdni urad 3800 ha gozda. Tem trem podjetjem je kot četrta sledila Kopitarna Winkle v Sevnici,'' ustanovljena že leta 1886. V konjunkturnih letih med obe- ma vojnama je izkoriščala delo do 200 de- lavcev in 300 KM. Ves kapital je bil v nem- ških rokah. Peto mesto je pripadalo ljubljanski ško- fiji,'^ ki je izkoriščala gozdni kompleks do leta 1936 velik 6800 ha, po tem letu pa 7800 hektarov. Na raznih žagah so proizvedli leta 1939 s pomočjo 280 delavcev in 530 KM re- zanega lesa v vrednosti 4,500.000 din. 7. PREHRANJEVALNA INDUSTRIJA Ob prevratu je prevzela Slovenija 19 obra- tov te vrste, na novo je zraslo 20 obratov." Po veliki večini je bil podjetniški kapital v domačih rokah: od skupne vsote osnovnih glavnic v višini 60,500.000 din je pripadlo domačinom 59,000.000 din kapitala, le en milijon din avstrijskim kapitalistom, komaj 500.000 din pa italijanskemu kapitalu. Dominanten položaj v prehranjevalni in- duistriji je imela Pivovarna Union d. d. v Ljubljani.*" Obrat je nastal leta 1864 kot firma Kosler & Co; leta 1909 se je preosnoval v delniško družbo. Delniška glavnica je zna- šala leta 1922 le 3,000.000 din, se dvignila dve leti pozneje na 12,000.000 din, leta 1930 na 24,000.000 din. Leta 1939 je znašala vred- nost strojev in nepremičnin 14,000.000 din, delo pa je opravljalo 220 delavcev in 1000 KM. Drugo mesto so zavzemale Združene pivo- varne Zalec-Laško, delniška družba od sa- mega začetka, to je od leta 1902 dalje.*' Leta 1935 je znašala osnovna glavnica 2 mi- lijona din, zaposlenih je bilo 90 delavcev in 550 KM. Tretje mesto sem dodelil Tovarni mesnih izdelkov Josip Benko v Murski Soboti, usta- novljeni leta 1922.*2 Podjetniški kapital ji je znašal tik pred razsulom države 6,000.000 din, premičnine in nepremičnine so bile vredne 9,000.000 din, zaposlenih pa je bilo okrog 80 delavcev in 190 KM. Vrednost proizvodnje je dosegla višino 20,000.000 din. Na četrto mesto se uvršča mariborska to- varna testenin Ludvik Franz in sinovi,*' To- varna je bila ustanovljena že leta 1864. Med- tem ko je zaposlovala v prvem desetletju po prevratu povprečno 100 do 120 delavcev. 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se ni pozneje število nikdar povzpelo preko 100 delavcev in 490 KM. Na petem mestu je bila Kolinska tovarna kavnih primesi/* torej tovarna, ki je imela od ustanovitve do poprevratnili let centralo v Pragi, obrat med drugimi tudi v Ljublja- ni, pozneje pa oboje v Ljubljani. V popre- vratnih letih je bil kapital v pretežni večini še vedno češke provenience in šele pozneje se je sorazmerje ustalilo na višini 81,25 "/o: 18,75 "/o v korist slovenskega kapitala. Leta 1939 je znašal podjetniški kajiital 4,000.000 dinarjev. Število delavcev ni nikoli preseglo številke 45. 8. GRADBENA INDUSTRIJA Leta 1918 je ostalo na slovenskem ozemlju 44 obratov te vrste, v obdobju med obema vojnama je bilo na novo organiziranih 27 tovarn. Ker je šel med tem časom 1 obrat v likvidacijo, je okupacijo dočakalo 70 to- varn.** Skupna vsota osnovnih glavnic je znašala 33,000.000 din; od tega je bilo domačega ka- pitala 28,000.000 din, ostalih 5,000.000 din je pripadalo avstrijskim državljanom. Izmed 5 najmočnejših obratov vso na prvem mestu vsekakor »stranski« obrati Trbovelj- ske premogokopne družbe oziroma njenih rudnikov, to sta cementarni Trbovlje in Zi- dani most ter apnenica v Zagorju ob Savi."" Vsi ti trije obrati skupaj so zaposlovali leta 1939 preko 300 delavcev in 4300 KM. Drugo mesto zavzema Splošna stavbena družba d. d., Maribor."' Ves čas obstoja je imela družba osnovno glavnico 5,000.000 din, zaposlenih do 200 delavcev in 800 KM. Tretja je Stavbena družba d. d., Ljidjljana, utemeljena že leta 1873 kot Krainische Bau- gesellschaft A. G., Laibach. V času kralje- vine Jugoslavije ji je znašala osnovna glav- nica 1,500.000 din, zaposlovala pa je okoli 200 delavcev in približno 200 KM.« Četrta je bila ljubljanska d. z o. z. Alpeko, ustanovljena šele leta 1930. Zaposlovala je približno 50 delavcev in 50 KM."' PetO' mesto bi pripadalo Tovarni Portland cementa na Dovjem, če ne bi šla po veliki krizi leta 1934 v likvidacijo.^' 9. PAPIRNA INDUSTRIJA Jedro te industrije je bilo organizirano že pred prvo svetovno vojno."' Najstarejše pod- jetje je bilo istočasno tudi najmočnejše, to so Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, v kartonažni stroki pa je tudi prevladovala dokaj stara tovarna, namreč Kartonažna tovarna Ivan Bonač sin v Ljub- ljani. Ob prevratu je prešlo- v novo kraljevino na slovenskem ozemlju 9 obratov, na novo je zraslo nadaljnjih 8 obratov. Vendar je do- čakalo okupacijo 16 obratov, ker je medtem ustavila delo brusilnica lesa Medvode. Vsota vseh osnovnih glavnic -je znašala 200,000.000 din. Od tega je bilo za 190,000.000 dinarjev domačega, za 10,000.000 din avstrij- skega kapitala. Prvo mesto zavzemajo Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljublja- ni.Po pTevratu je znašala delniška glav- nica 5,000.000 din; kombinat je bil vreden 30,000.000 din, v delo pa je bilo vpreženih 600 delavcev in 4000 KM. Leta 1940 je zna- šala delniška glavnica že 30,000.000 din, vred- nost strojev in nepremičnin se je povzpela na 120,000.000 din, poleg istega števila de- lavcev pa še 13.000 KM. Drugo mesto dodeljujem Sladkogorski to- varni ovojnega papirja d. z o. z.. Sladki vrh pri Št. Ilju.^' Fabrika je bila utemeljena le- ta 1885 kot privatno podjetje. V dobi med obema vojnama ji je osnovna glavnica zna- šala 50.000 din, vrednost strojev in nepre- mičnin se je dvignila od prvotnih 8,000.000 dinarjev na 37,000.000 din. Število delavcev se je gibalo med 200 in 300 zaposlenih, mno- žina konjskih moči pa se je povzpela v po- prevratnih letih od 1000 KM na preko 1700 KM tik pred okupacijo. Tretje mesto pripada Tovarni papirja Ko- ličevo pri Domžalah.^" Zgradil jo je Fran Bonač leta 1920. Obrat je najprej izdeloval le lepenko in karton, od leta 1924 dalje še papir. Končno je isti Bonač zgradil še tovar- no celuloze v Vidmu pri Krškem ob Savi. Količevo je pričelo obratovati z glavnico 2,000.000 din; ta se je dvignila leta 1939 na 12,000.000 din. Vrednost tovarne se je sukala okoli 15,000.000 din. Zaposlenih je bilo okoli 300 delavcev in 1100 KM. Četrto mesto je pripadalo podjetju, ki je bilo v celoti last avstrijskega kapitala, nam- reč firmi Bratje Piatnik, tovarna dokument- nega papirja, Radeče pri Zidanem mostu.^^ Osnovna glavnica je znašala 3,000.000 din, vrednost nepremičnin in strojev 8,000.000 din. Delavcev je bilo zaposlenih okoli 150, mno- žina sil se je povzpela na okoli 600 KM. Peto mesto je zavzemala Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke d. z o. z., Ceršak.*' Tovarna je izdelovala lesovino in lepenko od same ustanovitve leta 1888 dalje in to s 130 delavci in 700 KM. 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Diagram prikazuje proizvodnjo Tovarne kleja v Ljubljani (črtkana črta). Združenih papirnic (izvlečena črta) in Trboveljske premogokopne družbe (mešana črta). Pove nam, da so dosegle te tri tovarne konjnnkturni vrh v letu 1929, najhujšo krizo nekako v drugi polorviici leta 1932 in da se je pri£da ponorvna konjunktura približno z letom 1936; v letu 1938 je zaznavna lahna kriza. Proizvodnja v letu 1940 je skoraj Jugosl. Lloyda«); spis ima iprecej napak in je slabši kot Kukolečino delo. — Joso Lakatoš, Industrjja Slovenije, Zagreb 1922 ^Industrijska biblioteka »Jugosl. Lloyda« št. 1); to je prvi boljši popre- vratni pregled slovenske indu.strije in ima deskriptivni ter informativni značaj s precej netočnimi ipodatki. — Milko Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, v Celju 1918; tudi to delo nima znanstvenih ambicij, pač pa je pisano informativno in popularno. — Jamko Jovaii, Glavne .prodnktivne sUe v gospodarstvu Slovenije (Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, str. 483—536); to je pregled za prvo poprevratno desetletje. — Marija Kladnik, Standorte der Industrien in Slovenien, Ljubljana 1955; dok- torska disertacija, tiskana v Ljubljani, je bila sprejeta na Hoiohschule für Welthandel na Dunaju leta 1935. — Gradiivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji (uredil dr. FraJi Windi«cher), Ljubljana 1929. — Prispevkii h gospo- darski statistiki Slovenije (uredil dr. Fran Windischer), Ljubljana i^)QS. — Na gospodarskih ogledih po Sloveniji (uredil dr. Fran Windischer), Ljubljana 1950. Pisec ima v vseh treh delih drugačna merila za delo, zato so med nje- govimi, Kukolečinimi in mojimi podatki in navedbami ve- like razlike. — Razvoj tistih delniških družb, ki so delo- vale na našem ozemlju že v časih Oivstro-ogrske monarhije, najdeš v knjigi z naslovom Compass, finanzielles Jahrbuch für Oasterireich-Ungarn, 1917, Wien 1916. — Ostalo drobno in priložnostno literaturo citiram sproti pri opombah k posameznim obratom. — Tolmačenja pojmov delniška druž- ba, družba z omejeno zavezo, posamezna tvrdka itd. najdeš v Trgovinskem zakonu, Ljubljana 1958 (Zalioni in uredbe, zvezek LIV.) in v Zakonu o obrtlh, Ljubljana 1951 (Zakoni in uredbe, zvezek XVI ). /. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/1, 311/5, 511/7, 309/1, 309/2, 509/5, 309/8; Spominski zbornük Slo'venije ob dvajsetletnici kraljevine JiUgoislavije, Ljnbljana 1959, str. 555—565. — 2. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/7; Spominski zbornik Slove- nije, str. 642—645; Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika ioi Dola, I, Trbovlje 1958, str. 328. si. — 3. Arhiv zbornice TOI, fasc 311/1; SpomHiski zbornik Slovenije, str. 682—683; Kladnik, str. 31—32; Mohorič, Industrializa- cija Mežiške doline, Maribor 1954, str. 175—208. — 4. Arhiv zbornice TOI, fa.sc. 511/3, 311/2, 509/2. — 5. Arhiv zborni<>e TOI, fas. 511/3, 511/2, 309/4; Spominski zbornik Slovenije, str. 658. — 6. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/5, 311/2. - ?. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/5, 309/8, 509/9, 509/10. — 8. Arhiv zbornice TOI, fasc, 31il/3, 311/6, 309/5 , 309/1, 509/10, 509/4; Spominski zbornik Slovenije, str. 681—682; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 47—71; Analiza bilamsa (dodatek >Na- rodnemu blagostanju«, Beograd, 11/1950), str. 221—222; A. Krajan (ps. Danilo Vojska), Primer imdustrijske kombina- cije (vertikalnega koncema) na slovenskih tleh. Sodobnost IX 1941, št. 1, str. 40-^3. št. 2, str. 80-85. — 9. Analiza bilansa VIII/1936, str 209—210; ib., IX/1.957, str. 177—178; ib., III/1951, str. 451—452. — 10. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/8, 309/5. — U. Arhiv zbornice TOI, fascikel 511/5, 511/6, 509/9; Spominski zbornik Sloivenije. str. 688; Lakatoš, Ind. Slavonije, str. 54. — 12. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/5, 5U/5, 509/12; Spominski zbornik Slovenije, str. 689; A Kra- jan, Sodobnost IX, 1941, št. 1, str. 40^3, št. 2, str. 80—83; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 68—1»9. — 11. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/5, 511/7, 309/4, 309/M; Lakatoš, Ind. Slove- nije, str. 51—54; Spominski zbornik Slovenije, str. 681—682; Mohorič, Industrializacija Mežiške doline, str. 13—70. — I4_ Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/3 , 311/6, 309/10; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 54—55; Analiza bilansa 111/1931, str. 142 in 143; Rudolf Andrejka, Najstarejše ljubljanske industrije (Kronika I, 1934, str. 289-290) — 15. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/5, 309/10, 509/4, 311/5. — 16. Za to državno pod- jetje mi kolikor toliko dobro informativna literatura ni znana; tovarna ima svoj lastni, dobro ohranjeni arhiv, ki ga še nisem pregledal. — 17. Znana mi je samo brošura Ob 100-letnici podjetja Kamnik v Kamniku, Kamnik 1952. — 18. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/5, 511/5, 509/11; Spo- minski zbornik Slovenije, str. 675; Gospodarski razvoj Ma- ribora, Maribor 1956, str. 63—69. — 19. Arhiv zbornice TOI, fasc. 509/4, 509/10. — 20. Jože Som, Tovarna kleja v Ljub- ljani (Moščanska kronika, št. 2, 1958, str. 55—M). — 21. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/1, 311/2, 511/5, 511/7, 509/3, 309/6, 309/4, 311/8, 309/2. — 22. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/1, 509/5; Spominski zbornik Slovenije, str. 664; Gospo- darski razvoj Maribora, str. 105—104. — 25. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/5, 511/7, 509/6; Analiza bilansa V/1953, stran 11—^"12; Spominski zbornik Slovenije; str. 694; Lakatoš, Ind. Sloveniije, str. 119-121; Compas 1917, H. str. 763—764. — 24. Arhiv zbornice TOI, fasc. 309/4, 311/8; Spominski zbor- nik Slovenije, str. 650; Jubilejni zbornik o.b 25-letnici sr. tehnične tekstil, šole v Kranju, Kranj 1956, str. 71—79. — 25. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/5, 311/7, 509/5; Spominski zbornik Slovenije, str. 653—654; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 118—131; Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1956, str. 511—514. — 26. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/1, 509/4; Analiza bUansa 11/1950, str. 133—154; ib., IV/1952, str. 524—5S; Spominski zbornik Slovenije, str. 651; Jubilejiui zbornik . . . tekstilne šole v Kranju, str 75. — 27. Arhiv zbornice TOI, fa.sc. 511/3, 309/12, 309/8, 309/6, 509/4, 509/5, 509/5, 509/10, 509/11, 509/9; Spominsiki zbornik Slove- nije, str. 690; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 72—85; Kragl, Zgodovinski drobci, str. 298—509; Ivan Mohorič, Zgodovina obrt! in industrije v Tržiču, Tržič .1957, str. 280 si. — 28. Arhiv zbornice TOI, fasc. 511/5, 309/12; Spominski zbor- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nik Slovenije, str. WO. — Analiza bilansa 111/1931, str. 28 in 29; Lakatoš, Ind. Slovenije, str. 74—75. — 29. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/3, 309/8; Spominski zbornik Slove- nije, str. ei54—655; Kragl, Zgodovinski drobci, str. 308—309; Lakatoš, Jnd. Slovenije, str. 80—81; Mohorič, Zgodovina obrti in lindustrije v Tržiču, str. 287. — JO. Arhiv zbornice TOI, fasc. 311/3, 309/5; Spominski z