Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejem» tianiti dati, plača za dvoitopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo. ga enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. LetoŘpjc dolenjsko Tino. Dolenjci imamo ie par let zaporedom» to nesrečo, da nam je grozdje tikoma pred trgatvijo gnjiti pri5eb. Marsikdo poèakal bi bil že prav rad 8 trgatvijo, posebno letos, da bi grordje èe boljie dozorelo, da ni tako grdo gnjiti priželo. „No, žta bilo, bilo", pravi Hrvat, in tako je bilo letOB eUèajno, da je grozdje sicer precej boijŠe dozorelo, kakor je leta 1897, ali precej ga nam je Tsled „grozdnega črviřka" in dežja segnilo, Umei) vinogradar bil je pai vsak toliko vesten ter natanèen v trgatvi, da je gnile jagode vse odbral ter jih ne pomeáal med zdravo grozdje. Ali k^j pomaga, ko pa nimamo na Dolenjskem samih umnih Ti »ograd aijev, kateri bi bili vestno vse gnilo grozdje odbrali ; itnamo marveÔ se precej takih, da dosti preveè takih, kateri se Žal dosti preradi drže dolenjske zadovoljiiosti, izrahne zna-èiltio z besedami: „Je ie daber". Taki so zmetali zdravo in gnilo grozdje vse skupaj v brento, ies : bo že daber. bo îe zdravo grozdje gnilo popravilo, vsaj ga je veë. Zdaj pa takim možem vino rado nagaja. V sodu jim je Se ôiato in tudi ie prijetnpga okusa, dasi duh po gnilobi grozdja vsakemu pravemu poznavalcu vina takoj v nos udari. Ako pa tako vino £ez noč ali sploh day íasa v kozarcu ali steklenici ostane, ae prav neprijetno spremeni. Ono postane ri^jave barve, strokovnjaki pravimo; vino je „nategnilo". Ono se pa tudi zgosti, in prav neprijeten duh in okus zadohi. Vse to so nasledki zanikernosti ob trgatvi. To je pa tudi v stanu, dobro ime, „kredit" kakor pravimo, nagemu sicer poštenemu, popolnoma pristnemu „dolenjcu" moèno oĚkodovati. MoŽ prid«, pogleda in pokusi vino v zidanici. Ker je spretno iiflto in tudi se dobrega okusa ter duha — ga kupi, in kupi ga Še jako drago, kajti to sreŽo imamo, hvala Bogu, dolenjski vinogradniki će, da ■e nase vino ne le nam samim, ampak tudi Go-ienjcera posebno pa ae Ljubljančanom prav raoMo Popada, bo^ dopada, kakor pa vsako drugo vino. Valed tega je pa naŽe vino tudi jako zahtevano, jako cenjeno, in plaèuje se ga nam prav dobro. To kljub temu, da se nekaterim iiljubuje ga cviček imenovati. Naj ga imenujejo makari centralni cviëek, samo da se ga lahko in drago odda; in to, kakor rečeno, je pri nas hvaia Bogu slučajno, Prav lahko in drago prodajamo naSa vina. Obžalovati pa je, da utegne kakemu kupcu našega vina vino nagajati, da mu to, ko ga domov pripelje nategne. To pa naiemu vinu dobrega imena in kredita ne bode povzdignilo, ampak ponižalo, potlačilo mn ga bode. Vaak, kdor bode tako vino kupil, rekel bode: Ne, na Doleojsko v ta in ta kraj pa ie ne grem več po vino. In tisti, kateri bodo v takih krajih Še vino na prodaj imeli, mogoče da prav dobro, ne nategljivo vino, ker je bilo ob času trgatve s pravim razumom ter vestno napravljeno, ne bodo ga tako lahko ia tako dobro prodali, kakor bi ga sicer. Zato dolenjski vinogradniki, posebno tisti, kateri gledé odbiranja gnilega grozdja ob Časn trgatve prav čiste vesti nimate, bodite previdnil Skusite prej ko vino prodaste, isto sami doma, je li stanovitno ali „obétanlik" kakor pravimo, ali nateguje. Natočite od vsakega vina, katero ae vam gledé stanovitnosti sumljivo vidi, pol steklenice in pustite jo Čez uoČ t omari stati. Ako zspazit« drugi ali tretji dan, da je nategnilo, da se je tudi zgostilo, uik&r ga takega ne prodajte. Pretočite ga marveč sami v drug prav močno s žveplom zakajen sod in ne bodete se kesali. Vino postalo vara bode stanovitno, in dajte ga kamor hočete, ne bode vam delalo sramote, pa tudi škode ne. Skoda pa nastane prav lahko ne le v znižanju dobrega imena, ampak tudi v podobi pravde, katera lahko prodano in tudi ée nepridelano vino požre. Ako v zakajeni sod pretočeno vino pa le âe ubogati noče, potem ga je treba pa ie čistiti. Kako da se to izvršuje, povedali bodemo v prihodnji številki „Dol. Novic'. Do takrat skuai naj vsak svoje vino, in ako nateguje stori naj to, kar mu danes svetujemo. K^J je norega po aTstr^skem cesarstTU? Znana trobentai» Schouer« in Wolf sta ae uiiela T državnem zboru 8p«t postavljati, zdaj ne samo t rpitjem in z rogoriljenjem, marreč z odkritim Žaljenjem avstrijskega mišljenja. Schû-oerer je t seji dne 5. t. m. naravnost rekel» da ÂTStrija umira, da se na Avstrijsko vojsko ni zanašati, da ti»j se zvez^ z Nemčijo poruâi, a nemški cesar mora avstrijskim Nemcem pomagati. Klical je na koQca: Proč od Rima I To mora biti vojni krik v sedanji narodni bitki. — Mlnisterski predsednik mu je takoj odgovarjal pošteno. Poslanec pl. Javorski je v imenu desaice zavračal nesramno besedičenje Schûnerer-jevo, čeá da uvideva desnica t Avstriji zaslombo za narodni razvitek narodov. Wolf je zagovarjal pristaša Scbonerer-ja. Pri tem zagovoru je nečuvano sramotil poljski narod. Poljak Gnievosz pa je v imenii poljske skupine izjavil, da mirno in premišljeno imenuje Wolf-a pouliákega pobaliua, ki ne more Žaliti poljskega naroda. Zbornica je zavrgla ministersko obtožbo. GatevoBz pa je bil tako nespameten, da je prevzel od Wolfa mu ponuđeni dvoboj. Wolf ga je v dvoboju ranil. Gnievosz je le povečal Wolfovo nezasluženo slavo. Slaba znamenja 1 Proračunski odsek je vsprejel vladno predlogo glede zboljianja plač državnih služabnikov nespremenjeno. V ogerski zbornici so se danes teden vršili taki prizori, kakor v avstrijski. Ministerskega predsednika BaniTyja so zmerjali poslanci z grdimi psorkami. Kaj je novega po širokem sretn? V Breslavi v nemSki Sleziji je prusko redarstveno predsedniátTo zapovedalo vsem ondi živečim avstrijskim Slovanom, da morajo v 14 dneh zapustiti Prusko. Zakaj? Ker se nočejo dati po-nemčiti ? Angleži se Se vedno silno hitro oborožujejo. Proti komu? To je će uganka. Francozi so se umaknili iz pokrajine F&âode v Afriki, zaradi katere se je bilo bati, da bo med Angleži in Francozi vojsita. Kaj torej nameravajo Angleži? Prihodnjost bo pokazala, ali no hoteli z oboroževanjem samo strašiti Francoze, ali so kaj hujšega imeli v mislih. Angleži imajo največje brodovje na svetu, so najmočnejši na moiju. Pa tudi Francozje se áe obo-rožujejo. Govori se, da je nemikl cesar Viljem, ko je bil oni dan t Carigradu, sklenil s Turčijo zvezo. Nemàkega cesarja v sultanovi državi povsodi navdu-áeno pozdrav^ajo. V Jeruzalemu je bil tadi slovesno vsprejet, takisto v Damasku in drugih mestih. Domače Testi. (Zastop mestne ob&ine Hatlika) je pri svojej danainej seji Nj. ekscelenco visokorodaega gosp. deželnega predsednika barona Viktor Heina v priznanje njegovega za deželo toliko blagonosnega delovanja in v zahvalo za preložitev karlovske državne ceste éez G-orjance do hrratske meje ter krepke podpore, katero siromašni vinogradniki belokrajne dobivajo , enoglasno imenoval častnim meáianom mesta Uetlike. (God preavitle pokojne cesarice Elizabete) obhajat le bo dne 19. novembra letos po vseh javnih âolab na Kranjskem 3 sv, maào, primernimi nagovori šolskih vodttev, za tem pa ponka prostim dnevom. („Dol. pevsko draitvo") sè sodelovanjem mešanega zbora „Glasbene Matice" priredi dne 26. t. m. v „Nar, domu" Preáernov koncert, z jako izbornim vsporedom: A. Rubinstein, „Slovo", ženski zbor; R, Schumann, „Levova nevesta", za bariton in glasovir, poje gospod Grajland; J. Pirnat, „Žalost", veliki meâan zbor. Po vsporedn ples. (V Ô0I0 „Glabene Matice" v Novem mestn) so se priglasili novi nňenci : za klarinet 2, za lovski rog 2, za postranico 2, za kontra bas 2 in za violo 1. Vseh učencev za igranje na godbene nástroje je sedaj torej čez 50. Na go^i poninje se sedaj tudi 5 gospodićin in je torej vseh učencev za gosli sedaj 20. Čitalnica je prepustila âoli áe eno prostorno sobo v pritličju „Narodnega doma" vhodu na desno; ponievanje torej odslej ne bode več tako utesnjeno kakor je bilo. (Mestna hranilnica v Novem mestn.) V mesecu oktobru 1898 je 149 strank vložilo 30.140 K 95 h, 116 strank vzdignilo 35.595 K & k, toraj več vzdignilo 5 454 K 13 h, 12 strankam se je posojil izplačalo 6.360 K, stanje vlog 1,087.592 K 97 A, denarni promet 135.413 K 37 h. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico) reg. zadruga z neomejeno zavezo skliče v smisin pravil točke XIX. občni zbor v svrho volitve treh ndov v nadzorovalni odsek v pondeljek dné 28. novembra 1898 ob 2. uri popoldne v občinsko pisarno občine âmihel-btopiàke v Ktndiji. (V bolnišnico Usmilj. bratovvKandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca oktobra 53 bolnikov, koncem avgusta jih je ostAlo 45,'skupaj 98. Od teh se jih je ozdravilo 47, zbaljialo 7, neozdrav-Ijen bil je 1. Umrla sta 2, in sicer eden vsled „Lwa tertiaria cerebri", eden vsled raka v želodci. V oskrbovanji ostalo jih je 44. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1322. (Prostor za drevesnico) dobila je kmetijska podruinica novomeška od gosp. A, Koievar-ja ml., in sicer na njegovem „marofn", ležečim tik ceste proti Ločni. Dotično zemljišče, ktero meri v celem 4706 stirjaikih metrov, vzelo je v 12leten zakup. Vsako leto izgojiti se imti v novi drevesnici po 1000 jabolčnih dreves. Prvo drevje oddajala bo podružnica svojim članom 1. 1902. Neki del drevesnice porabil se bo v prvih letih tudi za itgojo cepljenih trt, neki del je pa odločen za pridelovalce cepičev za zeleno cepljenje. Poleg drevesnice napraviti se ima sadni vrt, ki bo zasajen t pripravnimi vrstami jabolk, s katerih se bo lahko dobivalo tudi potrebi« cepiče za drevesnico. (Dražb» iv. Mohorja.) Z rizpošiljaDjem dražbenjh kiyig smo ravnoktr pričeli. Kazpoâilj&tev ae je mkoliko zhTlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna leto» n knjigo „Nai cesar" zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa. da bode baS ta knjiga po lepi veebini in krasni zunanji obliki razveselila vae ude in d* bode Slovencem trajen spomin petdeietletnice naaega ljubljenega, toliko sknianega cesarja! — Knjige raumáljejo ae letos posameznim Škofijam po tem redu; 1. goriška, 2. krâka, 3. tržaška, 4. sckovska, 5. aombcteljska, 6. senjska, 7. pureSk». 8. razni kraji, 9. ljub^jan8k«, 10. lavan-tinaka, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. — Odbor se bode po svojih močeh potradil, da ndje sedaj knjige Čim preje dobé v roke. — Komajte torej knjige T toli častnem Številu po vsem slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja 1 Odbor. („Družbe sv Cirila in Metoda sladna kava") je izila. Zavitkom v narodnih barvah po Va, Va» Vio vsebine je napis: „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ijubýani. Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je gosp. Ivan Jebačin, trgovec t Ljubljani. — Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domaČi kavi. — Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potom razširjate slovensko ime in podpirate družbo av. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode. (Prvo slovensko ladijo) «pustili so te dni v morje. Ista je last narodnjaka I. Gorupa in se zove Triglav. Bog daj, da srečno nosi po jimem fvetu slovensko ime ia jo naslednje kmalu še drug». (Umor.) Dne 6, oktobra umorila je 43 let stara udova Ana M o d i e iz Zajenice pri Mirni svojega otroka. Vlila mn je v usta neitaj kaplic hudičevega olja ter mu tudi prsi pretrla. Zgovarja se, da jo je reváčina do zloèinstva privedla. Izročili bo jo trebanjski sodniji, (Konjaka tatvina.) V noči od 8. do 9. okt. nkradena sta bila dva konja iz hleva Franc Novaku iz Phročflvasi pri Ambrusu. Vredna sta bila kaah 160 gld. Tatvine dolžijo cigane. (Predrzni t»tovi) kradli so v noči od 7. do 8. novembra v pivovarni gospcda Peter Jakliča v Kočevju, ter ulomili težko železno blagajno íd ii nje oropali vrednostne papirje in hranilne knjižice, skupne vrednosti kacih 3000 gld. ~ čuditi se je toliki predrznosti roparjeT. Kočevska žandarmerija je bila od zanesljive strani namreč obveščena, da namerava šest znanih hrvaSkih roparjev iz okolice ogulinske v Kočevje na rop priti, in da so že na potu. Vse kočevsko mesto bilo je po koncu. Žandarji, finančna straža in gasilci so se v različne patrole razdelili. Pazili so sosebno na razne pristave misle, da bodo roparji kje ogenj zanetili in tako zmešnjavo med prebivalci napravili, da bi ob tej priliki ložje kradli. Ulomili so pa na kraju, kjer je bilo najmanj pričakovati, namreč T pivovarni, ki je blizu kolodvora, in imajo mnogo domačih ljudi ter je viliu tega še 17 mož stražilo. V gostilni pivovarne so kaj mara preveč pili in sum delftli, ob 4. uri zjutraj spat šli, v sosedni sobi pa ao roparji svoj posel imeli, ki p» ni mogel tako hitro le izvršiti, kajti pretolkli ao poldrugi centimeter debelo železno ploščo v dolgosti 30 in širokosti 14 centimetrov, ,0 vpognili, vsebino blagi^ne pobrali in s plenom odšli, jrej da bi jih kedo čnl. Ko je t radnik pivovarne zjutraj v pisarno šel, videl je kaj se je v m či ïgodilo, toda od roparjev ni bilo ne duha oe »luh«. — Pre-bivalatvo je sedaj silno vznemirjeno. (Obsodbo na imrt) izvršili so tukaj v petek 4. novembra nad Matijo Bežekom, o katerega hudo-delatvu smo svoječaano poročali. Obaodba, katero je sodišče po izvršitvi mej občinstvo delilo, ae tako-lt glasi : „V imenu Njegovega Veličanitv» Cesarja! C. kr. porotna sodnija v Rudolfovem je na obtožnico e. kr. državnega pravdništva v Rudolfovem z dne 4. avgusta 1898, dv gnjeno proti Matiju Rezek zavoljo hudodelstva umora po dn« 97. avgusta 189» dognani glavni razpravi potem, ko ao porotniki stavljenemu jim gl&vnemu vprašanju soglasno pritrdili,, spoznala za pravo: Matija Bežek, tudi Lah in po domače Tre-banjec imenovan, dne 21. februvarja 1876 na Griču pri Trebnjem rojen, aamaki dninar, je kriv hudodelstva dognanega lavratnega in razbojnega umora t smislu §§ 134 in 135 odst. 1. in 2. k. z. storjenega s tem, da je dne 24. julija 1898 na Gorjancih Martina Kostrevc-a z nakano, ga usmrtiti in v svrho, da bi se polastil njegovih stvarjj, zasedno s kamenom po Čelu vdaril, mn z ostrino kose več krvnih žil na vratu přeřezal, valed česar je ta na izkrvavenji umrl — in mu ob jednem vso gotovino, nekaj Špeha in hruiek in pipec vzel, in si prisvojil, — da je toraj zoper človeka z namenom, ga usmrtiti in se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti, — zasedljivo tako ravnal, da je vsled tega umeri, — ter se obsodi po § 136 I. odst. k. z;, na smrt na vešalih. Dejansko stanje. Obsojeni Matija Režek je zanikern, pijančevanji in tatvini udan, potuhnjen in silovit človek. Zaradi tatvine je bil že dvakrat sodno kažnjen. — Leta 1897 je s svojo lastno materjo iz povoda, ker mu je očitala zanikerno življenje ter ga svarila, — hudo ravnal, in nji kakor tudi osebam, ki ao jo branili pred njim, si o delal in z noiem v roki nevarno žagal —. Zaradi teh ailovitih dejanj z rizsodbo c, kr. okrožne sodnije v Rudolfovem z dne 24. marca 1897 zaradi hudodelstva javne poailnosti po §§ 83, 98 črka a in i in 99 k. z. in prestopka hudobne poškodbe tuje lastnine po § 468 k, z. dosojeno mu kazen 13 mesečne težke poojstrene ječe je prestal v kaznilnici v Gradiški dne 22. maja 1898. Njegovo vedenje v kaznilnici ni kazalo, da ima namen, poboljšati ae. — Vodstvo kaznilnice izročilo mu je po prestani kazni na prebitku zaslužka 10 gld. 17 kr. Pri tej priliki dani mn opomin, naj za naprej hodi prava poi^, poslušal je mlačno in brezčutno, — kmalo pa tudi dejansko pokazal, da si opomina ni vzel k srcu. Komaj dva meseca je zopet vžival prostost, ~ že j« storil grozodejstvo, radi katerega je sedaj obsojen. — V nedeljo due 24. jnlija 1898 dopoldne a« je našlo na Gorjancih pod Sv. Jero kake tri četrt ure hoda od lesne tovarne proti Gabetju v enem jarku deset korakov od pešpoti vstran z draČjem pokrito, na glavi in vratu grozovito razmeBarjeno truplo vdov-Ijenega posestnika in očeta štirih nedoletnih otrok, Martina Koatrevca iz Gaberja. SođDo-zdntTniSka preiskava je Tstanovila, da je Martin Kostreyc vmrl ailoTlte smrti po tnji rold. Mimo Te£ đmgih težkih poâkodeb bile ste na čela dre, prizadeti b trdim, topim orodjem, íd na vrata ena imrtonosna, prizadeta s precej relikim in z veliko močjo rabljenim z«lo ostrim orodjem, vsled katere so bile leva dovodnica, leva zanaaja odvodnica, in vre-tenska odvodnica vratu prerezane, — ter je vsled iz-krravenja morala neiiogibno nastopiti smrt. — Zdravniška zvedenca sta ae določno izjavila, da je bil Martin Kostrevc najprej z vdarcema na čelo omoten, in da 30 ma še le potem bile prizadete druge poškodbe. Martin Kostrevc je bil odael nekaj dni poprej od doma na delo oa Hroralko, ter se s prialnžkom nekaj goldinarjev navedeno nedeljo zjutraj t dražbi Matije Režek-a vračal doma. Med potjo ita zajntrkovala T kantini lesne tovarne, — in od tod po pešpoti odšla proti Gaberji. Pri odhoda je imel Matija Režek nasajeno koso. — Pri mrtvecu se ni našlo nič denarja. Pod težo mnogih in odvažnih osumljajev pripo-znal je Matija Režek v soglasji z navedenimi in dmgimi ustanovitvami sodne preiskave, da je Martina Kostrevc-a umoril in licer v svrho, da se je polastil njegovega dninarskega prislužka. Sklep, svojega popotnega torarila umoriti, storil je že T kantini lesne tovarne, ko je bil pri plačilu zapitka opazil, da ima Martin Kostrevc nekaj goldinarjev. Da si pripravi za izvršitev svojega sklepa pri* pravno orodje, sname med potjo koso iz kosišča in pobere na skrivaj en kamen; razgovarja se z Martinom Kostrevc-om prijateljsko o raznih stvareh, tako da ta še sljutiti ne more, da ma preti kaka pogibelj. Kar nenadoma adari Martina Kostrevc-a s kamnom s tako silo po ćela, da se ta zgrudi na tla, adari ga na tleh še enkrat s kamenom po Čelu, zavleče omotenega iz pešpoti v atran v en jarek, ter ga jame ta s koso Densmiljeno tako dolgo rezati v vrat, da se do kraja prepriča, da je mrtev, vzame mrliča pipec, en kos ipeba, nekaj hraàek in vso gotovino, nekaj čez 6 gld., odide naprej ter med potjo hladnokrvno pOTŽije pnropani ipeh in hruške. Ker je Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo s sklepom z dne 26. oktobra 1896 prepustilo svojemu najviijema sodnemu dvora, naj vrsi svoje najvišje sodstvo nad Matijom Keiekbili so doslej že 40 trupel, Vfli častniki so utonili. Kapitan je bil bolan, in menda ni bil dovolj pazljiv. Ko je butnila ladija ob skale, 80 takoj ugasnile vse električne luči. Čolni, s katerimi bi se imeli ljudje reSiti, so se vsi preobrnili, Ladija je bila ie nova. Ponesrečenci bo vsi Amerikanci, in le jidaa Nemka je bila mej njimi. V Novo Mesto vračujoča se pisma: Albertus, Wien — Grandovo Maria, Triest —"Gorjup Josefa, Trebelno — Golob M., Lai-bach — JanŽekorič Jernej Chicago — Jurič Marko, Chicago — Videlič Jakob, Lawison — Bobnar Kari, Cleveland — Golobić Janez, Leoben — Badovinac Maki, St. Pólten — Hilđebrand Karl, Wien — Dragelj Niko, Ob. Osterreich — Brazovar Anča, Fiume — Kral Anton, EUeo — Juran Lukas, Walton — Buhr Pepa, Vidi'-m — Blažič Herman, loco (6 br,) ZaTarovalnlca za govejo živino v Xovííin mestu. Kmetijska podružnica novomeáka namerava osno-Tati za svoj okoliá zavarovalnico, ki naj bi odško-đovala skrbne živioorejce za izgube, ktere imajo pri goveji živini, ako jim ta pogine, ali če ae mora v sili zaklati, ali pa tuli takrat, ako je meso prodanih iivalij deloma ali popolnoma neužitno. Ta zavarovalnici, naj bi bila ustanovljena po načelih vzajemnosti, ÍD naj bi izplačevala odškodnine v prvi vrsti iz letnih doneskov druitvenikov, obstoječih iz zavarovalnin in npravnin. Podružnični odbor je sestavil potrebna pravila po izgledu dosedaj obstoječih takih zavarovalnic in 2 ozirom na razmere podružničnega okoliša, V udnji aeji 3. t, m. je sklenil mej drugim, da se načrt za pravila prijavi najprej v „Dol. Novicah" in „Kmetovalcu", in predloži potem občnemu zbom in d^elnt vladi. Načrt za pravila te zavarovalnice obatoji iz sledečih določil: I. Splošna določila, § 1. Od kmetijske podružnice v Novem mestu ustanovljenemu zavarovalnemu društvu je ime, „Zavarovalnica «a govejo živino v Novem mestu," Društvo je osnovano po načelih vzajemaosti, § 2. Zavarovalnica ima namen, odškcdovati dnt-štvenise za izgube, ki nastanejo pri goveji živini, č« ta pogine, ali če se mora v sili zaklati, ali pa tuđi na ta način, da je meso od živali], prodanih mesarja^ po izreku mesoglednika ali popolnoma ali pa le deloma neužitno. § 3. Upravne stroške in stroške za cenitev zavarovanih živalij trpi zavarovalnica, Sredstva društva so: zavarovalnine, apravnioe, priapevki javnih zastopstev ín zasebnikov in izkupila za prodane ali zaklane živali § 4. Zavarovalnica ima avo) sedež v Novem mestu tn deluje le v okoliiu podružničnem, § 5. Zavarovalnica je ustanovljena za nedoločen čas. § 6, Zavarovalnica skrbi za potrebna razglasila v „Dol. Novicah", „Kroetovalcu" in po žnpanatvih. § 7, Upravno leto se sklepa z 31, decembrom vsake)-valnici lahko pristopi vsak posestnik v podružničnem okolišu, ako zavaruje vso svojo govejo živino, ki je pripravna za zavarovanje. Kdor hoče vstopiti v društvo, mora ae zglasiti piameno ali ustmeno pri načelstvu in naznaniti vredne st, 2a katero želi zavaiovati posamezne živali. Priglasila je pismeno potrditi. Načelstvo dovoli ali odkleni pristop po prostem preudarku, n? da bi bilo vezano napovedati razlogov. § 10. K zavarovalnici se lahko pristopi vsak čas, izstopi pa le koncem upravnega leta; v tem slučaju treba je izstop pismeno naznaLili do 31. oktobra. Izstop il društva postane veljaven áele z 31 decembrom d. 1. Dotlej mora izstopajoči drustvenik apol-novati vse dolžnosti po pravilih in poravnati vse za-stanke, sicer se iztirjajo «odnijskim potom. Na društveno imetje ali vplačane prispevke nima izstopivši drustvenik nobenih pravic. § 11, Ako drustvenik ne prijavi pravočasao izstopa, obvezan je vplačati redne prispevke celega sledečega leta, § 12. Načelitvo sme društvenika izključiti iz društva, kedar ne izpolnuje dolžnostij prevzetih po djločiiih teb pravil ali se obnaša tako, da izgubi zaupanje načelstva. Ill Določila za zavarovanje. § 13. Načelstvo ukrene potrebno, da se priglašena živina pred ko mogoče pregleda in preceni glede zavarovalne vrednosti. K zavarovalnici sprejeti» društvenikom izdaja načelstvo potrebne pclice ali potrdila. § 14. ZavaroTilna Trednost se tekom leta lahko pOTiia oziroma tadi zniža. § 16. Zavarovanje postane praTomodoo šele tedaj, kadar ae je plačala zavarovalnina ia npravnina. § 16. Za celi zavarovabi okraj napraviti je poteben kataster, v katerem se zapisujejo zaporedoma, najprej Tsi aavarovalci, potem njih živina, in sicer po spoln, starosti, bar?i, plemena in rabi; ravno tako je zapisati dan in nro, ob kateri se je pričeto zavarovanje. Zayarovana živina dobi na rogovih nžganá znamenja. § 17, Vsa zavarovana goved se ima dvakrat T letn pregledati. Čaa te revizije doloĚnje naíelstvo. Pri tem pregledovanju je določiti: a) ali je priglašena res vsa za zavarovanje sposobna goved posameznih društvenikov ; b) ali se nahaja v dotiènih hlevih vsa zavarovana goved; ako ima druatvenik zavarovano živino T tnjem hlevu, in posestnik istega ne dovoli ogleda, ■me načelstvo izreči, da je zavarovanje prenehalo, dokler se ne izvrši ogled. C) ali je goved v resnici toliko vredna, za kolikor je zavarovana. Načelstvo zamore prirejati revizije tndi sicer, kadar spozna to za potrebno. § 18. Zavarovati ni mogoče: a) govedi, ki je manj ko 3 mesece stara; b) govedi, ki je več ko 12 let itara, in Se ni tila prej zavarovana; cj bolne in bolezni sumljive govedi; d) preveč izdelane ali izrabljene govedi, dokler le nahaja y takem stanju; e) govedi, katera je nakupljena za nadaljno kup-čevanje ali za meaaija; f) govedi v takih hleyih, v katere se postavlja iivina prekupcev; g) govedi, katera se je kupila brez ozira na njene postavne napake; h) govedi v hlevih, kjer lo se pokazale kužne bolezni, in sicer toliko časa, dokler ni uradno potrjeno, da je ponehala bolezen. [V. Zavarovalnina. § 19. Vsak druatvenik mora pri vstopu, poxneje pa takom prvih 14 dnij meseca januarja vplačati za «varovano goved in eicer: a) zavarovalnino v znesku l^o od zavarovalne vrednosti ; bj npravnino, ki znaša pri lavarovalni vrednosti do 100 gld. . — gld. 50 kr., „ 600 gld. . lglđ,-kr., „ 1000 gld. . 2giđ.-kr., „ 2000 gld. . 3glđ.-kr., „ „ „ 6000 gld. . 5 gld. — kr., Ce dovoli načelstvo, se zavarovalnina in uprav-nina lahko plača tndi v dveh obrokih, katere določuje Ú vsak slučaj posebej načelstvo lamo. Visokost zavarovalnine in npravnine določc je občni sbor od leta do leta. V, Dolžnosti drufitvemkov. § 20. Vsak drustvenik mor»: a) plačevati točno zavarovalnino in upravnino: b) naznaniti, ali ima v svojem hlevu tndi tujo iivino, in ali je ta zavarovana ali ne; C) naznaniti oemadoma načelstvu vsako bolezen mli polkodbo; d) naznaniti nemudoma vsako premembo pri za* varovani ali ta zavarovanje pripravni živini, ako e ta prememba nastala vsled pogina ali pa s tem, da ■e je živina v sili zaklala; e) naznaniti tekom 7 dni vsako premembo pri živini, ki je nastala vsled poroda, nakupa, prodaje ali zamenjave, ali vsled tega, ker je mlada goved dorasla in dosegla pripravno starost za zavarovanje; f) ravnati se natančno po zdravniških naredbah v slučaju bolezni ali telesne poškodbe zavarovanih živalij. § 21. Načelstvo sporazumno i zaupniki apoznav^ ali ostane obolela živina y oskrbi zavarovalca ali jo mora zdraviti veáčak, ali jo je prodati. Obolelo živino sme te po sklepu načelatva prodati tedaj, ako sa pokaže, da je bolezen neozdravljiva. Kedar načelstvo sklene, da ,je govedo prodati, poveri prodajo zaupnikom. § 22. Stroške za zdravljenje živine pUiuje *a-varovalec sam, in sicer po tanfiih, ki bo nalaić določeni la zavarovalnico. § 23. Kužne bolezni pri živini naznaniti mora zavarovslec tudi še pri županstvu, kakor zahteva postava z dné 29, februvarija 1880 ât. 36 in 37 drž. zak. in z dué 17. avgusta 1892 It. 142 drž. zak. § 24. Akn kupi društvenik od društvenika kako zavarovano goyed, petem ostane goved zavarovana tudi pri novem posestniku, To Telja tudi pri vsaki taki zmeni. § 25. Če pride zavarovana goved kot dedáčina v druge roke, »topi novi poaestnik v pravice in dolžnosti svojega prednika, ako je aam druStvenik; ako pa ni, potem preneha zavarovanje tikoj, kakor hitro se odžene goved iz prejšnjega hleva. § 26. Ako pride goved kakega društvenika v last nečlana, potem se lahko nadaljnje zavarovanje^ ako se novi posestnik zaveže poravnati vse zaostanke. Ako želi novi pose.stnik nadaljevati zavarovanje, priglasiti se mora tekom 7 dni. VI. Pravice druStventkov. § 27. Vsak društvenik ima pravico: a) do odškodovanja v slučaju, da zavarovana goved pogine ali pa «e v sili zakolje; b) udeleževati se občnih zborov, voliti in voljea biti v društveno zastopstvo. VII; Določila za odškodovanje. § 28. Vrednost v sili zaklane ali poginule govedi določuje cenilna komisija, ki obstoji iz zastopnika načelstva in iz 2 zaupnikov. Slavno živino je ceniti po tekoči tržni ceni in z ozirom na to, kako je bila rejena pri zakolu ali po^nu. Pri plemenski živini in živini za užitek, določiti je pravo ceno z ozirom na njeno starost in druge njene lastnosti. § 29. Ako zavarovana goved pogine, plača društvo odškodnino na podlagi cenitve t tistem znesku, katerega določuje načelstvo od slučaja do slučaja. Ta odškodnina lahko znaša celo zavarovalno vrednost ali pa tudi manj. Več kakor zavarovalno vrednost ne more odškodnina nikdar znašati. Ako se zavarovana goved zakolje in njeno meso proda, izplača se zavarovalen ves ikupiček, in Če treba, še toliko po vrhu, da dobi društvenik vso vrednost, ki se je določila pri cenitvi. Odškodnina se odšteje y 8 dneh potem, ko i 3 je pravomočno določila. § 30, Odákodaina se ne izplača: a) ako jo poTzroĆi vojika, vstaja, ali eDaki ii-ređai dogodki, ki zadenejo ves zavarovalni okraj; med te ja Šteti tudi požar ; b) ako je goved poginila ali bila zaklana, aJi pobita Tsled kuge ali droge take bolezni, za ktero daje država potrebna odškodnino; c) ako se zavarovalec ni ravnal po predpisih naćelatva in je ravnal z živino na svojo roko; d) ako zavarovalec ni nemadoma naznanil nastopa knžne bolezni ali sploh kake druge nalezljivoati Bumljive bolezni, ali pa, ako se ni ravnal po naredbah izdanih proti razširjenju kužnih boležnij; e) ako ni pravočasno naznanil bolezni, pogina ali nezgode pri zavarovani živali; /) ako ni naznanil prememb pri živini, kakor to predpisuje § 20 toèka e); g) ako ni pravočasno vplačal zavarovalnine; Vj ako zavarovalec ni zdrayil živine po navodilih načelatva. i) ako je bolezen, nerabnost ali pogin živine nasledek zanikernega in slabega ravnanja; k) ako je zavarovalec pri zavarovanji in popisu živine vedoma zamolčal bolezni in napake, in ako je sploh hotel na en ali drug način oškodovati zavarovalnico ; 1) ako je zamolčal pri zglasltvi, da ima svojo živino zavarovano že pri kakem drugem druStvn. § 31. Ako grt zavarovalen odškodnina od zasebnega obvezanca ali sploh drugim potom, se odikod-jDine ne izplača toliko časa, dokler zavarovalec ne dokaže, da je brez lastne krivde prišel ob odškodnino. Ako mn gre taka odškodnina )e deloma, izplača se manjkajoči zneaek do zneska odškodnine določene po naČelHtva takoj, za ostali znesek pa relja določilo prvega odstavka. V takih slučajih mora zavarovalec po sklepu načelstva le-to pooblastiti, da odškodnino v njegovem imena iztérja. Načelstvo pa sme odškodnino odmeriti in takoj izplačati, ter iskati odškodnino proti tretjemu obve-sancn v svojem imenu. Odškodovanec mora v tem filačaju nastopiti kot posredovalec. § 32, Društvo izplačava odškodnino iz društvenega premoženja, v prvi vrsti iz letnih dohodkov, v dragi iz rezervnega zaklada, Ako primanjka enega in druzega, sklicati je izredni občni zbor, kateri ko-nečno določi, kako naj se pokrije primanjkljaj. § 33, Društveno gotovino je plodonosno nalagati pri narodnem denarnem zavoda, kojega določa od leta do leta načelstvo. § 34. Œede računovodstva, računskega sklepa in polaganja letnega poročila veljajo določila min. naredbe z dné 5. marca 1896, drž. z. át. 31, § 31. in 35. Računski sklep je predložiti tekom prvih treh mesecev po novem letu. VIII. Uprava dru&tva. § 36. Dmitvo opravlja svoj* opravila po svojih organih. Tiso: 1. občni zbor; 2, načelstvo; 3. nad-»rstvo; 4. društveni zaupniki; 5. tajnik; 6. blagajnik in 7. razsodniki. 1. Občni zbor. § 36. Bedni občni zbor se skliče enkrat v letu T februarju. Izvanredni občni zbor se skliče, če ae aačelstvu potrebno zdi, ali če to zahteva tretjina dru-âtvemkoT ali če ga skliče nadzorstvo proti sklepom Dafielstva. Dan, nra, kraj in dnevni red občnega zbora naznaniti je 8 dnij prtje vsem društrenikom po krajni navadi ali po listih, katere od leta do leta določi občni zbor. § 37, Občni zbor sklepa veljavno, Če je prieotn» najmanj petina društvenikov. Stdepa se z nadpolo-vično večino glasov; pri jednakosti glasov je predlog ovržen. Ako bi se občnega zbora ne udeležilo postavna število društvenikov, skliče se v 14 dneh drugi občai zbor, kateri sme sklepati ne glede na število prisotnih društvenikov. § 38. Občni zbor: a) voli z nadpolovično večino glasov ; načelstvo, društvene zanpnike tajnika in blagajnika; b) določuje nagrade društvenim poslom; c) odobruje letne račune; d) dovoljuje izvanredne stroške; cj »kle[>a ob ugovorih proti sklepom načelstva; /} določuje letno pristojbine za zavarovanja. ff/ sklepa o premembi pravil in o razpusta društvi. § 39. Kadar se sklepa o premembi pravil, mora biti pnstjtna veiina árnštvinikov in morate glasovati za premembo dve tretjini prisotnikov. Kadar se pa sklepa o raz^u^tu društva, morate biti zastopam najmanj dve tretjini društvenikov in morajo glasovati tri četrtine prisotn h, da se društvo razpusti. 2, Načelstvo. § 40, N č-Istvo obstoji iz predsednika, njega namestoika, treh odbornikov, tajnika in blagajnika, katere voli občni zbor z nadpolovično večino glasov na tri leta. § 41. P^pdiednik zastopa društvo na zunaj, sklicuje oi čne zl) >re, določuje njih dnevni red in poroča pri občnem zboiu o stanji društva. § 42 Nnčfrlstvo rešuje v svoj delokrog spadajoča Opravila v sejah, katere predsednik sklicuje po potrebi ali na Mjo treh udov načelstva, in pri katerih morajo biti prisotni V8>*j stiri odborniki, da so sklepčne. Sklepa se z večino glasov; pri jednakosti glasov odločuje mnenje predsednikovo. Predsednik mora nszna&iti sejo pismeno ali «■»tmeno vsem odbornikom vsaj 24 ur poprej. § 43 0(iravil» načelstva: a) skrbi za redno opravljanje društvenih opravil; b) sprejema nove ude in izključuje nevredne; C) skrbi, da se društveno imetje varno hrani in nalaga ; d) sklepa in določuje o rednih stroških in o odškodovanja ; e) predlaga občnemu zboru saj do 31. tnarca račun preteklega leta; f) ííkrbi, da društveniki izpolniyejo natanjko svoje dolžnosti. § 44. Potrdila o prejemkih društva podpisujeta predsednik in blagajnik, razglase in vse druge društvene spise pa predsednik in tajnik, da imajo pravno moč. 3. Nadzorstvo, § 45. Nsdziirs'vo o^istoji iz načelnika in dveh odbornikov kmetij tke podružnice, katere voli podrnž-ničai občni zbor z nsdpoluvitiio vćčino glasov na tri leta in kateri niso udje načelstva. Nadzorstvo skrbi, da uprava društvena drči pravit in društvenih zakonov; ima pravico pogledati v društvene knjige in blagajnieo kadarhoče, mora pa to storiti dvakrat f leta Pri nadzorstva stavijo se tožbe in prizivi proti sklepi m načelstva; osdfor- ■tTO sme tndi proti načelstvu sklicati obioi zbor, ako iftto Dfl izpolnnje svojih dolžnosti). 4. Dradtreni z&apaiki- § 46. NaéelatvQ pomagajo pri cenitvi, nadzoro-Tanjn, preiskovanja zavarovanih goved, pri njihovi ttolezni in v drugih Binćajih sodno zapriseženi zanp-miki, katere in kolikor jih voli obini zbor z nadpolo-TičBO veČino glasov na eno leto. O vsakem ogleda, preiskovanji in cenitvi morajo SBopmki sestaviti zapisnik ter izročiti ga nai^elstva. T istem morajo izreči, da so svoj posel vriili vestno in natanino in da odgovarjajo za vsako škodo, katera 1i>i druátvn nastala iz povrSnega ali pomanjkljivega ttinetya (§ 139d—l'dOO o. dr. z.) 5. Tajnik. § 47. Tajnika voli občni zbor z nadpoloyiino Tečino glasov. On vodi zapisnike odborovih sej in občnih zborov, oskrbnje drnátvene spise in dopisovanje. 6, Blagajnik. § 48. Tndi blagajnika voli občni zbor z nad-poloviéno večino glasov. On prejenia vse dohodke, ▼odi društvene r&ćnne ter izplačnje vse drnštvene troske po nkazn naćelstva. Meseca jannvarja vsakega leta predložiti mora načelstvn račan preteklega leta, kateri mora obsegati vse dohodke in stroške med letom. 7, Eazsodniki. § 49. Bazpore med druátreniki in načelstvom ÍD razpore med drnâtveniki izvirajoče iz drnstvenega razmerja, poravnava in razsoja sodišče treh razsodnikov, od katerih po ednega izvolita prepirajoči se itranki, tretjega pa nadzorstvo. Proti razsodbi razsodnikov nj priziva, IX. Reservní zaklad, § BO, Reservni zaklad ima namen, pokriti drn-itveoi primanjkljaj j nabira se z vsakoletnega Čistega dobička ter je lastnina druâtva; drnstveniki nimajo do njega osebno nobene pravice ter ne morejo tirjati, da se med nje razdeli. Ako se drultvo prostovoljno razdruži, ali če je TRZpnsti javna oblast, preide dmàtveno premoženje tunetijski podmžnici t Novem mesto. Opazka. Ako ima kdo izmfd interesentov kake pomisleke proti besedilu teh določil ali proti določilom samim, naj to blagohotno prijavi kmetijski po-đnUnici, katera se bo na vse nasvete ozirala. Loterijske številke. Tr«t 6. novembra 57 69 62 84 71 Gradec 13, „ 9 3 37 16 8 át, 1347. Hazglasilo. (258) Meitno županstvo v Kudolfovem razpisuje s tam nabavo kakih 700 m^ hrastovih, popolnoma suhih iu zdravih parket za tla v novo zidani hiši v Kndol-foveiUj'na kolodvor v Rudolfovem postavljenih, katera tla bi imel ponudnik tndi položiti, Ponudbe naj ae vložijo do 15. decembra 1898 pri podpisanem mestnem županstvu. Mestno županstvo v Rudolfovem dne 5. novembra 1898. Kmetsko stanovanje s hlevom in nekaj zemljiščem vred bo za oddati t novi hiâi poleg Božjega groba. Le taki, ki so obrtniki, naj se oglasijo pri opravnistvu „Dol, Novic". Velike pipe za vinske sode, brez napake, z žťleznim obročkom, ter 9—11 palce? dolge, dobe se pri trgovcu Gaspar Maurer-ju na Raki pri Krskem. Dimnikarski pomočnik, trezËU, priden in poBten, sprejme se takoj pri Franc Honigmann-u v Novem mestu. Martin Levičar iz Sel pri Rrtki je imel letos prav lepo grozdje, katero je bilo vže v zaOetku septembra popolnoma sladko in zrelo. Za prodati ima 300 na zeleno cepljenih trt, katerim je podlai^a „HipaiÍH portalis". Cepljena je na Ranine, Sladka Minka in Kraljevina; vsaka, trta ima tri do âtiri cepljenke, torej čez 1000 cepljenih trt. Viako korenino da za 60 kr. Kdor ima pripravljen vinograd in si želi kmalu dober sad imeti, naj le oglasi. Tudi ima 8000 vkoreniétnih trt „Riparia por-talia" in sicfir 100 trt 1 gld. Ustnica uredništva. Gosp, J. N. Takih dopisov tndi Novice" ne Tepre-juBkjo. 8 prústKvljenuQ pođpiiom bi ee tudi vrediuStvo ne o^Lo gotoTi in opravičeni tožbi. Gofp. M. L. Vfti dopit nismo kot tace$;a «prejeli, kajti to je namaniJo, Darovi za novoniHko dijaško kuhinjo. Ooapa Eatarica £iu 6 gld.. Fi, Zupančii 2 gld,, g. Ivan Zliukj, Bvètnik 3 gld„ g. impnik A. Šinkovec 16 gld., g, M Saje Danici) 2 gld., g, žnpnik 3![. Poljak S gld., neimenovaD 2 gld. K) ki„ g. foiŘtmíyBter B. Kretintky 5 gld, g, kaplan Fr. PlaB-tuii S gld., dobrotniki iz metita in Eandije Sfi gld. ïO kr,, £np-^ani is Pteâine en voz iivil, inpljani iz Mime p«St dva voza Živil, fapljani is Bránic voz živil, goipa Witsohel iz Srebmii voz repe Ï& zetja, g. E. Hoeina dve vreči repe, Franc ZïipanSiS ii Idime peii 200 glav zeija, 10 rrei krompirja, 3 mernike fižola, jošprenja, {«bule in iesnja. Hvala Bogn in dobrotnikrxii, ki so tuliSali mojo prošao. Sog jim plati, pa obudi ie novih dobrotnikov. Dr Jos, Marinko. V. II. Prefiastiti duhovićini, gospodom uradnikom in slav. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam veiko za ogovsukneneinbagu. Tudi nepremoćljive lodne iz kamelnlb dlak za haveloke ponndim po najnlïjl ceni. Kavno tako izvriu|em oNeke po najnovejiem kroju in nizki ceni, p