S^HniiS Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. noštne hran. 12.549 i, lito Murska Sobota, 30. Julija 1939. ŠTEV. 20. POLITIKA Nj. Vis. knez namestnik Pavel in kneginja Oiga sta odpotovala v London na zasebni obisk angleškemu kralju in kraljici. Hrvati so prejšnje dni proslavili 60 letnico rojstva svojega voditelja dr. Mačka. Ob tej priliki se je zbralo nad 100.000 ljudi v Zagrebu. Na velikem mladinskem taboru ZFO v Novem mestu je prisotni minister med drugim rekel: „Mladina, tvoje delo sloni na zvestobi Boga in zvestobi do domovine. Zato je Slovenija lahko ponosna na svojo domovino in država pa na takšno Slovenijo". Angleška vlada baje namerava ponuditi Jugoslaviji in Bolgariji vsaki po pol milijona funtov šterlingov, kot prvo oporo za širšo finančno pomoč, če se obe državi zavežeta, da bosta v primeru mednarodnih zapletljajev o-tali res strogo nevtralni. Jugoslovanska šolska ladja Jadran" je obiskala poljsko pristanišče Gdinj. Ob tej priliki so poljski časopisi naglašali jugoslovansko poljsko bratstvo. Dr. Maček bo v mesecu septembru obiskal zahodno Bosno. V Angliji so mnenja, da prihodnja akcija Nemčije ni namenjena Gdansku, marveč Madžarski, ki naj bi stopila z Nemčijo v enako razmerje, v kakršnem je že sedaj Slovaška. Nekateri listi trdijo, drugi pa pa zopet zanikajo, da se Poljska pogaja z Nemčijo, glede mirne rešitve gdanskega vprašanja. Preko 100 angleških bombnikov je izvršilo že drugi polet preko francoskega ozemlja. To je značilno za trenutna politična trenja. Egiptski zunanji minister je po svojem potovanju po Balkanu (obiskal je tudi Beograd) izjavil, da želijo vse balkanske države mir. Francoski listi naglašajo, da se razvija trenutni evropski položaj v znaku pomirjevanja. Sklepajo, da bo sedanje zatišje trajalo do 27. avgusta t. j. do dneva velikega Hitlerjevega govora v Ta-nenbergu. Preselitev Nemcev izjužno-tirolskih krajev, ki so danes pod Italijo, je gotova stvar in je bila sklenjena v popolnem soglasju obeh vlad. Prijave za vpis v dvorozredno trgovsko šolo v M. Soboti Z šolskim letom 1939/40 bo v Murski Soboti otvorjena „ Zasebna dvorazredna trgovska šola Združbe trgovcev", ki bo nameščena v ta namen zgrajenem »Trgovskem domu". Po organizacijskem štatutu in učnem načrtu se ta šola ne bo razlikovala od državnih dvoraz-rednih trgovskih šol. Absolventi te zasebne dvorazredne trgovske šole bodo imeli pravico, da prestopijo v tretji razred katerekoli trgovske akademije v državi, dijaki pa še posebej bodo uživali pravice dijaškega roka pri odslu-ženju kadrovskega roka v vojski. Z ozirom na izredno veliko zanimanje za to novo šolsko ustanovo s strani ukaželjne mladine priporoča šolsko vodstvo že sedaj, da vlože interesenti čimprej vodstvu aproksimativne prijave, da bo zmoglo vodstvo še ob pravem času izvršiti vse potrebne predpriprave za predpisno vpisovanje in za organizacijo šolskega pouka po odnosnih določbah zakona. Te aproksimativne prijave naj vsebujejo samo podatke o rojstvu, domovinski pravici, stalnem bivališču interesenta in poklicu staršev. Sprejeli se bodo interesenti obojega spola, ki dokažejo, da so uspešno dovršili 4 razrede meščanske, oziroma srednje šole z malo maturo. Informacije dobe interesenti vsak dan v pisarni združenja trgovcev, ki se nahaja v prostorih „Trgov-skege doma" v Murski Soboti. Priporočamo zlasti članom našega združenja, kakor tudi vsem ostalim trgovcem, da zaupajo svoje sinove oziroma hčere našemu zavodu, kjer bo imela mladina vso potrebno strokovno vzgojo v pravem smislu besede. Objave VIII. IKIariMega tedna Naš narodni položaj In mnoge pereče sodobne probleme, zvezane tesno z našo narodno sedanjosto In bodočnostjo, bo pokazala na najbolj nazoren način narodopisna razstava na letošnjem VIII, Mariborskem tednu od 5 do 13. avgusta, Zato bo zanimiva prav tako za Mariborčane kakor za vse ostale Slovence in Jugoslovane. Kaj je skavtizem in kaj hoče, na ti dve vprašanji hočejo odgovoriti naši skavti na svoji veliki razstavi, ki jo prirede v okviru letošnjega VIII-Mariborskega tedna. Priložnost polovične vošnje po državnih železnicah od 1. do 17. avgusta bodo zato gotovo v polni meri izkoristili tudi skavti od drugod, da si to razstavo ogledajo. Še posebej pa bo poučna za vse tiste, ki skavtizma in skavtov morda še ne poznajo tako, kakor bi bilo treba. Tlakovalna dela v Prešernovi ulici v Mariboru, ki je glavna prometna os vsakoletnih prireditev Mariborskega tedna, bodo že pred pričet-kom letošnjega VIII. Mariborskega tedna popolnoma dokončana. To bo dalo zlasti veseličnemu parku, ki se bo tudi povečal in izpopolnil, čisto novo zunanje lice. Športne prireditve, ki so v programu letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 17. avgusta, bodo pokazala, da je Maribor postal po vojni res pomembno športno središče. Zanje vlada že sedaj precejšnje zanimanje v Mariboru samem, pa tudi med ljubitelji športa po ostali Sloveniji in Ju goslaviji. Narodno gledališče v Mariboru, ta najpomembnejši slovenski kulturni zavod na severni meji, bo slavilo letos v jeseni 20 letnico svojega rednega obstoja. Ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bo pa pokazalo svoj nastanek, razvoj in uspeh na veliki gledališki razstavi, ki bo po zamisli in izvedbi nekaj čisto novega. Ali 2e veste . • • da so po 1. 1918 zgradiii v Jugoslaviji 1430 km novih železnic. Na ozemlje predvojne Srbije odpade cd tega 800 km. Železniška mreža se je v Srbiji v dvajsetih letih zgostila za 50%, da se je v Sloveniji pred 1918 zgradilo povprečno na leto 16 km novih prog, po 1918 pa le 3 km, da do popolne nacionalne železniške mreže manjka v območju ljubljanske žel. direkcije še blizu 700 km novih prog, da je nujno potrebna železnica Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica —Murska Sobota, da so 26. julija otvorili poštno avtobusno progo Murska Sobota —Bodonci—Gornja Lendava ter Murska Sobota—Beltinci—Čren-sovci—Dolnja Lendava. ■Ki Petnajstletnico S. R. Mure SK Mura proslavi petnajstletnico svojega obstoja dne 20. avgusta 1939. Ob tej priliki naproša vsa so-boška in okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo po možnosti nobenih prrireditev. Vabilo na kmetsko mladinsko manifestacijo Okrožje kmetskih fantov in deklet vabi vsa prosvetna društva in organizacije na medokrožno tekmo s ptujskim okrožjem KFD, ki se bo vršila 6. avg. v Soboti. Prosimo, da nam prijavijo svoje delegate najkasneje do 1. avgusta. Okrožje KFD. V Soboti zopet močno dela »črna borza" V zadnjih časih se opaža, da nekatere osebe — posebno oni, ki so že v evidenci — kupujejo razne tuje valute po abnormalno visoki ceni. Opozarja se občinstvo, da s prodajo valut nelegalnim osebam storijo prekršek zoper devizne predpise ter v slučaju da jih oblastva pri takem poslu zasačijo, plačajo visoko kazen. Prosimo oblastva, da zasledujejo člane „črne borze" ker s tem služijo splošnemu narodnemu gospodarstvu. V Murski Soboti sta pooblaščena za kupovanje valut in čekov edino denarna zavoda Prekmurska banka in Kreditna banka. V Ameriki grade 101 novih bojnih ladij v vrednosti več kot milijardo dolarjev (okoli 45 milijard dinarjev). Znamenje časa! Bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. Beneš, ki se je vrnil iz Amerike, namerava baje odpotovati v Moskvo. Prizad je izdal stroge predpise za izvoz sadja v Nemčijo, po katerih noben izvoznik ne sme nuditi v Nemčijo niti prodajati blago, po nižjih cenah, kakor jo odredi Prizad. Tri milijone ljudi živi v Romuniji od sadjarstva. Letos bodo pridelki okrog 130.000 vagonov. Letni izvoz sadja znaša le 1800 do 2000 vagonov. Doma pridelujejo žganje. . - }JS $ 3? JltSii; it M «\nH eiiioftA Odpočijte si noge v naših sandalah! Pohitite dokler ie Se izbira velika I BATA Murska Sobota 25. julija 1939. Kdor je v zadnjem času zasledoval vesti iz političnega sveta iz katerih je bil na eni strani razviden napor, da se ohrani mir in red v Evropi, na drugi strani pa, da se poderejo vsi mostovi sporazumevanja med narodi, je vedno in vedno naletei na poročiia o pogajanjih za sklenitev zveze med Francijo in Anglijo s skrivnostno Rusijo. Kljub temu, da so že meseci od tega, ko se je v svetu pojavila vest o gornjih pogajanjih, ki imajo namen, da se tri najmočnejše sile v Evropi strnejo v skupno fronto proti državam, ki so v zadnjem času pokazale preveliko podjetnost na škodo manjših narodov, je ostalo še vedno pri samih razgovorih, ki jih tudi najnovejši evropski dogodki niso mogli spraviti z mrtve točke. Ker bi pa neuspeh teh pogajanj imel neslutene posledice za nadaljni razvoj Evrope, se vsakdo upravičeno vprašuje, kaj je vzrok tega zavlačevanja. Predvsem je treba ugotoviti, da Anglija in Francija nimate ničesar proti fašističnim idejam, ki se jih oklepajo Italijani in Nemci. Te nazore še odobravajo. Njim gre le za to, kdo dobi večji delež pri razdelitvi sveta, skratka za oblast. Po končani svetovni vojni se je Evropa razdelila v tabor zadovoljnih narodov, ki so dobili nova ozemlja, sirovine itd. ter v tabor nezadovoljnežev, katerim so bile odvzete prejšnje posesti. Med prve spada Anglija in Francija, med zadnje pa predvsem Nemčija in Italija, ki skušata z vsemi možnimi sredstvi izbojevati to, kar jim po njihovem mnenju pripada. Tu je vzrok vseh nasprotij. Angliji in Franciji pa zopet ne bi šlo v račun, da bi sedanji državni red v državah nasprotnega tabora propadel. Ce bi se zrušil fašizem in narodni socializem je nevarnost, da se ljudstvo oprime novih idej, ki bi mogoče za-brenkale po komunističnih strunah, kar bi iz take neposredne bližine postalo nevarno za njih državni obstoj Ljudstvo rado drvi iz skrajnosti v skrajnost. Za to je bilo treba najti odprtino za razganjajočo paro hrumečih strojev ... In so Angleži odprli pot nemškemu pritisku proti vzhodu. Prišlo je do sporazuma v Monakovem, kjer je bivša Češkoslovaška podpisala svojo smrtno obsodbo. Nemški val, ki je butal ob angleški imperij, se je prevalil proti Donavi. Vse bi bilo dobro, če se temu ne bi uprlo angleško .javno mnenje", ki je obsojalo tako politiko in zahtevalo novo usmeritev. Tako je prišlo do pogajanj z Moskvo, ki pa je kmalu spoznala angleški načrt stremeč za tem, da ustvari vse pogoje za spopad med Rusijo in totalitarnimi državami (Nemčija, Italija). Iz razumljivih razlogov se Rusi temu upirajo ter nočejo po kostanj v žerjavico. Odtod večni razgovori, ugibanja in pisanja, kar prav lahko ima za posledico, da bo Anglija ostala na cedilu. Rusi so pripravljeni za ustvaritev zveze velesil, ki bi jamčila za varnost manjših držav. Tega pa zopet Anglija noče. Mogoče pa >o se le ?ašlf, zlata srednja pot in se ustvaril sporazum, ki bo največji diplomatski dogodek dvajsetega stoletja. Festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru Prirejanje raznih festivalov se je v zadnjih letih močno udomačilo po vseh kulturnih državah, največje festivale narodnih običajev je pa doživela letos Švica ob priliki pokrajinske raz stave v Curihu. Privabili so tja sto-tisoče Švicarjev, pa tudi tujcev iz sosednih in oddaljenejših držav. Prav tako zanimiv in za nas več ali manj nekaj čisto novega, bo nedvomno festival slovenskih narodnih običajev ob priliki VIII. Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta. Na njem bodo nastopile skupine iz raznih deiov Slovenije s plesanjem belokrajinskih kol, prleškim gostovanjem, pogrebom Kurenta itd. Vsi nastopi bodo skrbno pripravljeni po strokovnjakih in izvedeni v pristnih narodnih nošah posameznih pokrajin. Prireditve bodo zato zanimivost, kakršne v takem obsegu še nismo doživeli. Za obisk letošnjega VIII. Mariborskega tedna, ki se bo pričel v soboto 5. in končal v nedeljo 13. avg., je od 1. do 17. avg. dovoljena polo-vična vožnja po vseh naših železnicah. Male domače živali morejo nu diti zlasti malim ljudem obilo vse stranskih koristi: meso, krzno, prejo, tkanine itd. Kako jih je treba gojiti in kako uporabljati produkte, ki nam jih nudijo, bo pokazala vsem interesentom letošnja razstava malih živali na VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13, avgusta. Važna panoga narodnega gospodarstva je postalo posebno po vojni tudi pri nas gostinstvo. Kakor drugi napredni narodi, mu posvečamo mi Slovenci vedno več pažnje in se resno trudimo, da bi ga dvignili na dostojno višino. Zato bo gostinska razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13 avgusta ne samo prikaz tega, kar smo že dosegli, ampak tudi najlepši pouk vsem, ki se z njim sami ukvarjajo. Obiskati bi jo morali vsi naši gostilničarji, re stavraterji itd. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos pokazali naši obrtniki, posebno mizarji, čevljarji, torbarji, krojači in drugi, kaj vse zmore njihova umetnost. To nam bodo pokazali na obrtni razstavi VIII Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. 6R93SR1 KINO MUHSRfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 27. VII. ob 20 30 uri v petek, dne 28. Vil. ob 20 30 uri v soboto, dne 29. VII. ob 20 30 uri VESELA IGRA ..MARIONETE" BENJAMINO GIGLI Paul Kemp Hans Moser Lueie Engllsch Teo Lingen „Kralj tenorjev" se norčuje iz objestnih Amerikancev, katerim ni mar prbve umetnosti in iščejo le senzacije. V nedeljo dne 30. VII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »MARIONETE" Znižane cene: 2'—, 3'—, 5 — din Velik poiar Dne 22. julija t. 1. proti polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju g. Balaica v Čikečki vasi in sicer na mestu, kjer je imel spravljenih 250 križev žita in pšenice pripravljenih za mlatitev. Radi suhega in vetrovnega vremena se je požar naglo razširil in je v prav kratkem razdobju zajel tudi stanovanjsko poslopje g. Balaica ter vsa poslopja posestnikov gg. Harija in Ko-dila. Sij tako velikega plamena se je videl daleč naokoli. Opazili so ga celo v Murski Soboti. Starešina župe g. Benko se je takoj odpeljal s svojo motorno brizgalno na požarišče, kamor je prispel ob 24. uri. Tedaj je bila v akciji domača roč na brizgalna ter so ravno prihajale gasilske čete Selo, Prosenjakovci in Motvarjevci s svojimi ročnimi brizgal-nami. Po naročilu starešine so takoj izvedle obrambo sosednjih poslopij in s tem zabranile širjenje ognja, ki bi sicer utegnil uničiti celo vas. Sam je pa postavil svojo motorno brizgalno k 350 m oddaljenemu potoku, odkoder 4 in pol ure neprenehoma bruhala vodo na goreče objekte. Tako je končno uspelo nevaren požar lokali-zirati in Čikečko ves rešiti katastrofalne nesreče. Ob tej priliki se je opazilo, da so ljudje v teh krajih precej svojeglavni in da nimajo pravega čuta za obrambo skupnega imetja. Mnogo jih je bilo, ki so prišli na požarišče samo zijala prodajat, pri gašenju požara pa so neradi, ali pa sploh niso hoteli pomagati oziroma dovažati vodo in je moral radi tega intervenirati starešina in navzoča orožniška patrola. 'Malomarneže bo orožništvo naznanilo in je želeti, da bi jih oblast strogo kaznovala. Prav tako bi bilo treba izdati na prebivalstvo razglas, vkate rem naj bi bilo pojasnjeno, da je vsakdo obvezan pomagati gasilcem pri gašenju požara. Vzrok požara ni znan. škoda se ceni na 150.0Č0 Din, ki je tembolj občutna, ker je bilo le eno poslopje in le to prav nizko zavarovano. Gospodarske vesti 1000 vagonov sladkorja bomo letos morali uvažati iz tujine, ker so naši sladkorni karteli omejili sejanje sladkorne pese. Poleg tega kupujejo samo od posameznikov in nočejo blaga od zadrug. Delavcev primanjkuje pri spravljanju žetve v Slov. goricah. Mnogi posestniki so šli na Hrvatsko po potrebne delavce. Orjaški beli jesen, ki je zelo redko drevo, so pripeljali na postajo v Peči. Drevo je staro nad 1000 let, tehta 6000 kg in ima deblo v premeru 2 m. V Beogradu imajo 110 fondov, ki imajo poldrugo milijardo dohodkov. Vsi ti dohodki so brez kontrole javnosti, v upravi sede v glavnem visoki državni uradniki. Qug. Lloyd). Šele te dni je razcvetel oreh nekega kmeta v bližini Varaždina. Drevo je bilo do zadnjih dni docela suho in ni kazalo znakov brstenja. Na Dravskem polju so ponekod povzročili letos črvi kmetovalcem na krompirju veliko škodo. Uničena je tretjina letošnjega pridelka. Med našo državo in Italijo so se v Rimu pričela trgovinska pogajanja. Gre za povečanje medsebojnega trgovanja. Nemčija je dovolila za letos uvoz nad 3000 vagonov našega sadja. Celjska razstava, za katero je dovoljena polovična voznina, bo od 29. julija do 6. avgusta. Beograjski občinski proračun izkazuje 19 milijonov izgube. Premoženje občine znaša blizu tri milijarde dinarjev. Občina je že plačala 300 milijonov dolga. V Grčiji je nastala tako huda vročina, da je delo na polju nemogoče. V senci kaže toplomer nad 40 stopinj C. Dodatek: Najnovejii „Metro|ournal" PREDSTAVE: v nedeljo, dne 30. VII. ob 1530 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 31. VII. ob 20 30 uri v torek, dne 1. VIII. ob 20 30 uri VELEFILM ,, M AŠKERADAU Frank Morgan Luiso Rainer Virginla Bruce William Pourall Romantiko, muziko, smeh i. t. d.; vse to najdete v tem filmu. Ali se sme umetnik zaljubiti v svoje modele ? Odgovor dobite v tem filmu!!! Dodatek: NajnoveJSi „»Ha-JournalM CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. Iz bolniSnice — Kolbl Marija, hči trgovca iz Sv. Jurija se je pri požaru opekla po obrazu, rokah in celem telesu. — Gerebič Marija, 10-letna posestniška hči iz Genterovec je padla z drevesa in si pri padcu zlomila levo roko. — 44-letni Rantaša Jakob iz Peričnjaka je po nesreči padel z voza in si pri tem polomil rebra. — Marič Gustav, delavec pri autoprevozniku Gyork6š Ivanu v Murski Soboti, si je pri auto nesreči zlomil nogo. — Berke Ludvika, posestnika iz Gradišča je 19. t. m. okoli 8 ure zvečer v prepiru udaril tast Flisar Ludvik s krampom po glavi in roki, vsled česar je dobii Berke hujše poškodbe. — Zrinski Aleksander, gostilničar iz Moščanec je padel z motornega kolesa in se močno poškodoval na glavi. — Cipot Matija, posestnik iz Mlajtinec si je zlomil levo roko. — Vor Štefan, 16 letni pos. sin iz Male Polane je padei s kolesa in si s koso, ki jo je peljal na kolesu, prerezal levo roko. — Kuzma Koloman, pos. sin iz Krajne je podajal snope na mlatilnici pri Kos Alojzu v Krajni. Pri tem pa mu je spodrsnilo tako nesrečno, da je prišel z levo nogo v stroj, ki mu je odtrgal peto. — Črnko Marija, posestnica iz Polic je pri delu tako nesrečno padla, da si je zlomila desn9 roko. — Z oslice je padel Žilavec Franc, delavec iz Kupšincev ter si zlomil levo roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici. Hosci iz Prekmurja in Štajerske bodo tekmovali G. avgusta v Murski Soboti Prekmurska javnost z velikim zanimanjem spremlja priprave za veliko medckrožno tekmo koscev med ptujskim in Prekmurskim Okrožjem kmet-skih fantov in deklet, ki bo 6. avg. v M. Soboti. V nedeljo zjutraj cb V2 9 uri bo sprejem gostov na postaji, nato pa povorka na tekmovališče (travnik pri jLedsvi). Tam bo govoril delegat Zveze. Popoldne ob 3. uri bo na istem kraju kmetsko zborovanje, nato pa tekma koscev. Po razdelitvi nagrad bo ljudska veselica na Stadionu SK Mure. Kosci 1 Vsakdo, ki je bil že kdaj nagrajen od naših društev ima pravico tekmovati. Izjeme dovoljujejo društva, ki še niso prirejala tekem. Prijave sprejema Rudi Titan, predsednik Okrožja v črnelavcih le do 1. avg. Konjeniki! Kdor misli jahati v po-vorki, se naj nemudoma prijavi okrož. tajniku, odvet. pripr. Kovaču. Povorka! Okrašene vozove, skupine kolesarjev, pešcev itd. je prijavljati tajniku Kovaču. Gosti 1 Našega velikega kmetskega slavlja se bodo udeležili poleg glavnih funkcijonarjev Zveze v Ljubljani tudi zastopniki hrvatskega in srbskega kmetskega pokreta. Prosimo vse udeležence kmetske slavnosti v Murski Soboti: da se povsod držijo točno navodil rediteljev. OKROŽJE. ............................................................................ Dentist EMIL PERC je odprl ZOBNO ORDINACIJO V MURSKI SOBOTI Aleksandrova cesta — nasproti Prekmurske tiskarne. .......................................................■■■■■■■■ Železniški vozni red za 1.19101« Koncem julija in začetkom avgusta se vršijo pri železniški direkciji v Ljubljani in pri generalni železniški direkciji v Beogradu anketa glede novega voznega reda 1940/41. Na teh anketah se bo Tujskoprometna zveza v Mariboru zavzela za potrebe področja bivše mariborske „oblasti glede zboljšanja prometnih prilik v interesu našega tujskega prometa. Oa bi mogla ob tej priložnosti pravilno zagovarjati vse prometne potrebe tudi lokalnih tujsko-prometnlh interesentov, prosi Tujskoprometna zveza v Mariboru vse občinske uprave, tujskoprometna društva in ustanove, podružnice SPD in ostale interesente, da ji pošljejo izčrpna poročila s predlogi in željami glede novega voznega reda. Poročila naj vsebujejo opažanja in pripombe k sedaj veljavnemu voznemu redu, predloge za spremembe sedanjega voznega red«, želje za novi vozni red in želje za promet direktnih vagonov. Poročili je poslati na naslov Tujskopromet-ne zveze »Putnika" v Mariboru, Trg svobode — Grad. Tatvine poljskih pridelkov Kmetovalci se pritožujejo, da se tudi letos pojavljajo tatvine poljskih pridelkov. Pred tem so kradli poko-šeno pšenico in rž, sedaj pa krompir, fižol i. t. d. To se v glavnem opaža v okolici Murske Sobote v bližini naselbin delomržnih ljudi. Kakor druga leta je potrebno tudi letos uvesti strogo kontrolo nad naselbinami delonužneže? sicer se bodo tatvine še v večji meri ponavljale. To pripustimo našim vrlim orožnikom, oni bodo gotovo tudi tokrat napravili red. 8 Moderne okvirje za slike Post. vložke — Kolesa Obiščite MARIBORSKI TEDEN od S. dlo 13. avgusta Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avg. 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vioska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd._ 6 awgus|a |estiWai slovenskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice t Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborstii teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje I [""domače vesti dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. Dva požara v Šulincih Dne 14 t. m. ob 14, uri je izbruhnil požar v Šuliccih št. 38. Zgorela je stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, poljski pridelki, gospodarsko orodje in 3 svinje. Na pogorišče so prihiteli štiri gasilske čete, ki pa požara niso mogle pogasiti, ker je primanjkovalo vode, pri vsem tem pa je še pihal močan južni veter. Škoda je precenjena na Din 13 500 - ter je tem večja, ker pogoreli objekti niso bili zavarovani. Ob isti uri je izbruhnil tudi požar v Šulincih št. 16., kjer je zgorelo poleg stanovanjske hiše še gospodarsko poslopje, orodje, poljski pridelki, hrana za živino, pohištvo, 4 krave in 5 svinj. Tudi tukaj je primanjkovalo vode, tako, da je bila vsaka pomoč gasilcev, ki so bili na pogorišču 8 ur, brezuspešna. Škoda znaša Din 38 490-Zavarovano ni bilo. Vzrok požara še ni pojasnjen. ŠPORT ŽELEZNIČAR : MURA. V nedelje, dne 30. julija nastopi v M. Soboti kot gost v prijateljski tekmi enajstorica SK Železničarja iz Maribora. Železničar je znan po svoji tehnično uglajeni igri, pri vsem tem — morda prav zato — igra moštvo zelo fair. Vodsvo SK Mure si prizadeva, da s sklenitvijo res dobrih in prvorazrednih tekem poveča rutino svoje enajstorice, kar je z ozirom na tekmovanje v podsavezni ligi, ki se začne koncem meseca avgusta, zelo važno. Nogometna sekcija SK Mure vodi pogajanje tudi s prvakom zagrebškega I. b razreda H. Š. K. ZAGREB, vse je pa odvisno od tega v kakšni meri bo športno občinstvo podpiralo stremljenje naiih agilnih nogometašev. Dne 20. avgusta proslavi SK Mura petnajstletnico svojega obstoja, zato upravičeno pričakuje, da bo njenim prireditvam prisostvovalo veliko število gledalcev, ki bodo prišli gotovo na svoj račun. r; Podprite neumorno delo Mure 1 Nedeljska tekma še začne popoldne ob kor državna dvorazredna trgovska šola in konečno je gradbeni odbor dal tudi pobudo, da se ob priliki slavnostne otvoritve »Trgovskega doma" organizira večja razstava. Tukajšnje tujskoprometno društvo je iniciativo za organizacijo večje razstave sprejelo in sklenilo, da se pri tej priliki vrii takozvani »Prekmurski teden". Gradbena dela so bila na podlagi došlih ponudb oddana takole: (Dalje sledi.) HALO! PAZITE IN ČITAJTE! dnrrcn od najcenejših do nUlibUH NAJBOLJŠIHjVSEH ZN9MH GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. i m So 06 W m K Sz JU