" # Konèno smo doèakali dan, ko prestopa- mo prag v dru`ino evropskih narodov, ki `e dolgo `ive v svetu, ki je varen, svoboden, de- mokratièen, pravno urejen in ki je hkrati se- veda tudi podroèje relativno visokega mate- rialnega blagostanja. Leta nazaj, še v stari skupni dr`avi in v re`imu enoumja smo na to Evropo gledali kot na ideal, na obljubljeno de`elo, kamor bi radi prišli in ki je bila za- radi razliènih omejitev, tabujev, vcepljenih preesodkov in nasilja zelo daleè, skorajda ne- dosegljiv sen. To je bil pogled iz kletke, ki nas je fizièno utesnjevala, èe bolj pa je utesnje- vala našega duha, naše misli, kjer je bila svo- boda govora omejena in vsa politika in vse javno delovanje vnaprej predpisano, skrbno dozirano in preverjeno. Sedaj, po veè kot de- setletju ̀ ivljenja v svobodni in samostojni last- ni dr`avi in ko prestopamo prag v “obljub- ljeno” Evropo, pa imamo seveda nekoliko drugaèen pogled na to “novo razširjeno” do- movino Evropo. Èeprav kletke `e davno ni veè, moramo poskrbeti, da to ne bo pogled duha uklenjenega v fiktivno kletko, v klet- kov starih stereotipov, klišejev, strahov. Ta novi pogled od blizu seveda ne more in ne sme biti veè idealiziran, ampak stvaren in kritièen. Evropa je `e zaradi same širitve sredi evolucije, v procesa iskanja optimalne ureditve obvladovanja notranjih problemov, ki imajo tudi èesto moène centrifugalne sile, ki ogro`ajo njen obstoj, jo delajo neuèinko- vito pri reševanju zunanjepolitiènih, varnost- nih in obrambnih problemov in jo slabijo navzven. Sooèena je s problemi, ki jih prinaša globalizacija in bo hoèeš noèeš morala pri- èeti bolj intenzivno sodelovati z njeno bli`njo in daljno okolico pri reševanju teh problemov. Evropa ne more biti veè izoliran otok sreèe v svetu, ki je nesreèen, ki `ivi v revšèini in predstavlja nevaren kaos. Navzven bo morala postati odgovorna in upoštevanja vredna sila. Evropa je predolgo `ivela pod varnim okri- ljem moènih ZDA, ki so postale še moènejše. Evropa paè odrašèa in vsak patronat posta- ne enkrat odveè, škodljiv. To seveda pa ne po- meni, da mora Evropa postati rival ZDA. Nasprotno, samo v enakovrednem partners- tvu z ZDA lahko prièakujemo uspešno reše- vanje globalnih svetovnih izzivov. Doloèena prisotnost ZDA v Evropi bo še vedno dobro- došla, take so paè naše zgodovinske izkušnje, obenem pa tudi prisotnost in veè Evrope v Ameriki lahko prinese marsikaj dobrega. Z vstopom v evroatlantsko zavezništvo (NATO) se bomo tesno povezali tudi s Kanado in ZDA, ki je trenutno nesporno najmogoènejša in najv- plivnejša dr`ava na svetu. Preko zavezništva NATO bomo na varnostnem podroèju v smi- slu posplošene varnosti posredno sodelovali tudi z Rusijo in Ukrajino, z osrèjem Azije. Od nas samih je sedaj odvisno ali bomo prestopili prag in postali del varne, svobodne, demokratiène in pravno varne Evrope, del urejenega sveta, izven podroèja negotovega, nepredvidljivega in kaotiènega. Od nas sa- mih bo odvisno, kako se bomo v tem ureje- nem svetu znašli, kako bomo postali prepoz-         ,01 !        #   #  %  !     !    # navni, kako se bomo v njem uveljavili in tvor- no prispevali k skupnim naporom, da bo to podroèje še naprej ostalo podroèje reda, var- nosti in blaginje. Še veè, da se bo širilo na- prej na vzhod in na jug, najprej morda kar k našim sosedom na jugovzhodu. To širitev ali hkrati tudi obnovo Evrope lahko obrav- navamo kot proces nove evropeizacije, kot kristalizacijo ali fazno spremembo v smislu širjenja tistih vrednot, na katerih sloni sedanja urejena Evropa, širjenja navzven in tudi navz- noter, v našo zavest in naša srca. Zavedati se pa moramo, da ne vstopamo v idealen svet, svet brez napak in problemov. Problemi, pred katerimi stoji Evropa postajajo tudi naši in reševati jih bomo morali skupaj. Obenem so nekateri naši problemi lahko tudi problemi Evrope. Umestno je, da si predstavimo samo nekaj tistih, ki so lahko najbolj usodni za naš obstoj in obstoj Evrope in napredek vseh nas. Ti bodo zahtevali reševanje na dolgi rok in tu bomo morali tudi mi marsikaj postoriti pri nas v Sloveniji, v nas samih. Enostavno in v enem stavku se ne da opre- deliti, kaj je Evropa, kaj je evropsko, kaj je evropska kultura, znanost, kdo je Evropejec. @e sam geografski pojem Evropa je nekako zamegljen, predvsem tam Vzhodu, na Kav- kazu, Uralu. Odtenkov v pojmih Evropejec, evropski je paè toliko, kolikor je razliènih na- rodov ali dr`av na tem kontinentu, vsak z svo- jo zgodovinsko evolucijo, dr`avnostjo, svojo identiteto, svojo kulturo in tradicijo. Vsak na- rod, in vsaka dr`ava ima tudi svoj pogled na Evropo, svoje interese in svoje vizije za lasten razvoj, na lastno umestitev in razvoj celote. Današnjo Evropo, kot podroèja svobode, hu- manizma, demokracije, reda in s tem tudi miru, varnosti, in blagostanja lahko gledamo kot na spekter sicer razliènih interesov, vizij razvoja in pogledov na lastno prihodnost vsa- kega dela posebej in na prihodnost Evrope kot celote, ki pa vendarle imajo vsi neko skup- no podstat, ki usmerja trajen razvoj za skupno dobro. Ta osnova, temelj Evrope, so ljubezen do bli`njega, spoštovanje `ivljenja, praviènost. To je tudi bistvo sporoèila Sv. Oèeta Janeza Pavla II. o temeljih zdru`ene Evrope, ki ga je podal lani na študijskem sreèanju urada rimskega vikariata za univerzitetno pastoralo v sodelovanju s komisijo škofovskih konfe- renc pri EZ in Zvezo katoliških univerz Evro- pe. V prispodobi lahko torej vidimo Evropo kot mozaik iz razlièno velikih kamenèkov, raz- liènih odtenkov, vsak je pomemben, nekateri, ni nujno, da so to veèji, pa so bolj vidni. Ve- zivo tega mozaika, podlaga, v katero so v gra- jeni posamezni kamenèki, pa so kršèanske vrednote: ljubezen, ljubezen do `ivljenja, lju- bezen do bli`njega, do drugaèe misleèega, do sovra`nika, odpušèanje in praviènost. To so naša dedišèina judovsko-kršèanskega verova- nja, rimskega prava in starogrške modrosti in vedenja o ureditvi dr`ave-demosa. Ta naš mozaik stoji in pade glede na to, kako trd- na in obstojna je ta podlaga, povsod in ob vsa- kem èasu. Prestati mora vse preizkušnje, ki jih prinašata èas in razvoj. Prestati mora iz- zive globalizacije. Še veè, sijaj vsakega ka- menèka zbledi, èe te vrednote niso prisotne. Odsotnot ali pomanjkanje spoštovanja teh vrednot pri samih snovalcih, graditeljih in vzdr`evalcih mozaika lahko povzroèi, da bo mozaik manjši, morda bolj kratkega veka, morda nezanimiv za tiste, ki naj bi jih nav- dušil in pritegnil ali celo to, da ga sploh ne bo. Gre univerzalno vezivo sobivanja med ljudmi, med skupinami razliènih veroizpo- vedi, filozofskih ali politènih preprièanj in tudi sobivanja narodov. Ta mozaik postane jasen in predstavljiv kot celota, èe ga gledamo od daleè, na pri- mer iz Amerike, ali Azije. Èe gledamo od bli- zu, vidimo meje med kamenèki. Dobro bi bilo, da bi bile te meje èim manj opazne tudi od blizu, da bi nekoè popolnoma izginile. @e- limo si, da bi izdelava evropskega mozaika         & # uspela, da ne bi pri gradnji iz njega popadali drobni delci, ki mu dajejo pestrost in `elimo si, da bi prav ti zasijali v vsem siju. Da bi se jih dalo razpoznati `e od daleè in da bi vsak posameznik lahko takoj prepoznal svoj del in rekel, da tu pa je nekaj mojega, tu sem pa tudi jaz pomagal ustvarjati. Seveda ni dovolj, da samo deklarativno os- vojimo te skupne osnovne vrednote. Treba jih je udejanjati, vsak dan in povsod. To je te`ka naloga, za posameznika, še posebej za javne delavce, za politike, dr`avnike. Stereo- tipi zavr`ene pretekle ideologije in masovne indoktrinacije, pra-strahovi zaradi preteklega nasilja, egoizem osebnih ali klanovskih inte- resov so ovira pri gradnji evropskega mozaika. Te`ka, a odgovorna naloga je biti kristjan, ne samo v cerkvi ali doma, ampak tudi na jav- nem mestu, v slu`bah, v šolah, v medijih, v politiki. Te`ka naloga za kristjana, kaj šele za neverujoèega, obremenjega s predsodki iz ne- davne preteklosti. To zahteva seveda trdno dr- `o, pokonèno hrbtenico, malo veè poguma za javno konfrontacijo s tistimi, ki zaradi last- nih sebiènih interesov zavraèajo ali sprevra- èajo vse, kar izhaja iz univerzalnih, kršèan- skih vrednot, morda samo zato ker se ime- nujejo kršèanske. Pogojni refleks strahu pred javnim nastopanjem in osebnim izpostavlja- njem svojih stališè v sedanjem èasu ni veè ra- zumljiv, ni opravièljiv. V èasu brutalnega ideološkega nasilja nad drugaèe misleèimi in predvsem vernimi je bil tak strah še razumljiv, ker je paè omogoèal golo pre`ivetje, v današ- njem èasu pa je postal samounièujoè. “Evropeizacijo” moramo torej izvajati naj- prej pri nas samih, pri kristjanih, zadeva pa seveda vse nas, ki si `elimo svobodne, neod- visne, demokratiène, urejene in uspešne do- movine Slovenije. Biti Evropejec v smislu mo- ralno obnovljene Evrope navzven pomeni tudi biti navznoter trden in pokonèen krist- jan, ki si upa javno povzdigniti svoj glas in javno delovati. Ki ima srce, povedati na jav- nem mestu, kaj je la`, kaj je krivica, kaj je na- silje in kaj pomeni spoštovati `ivljenje, svo- bodo. Delovati kot kristjan v domovini in raz- širjeni domovini Evropi in biti Evropejec po- temtakem tudi pomeni, da te vrednote širimo in zagovarjamo mi sami, ne samo doma, tudi preko sedanjih meja, v soseski, povsod dru- god, tudi v Bruslju. To je lahko bistven del avto-imunskega sistema obrambe pred virusi korupcije, pohlepa, samoponi`evanja in hlap- èevstva. Torej pred tistimi virusi, s katerimi smo nekoè imeli opraviti `e v vseh preteklih dr`avnih tvorbah, v katerih smo `iveli, od Av- stroogrske do SFRJ. Èe hoèemo, da bo naš kamenèek Slove- nije zasijal v mozaiku Evrope, moramo za- dovoljivo rešiti kar nekaj problemov našega bivanja in sobivanja pri nas doma in v Evropi. Posebna pozornost naj velja predvsem tistim problemom, ki se tièejo svetosti `ivljenja in spoštovanje dru`ine. Ti uravnavajo naš goli obstoj, obstoj naroda in dr`ave in seveda vplivajo tudi na kvaliteto `ivljenja. Demograf- ski trendi so za Slovenijo unièujoèi. Nasploh se Evropa stara. Rodnost Evrope je v povpreè- ju blizu 1.4 otroka na `eno v rodnem obdob- ju, v Italiji ali Španiji in v ponekje v Vzhodni Evropi celo samo 1.2 oz. 1.1. Èe se hoèe pre- bivalstvo obnavljati, mora biti rodnost nekje blizu 2.2, v Sloveniji pa je pod 2.0. Število prebivalstva stalno upada, povpreèna starost pa je vedno veèja. Predvidevajo, da bo na pri- mer v Španiji, kjer je rodnost zelo nizka, šte- vilo prebivalstva v naslednjih 40 do 50 letih upadlo za pribli`no 20%, od 39 miljonov na dobrih 31 miljonov. Za Rusijo in Ukrajino so te napovedi še bolj èrnoglede. V Evropi znaša povpreèna starost prebivalstva pribli`no 42 let, za razliko od na primer Nigerije ali v nekaterih dr`avah v razvoju, kjer znaša samo 15 let. Zmanjšanje prebivalstva in na glavo obrnjena piramida porazdelitve prebivalstva glede na starost prinašata nepredstavljivo te`- ke posledice, ki jih bo morala prestati in ob-          ( vladati `e današnja mladina. Naj omenim samo nekatere najbolj akutne: manj prebi- valstva pomeni manj izobra`enih, manj vo- jakov za obrambo, manj kvalificiranih delav- cev v javni upravi, zdravstvu, kulturi, znano- sti, pomeni izdatno poveèanje izdatkov za zdravstveno in socialno varnost, za nego. De- lati in izobra`evati se bo treba tudi na starost. Govore o “dosmrtnem izobra`evanju” in “do- smrtni zaposlitvi”. Vse skupaj pomeni usiha- nje moèi naroda in oslabitev dr`ave. Te prob- leme je treba prièeti reševati pri koreninah, pri uveljavljanju spoštovanja svetosti `ivljenja, dru`ine, pri socialnih razbremenitvah številè- nejših dru`in, uveljavljanju kulta dru`ine. Èe kje, so tu kristjani poklicani k javnemu de- lovanju. Vzgoja mladine in posredovanje vred- not ljubezni, praviènosti, strpnosti mladim je tudi pot k okrevanju naroda in Evrope. Evropa se stara, demografsko hira in le uve- ljavljanje vrednot kristjana lahko pomladi Evropo. Razliène migracije, legalne in ilegal- ne, pripadnikov drugih narodov, drugih ver, ki prihajajo predvsem iz Tretjega sveta, lahko demografski problem samo ubla`ijo, rešiti ga pa ne morejo. Priseljevanje prinaša še druge, nove probleme, ki izvirajo iz konflikta raz- liènih kultur, tradicij in verovanj, zavisti in sovraštva do svobode. Ljubezen v ekumen- sko najbolj posplošenem smislu pomeni tudi katalizator za so`itje katolièanov in drugih bratov v Kristusu z muslimani in pripadni- ki drugih verstev in seveda tudi ateisti.V tem smislu lahko postanejo Evropejci tudi na novo priseljeni pripadniki ne-evropskih na- rodov. To ne bo lahko posebno za tiste, ka- terih dogme in funadamentalistièno tolma- èenje verskih naukov in tradicija silijo v se- gregacijo in v konflikt z veèinskim starosel- skim prebivalstvom. Strpnost in spoštovanje drugaèe verujoèih in nevernih so veziva bo- doèe, razširjene Evrope. V zdru`eni, razširjeni Evropi bomo mo- rali tekmovati z vsemi drugimi dr`avami. Uveljaviti se bo treba ekonomsko, politiè- no, v kulturi, znanosti, z lastno prodornostjo. V tem konkurenènem boju bomo potrebo- vali prav vse svoje kadre, ves èloveški poten- cial. Premagati bo treba dosedanjo razcep- ljenost, ki izvira iz ideoloških, politiènih predsodkov, doktrin ali odnosa nevernih do vernih in ki prepreèujejo, da bi dobri ali celo najboljši zasedali odgovorna mesta. Ne sme- mo dopustiti nekake “latentne segregacije”. Brez desegregacije ne bomo mogli doseèi “kritiène mase” razumnikov, strokovnjakov vseh vrst, kulturnih delavcev, ki jih potre- bujemo, èe bomo hoteli uspešno tekmova-         Zora Koren Skerk: Skulpturalni fragment, barvna jedkanica in akvatinta, 1991.  # ti s konkurenco v Evropi. Priti mora do re- sniène sprave med protagonisti pretekle sve- tovne vojne, preteklega ideološkega spopada in seveda tudni med njihovimi potomci, torej tistimi, ki ne bi smeli biti obremenjeni s pre- teklostjo. Tudi tu gre za strpno delovanje, za dialog in graditev zaupanja. Èe je to uspe- lo bivšim smrtnim sovra`nikom v blokov- ski vojni in glavnima nosilcema hladne vojne Rusiji in ZDA, potem bi nabr` tudi mi mo- rali posnemati ta vzgled. Tudi velike dr`a- ve si ne morejo privošèiti trajne delitve, traj- nega spopada. Predrag je in prenevaren. Ni nakljuèje, da so vrednote, ki jih kristjani tako cenimo, zapisane v ustanovni listini Sever- no-atlantske pogodbe (NATO pakt), v us- tanovnih aktih EZ in da se v zavezništvu NATO odloèa s soglasjem, da se upošteva glas majhnih dr`av in da se le-te dobro po- èutijo tako v EZ kot v NATO paktu. V biv- šem Varšavskem paktu je odloèala beseda in pokanje z bièem gospodarja v Kremlju. Evropa brez meja postaja naša razširjena do- movina in stare meje in delitve moramo prièeti brisati iz spomina. To pomeni, da bomo z na- šimi rojaki postali sodr`avljani in da ne bo ovir za skupno sodelovanje na številnih podroèjih, od gospodarstva do znanosti in kulture. Meje na Krasu, v Brdih in Karavankah so ̀ e zdaj fik- tivne in kaj nam prepreèuje, da ne bi kdaj obi- skali kako prireditev, gledališèe, razstavo ali sv. mašo tam èez pri rojakih? To je transfuzija no- vega upanja in novih moèi za naše rojake on- stran sedanjih meja. Èezmejno sodelovanje pa je tudi prilo`- nost, da odpravimo nezaupanje in zamere         med nami in veèinskimi narodi sosedov. Tu seveda mislim na zamere, nezaupanje, so- vraštvo, ki so latentno prisotna v naših sr- cih in v srcih sosedov, ki so zli sad zgodo- vine in ki gotovo ne morejo biti veène in niso tvorne. Enkrat bo treba zapreti, ne pa èisto pozabiti, `alostna poglavja iz naše skup- ne preteklosti. Iz bivših sovra`nikov lahko poskusimo napraviti prijatelje in zaveznike. To je konèno smisel zdru`ene Evrope. To bo mogoèe, èe bomo enotni, trdni v sebi in po- konèni. Obenem pa se moramo zavedati, da èe te univerzalne vrednote, na katerih slo- ni današnja in bo na njih slonela tudi bodoèa Evropa, preidejo, da se lahko potem ponov- no vzpostavijo prejšne delitve, stara sovraš- tva, `elje po nadvladi. Ideje zla po zavoje- vanju, po nadvladi in superiornosti umirajo namreè poèasi in hitro se jih da razplamteti. Dvojno èlanstvo v zavezništvu NATO in s tem tudi transatlantsko partnerstvo in èlans- tvo v EZ so varovalka, da se èas ne bo za- vrtel nazaj. Blagostanje današnje Evrope in nepretrgan mir v obdobju skoraj 60 let, kar je za Evrop nepojmljivo dolgo, so le neka zgodovinska izkušnja, ki daje upati, da bo tako tudi v prihodnje. Spoštovanje in osvajanje osnovnih kršèan- skih vrednot lahko pomeni novo evropeiza- cijo stare in nove Evrope. To pomeni, da se utrjuje temelj mozaika, da se meje med dra- gocenimi kamenèki mozaika, ki predstavljajo narode Evrope brišejo in da vsak kamenèek prispeva k novem siju skupnega mozaika, ki se imenuje Evropa. To pa je tudi novo upa- nje za nas Slovence in dr`avo Slovenijo.