informativni i glasilo ravenskih železarjev tlgf IH Leto 41 Ravne na Koroškem, oktober 2004 št. 10 Pohvalna ocena za letošnje poslovanje Slovenskih železarn Nadzorni svet Slovenskih železarn (SŽ) je septembra obravnaval poročilo o poslovanju družb v sistemu SZ v prvih sedmih mesecih z ocenami za devet mesecev in z oceno do konca letošnjega leta. Poleg tega so nadzorniki za predsednika nadzornega sveta izbrali dr. Evgena Dervariča, ki je na tej funkciji zamenjal svojega predhodnika Janeza Trčka, so sporočili iz Slovenskih železarn. Nadzorni svet je ugotovil, da so vse aktivne družbe v sistemu SZ poslovale pozitivno oziroma da so v obravnavanem obdobju dosegle 782,4 milijona SIT dobička. Slednje pomeni, da so bistveno presegle gospodarski načrt za leto 2004 in za več kot sedemkrat rezultat poslovanja v lanskem letu. Analize trendov do konca leta kažejo na to, da sc bo ugodno poslovanje jeklarjev - konec julija jih je bilo v sistemu zaposlenih 2991 - nadaljevalo tudi v prihodnje. Družbe v sistemu SŽ so v prvih sedmih mesecih uspešno izkoristile trende na nabavnem in prodajnem trgu. Očitno pa je tudi, da dobro poslovanje ni samo odraz pozitivnih trendov na trgu cen - na uspešno poslovanje so pozitivno vplivali tudi ukrepi na področju trženja in racionalizacije poslovanja ter novi investicijski ciklusi, zlasti v družbi Acroni. V SŽ so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta prodali za 218,2 milijona EUR izdelkov oziroma za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, to pomeni, da so tudi načrte presegli za tri odstotke. Acroni je prodal za 143,9 milijona EUR izdelkov, kar pomeni 67 odstotkov od celotne prodaje družb v sistemu. V družbi Metal Ravne je novemu vodstvu z intenzivnim delom očitno uspelo zaustaviti negativne trende na področju prodaje in poslovne uspešnosti. V Metalu so v prvem polletju letošnjega leta prodali za 53,5 milijona EUR izdelkov, kar je za 22 odstotkov več glede na prejšnje leto. Dodajmo še, da seje povišala tudi dodana vrednost na zaposlenega v sistemu SŽ, saj je v obravnavanem obdobju znašala 26.128 EUR na zaposlenega, kar pomeni, da so jeklarji ta del načrta presegli za 2,6 odstotka. Intenzivno pa se je nadaljeval tudi investicijski cikel, predvsem v družbi Acroni, kjer sta bili v tem obdobju realizirani dve ključni investiciji -rekonstrukcija CRNO linije za povečanje proizvodnje dinamo pločevine in rekonstrukcija obstoječe ter nabava nove naprave VOD v Jeklarni. Sicer pa velja, da je največ naložb namenjenih za zamenjavo tehnološko zastarele opreme, za racionalno porabo energije, varstvo okolja in izboljšanje delovnih razmer. V obravnavanem obdobju sta bili za plačilo investicij in odplačilo investicijskih kreditov porabljeni 2 milijardi SIT lastnih finančnih sredstev. Ugodne tržne razmere na svetovnem jeklarskem trgu se bodo po predvidevanjih nadaljevale tudi v naslednjem obdobju, zato so optimistične tudi ocene poslovanja družb do konca leta 2004, ki so pripravljene na podlagi rezultatov v prvih osmih mesecih, že sprejetih naročil in operativnih načrtov za zadnji kvartal leta 2004. Po predvidevanjih naj bi celoten dobiček presegel milijardo tolarjev. Uspešen nastop Sistemske tehnike v Gornji Radgoni Drugi mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska, ki sta ga v Gornji Radgoni skupaj organizirala ministrstvo za obrambo in Pomurski sejem, se je končal z zelo vzpodbudnimi rezultati. Precej več kot 30.000 obiskovalcev si je v štirih dneh (od 23. do 26. septembra) ogledalo 42 razstavnih prostorov slovenske vojske, razstave vojsk Avstrije, Madžarske in Hrvaške, prikaze izurjenosti posameznih enot SV in ponudbo 106 komercialnih ponudnikov iz 19 držav. Sejem je učinkovita oblika promocije slovenske vojske oziroma predstavitve njene opremljenosti in usposobljenosti, pa tudi priložnost za utrjevanje sodelovanja z vojskami sosednjih držav ter možnost za predstavitev proizvajalcev vojaške opreme in orožja. Na sejmu je tudi letos sodelovala Sistemska tehnika. Predstavila seje kot članica skupine Viator & Vektor, skupaj z drugimi hčerinskimi in partnerskimi podjetji. »Sistemska tehnika je predstavila skorajda celotno paleto svojih izdelkov za obrambne namene: lahko kolesno oklepno vozilo Valuk 6x6, Krpana 8x8, komponente za artilerijsko orožje ter komponente za nadgradnjo in modernizacijo tankov, in sicer kot eksponate v merilu 1 : 1, v obliki maket in promocijskega materiala,« je povedal dr. Milan Švajger, pomočnik glavnega direktorja in opozoril na značilnost letošnjega nastopa podjetij iz skupine Viator & Vektor. »Poskušali smo sc predstaviti kot sistemski ponudnik obrambne opreme — to pomeni na primer, da nismo več ponujali vozila Valuk le z oborožitvijo, ampak tudi z drugo opremo: z opremo za digitalizacijo bojišča, novo generacijo telekomunikacijske opreme za interno in eksterno komuniciranje ter s sodobno izvidniško opremo.« Podjetja iz skupine Viator & Vektor vse bolj poskušajo postati ponudnik t. i. izdelkov na ključ, kar po Švajgerjevem mnenju za Sistemsko tehniko pomeni na eni strani dodatno delo ter lažji prodor njenih izdelkov na trgu na drugi strani. Sodelovanje na sejmu je bilo tudi za ravensko podjetje koristno. Kot pravi dr. Švajger, so imeli predstavniki Sistemske tehnike in skupine Viator & Vektor veliko poslovnih pogovorov s potencialnimi kupci iz tujine. Pa ne le to. »Ugotovili smo, da nas v Sloveniji zelo slabo poznajo. Ogromno obiskovalcev sejma je bilo prijetno presenečenih, ko so izvedeli, da sedemmetrsko cev za havbico kalibra 155/45 izdelujemo na Ravnah.« Vsi izdelki iz artilerijskega programa so izdelani iz Metalovcga jekla. »Material je izjemno kakovosten, izdelan po postopku EPZ, vendar zaradi njegove visoke cene izgubljamo posle. Konkurenca iz Francije nas že prehiteva, ker je cenovno ugodnejša; bojimo sc, da zaradi tega izgubimo tudi posle s švedskimi in z izraelskimi podjetji, ki sc obetajo,« pojasnjuje dr. Švajger in meni, daje treba z Metalom doseči razumen dogovor. Na sejem Sodobna vojska so letos odšli tudi zaposleni iz Sistemske tehnike. »Z ogledom sejma so pridobili informacije, ki jim bodo v pomoč pri vsakdanjem delu, koristno pa je tudi, da vidijo, kaj dela konkurenca,« je pogovor sklenil dr. Švajger. ^»vjk&V/EKTOH Šest let D.P.R. Direktorica Kristina Slavič jc na novinarski konferenci 21. septembra predstavila delovanje Družbe pooblaščcnkc Ravne d. d. (D.P.R.), ki je bila na podlagi Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn (SŽ) ustanovljena leta 1998 (poleg D.P. na Jesenicah in v Štorah, s katerima jc dosegla teritorialno načelo uveljavljanja pravic). da so le-ti v dveh letih od nakupa dolžni odkupiti od D.P.R. njen delež, če le-ta tako željo izrazi, in to za ceno, ki je najmanj enaka sorazmerni kupnini 80-odstotnega deleža. Leta 2000 je bil prodan večinski delež družbe SŽ Armature Muta oz. njenih hčerinskih družb Armature Muta in Croning livarna, leta 2002 pa 80-odstotni delež Energetike Ravne. D.P.R. je junija 2002 pridobila petinske deleže v teh družbah in tako zamenjala 760 delnic od skupaj 16.667. Na podlagi odločitev skupščine delničarjev jih je prodala ter za delež Armatur Muta iztržila 58 milijonov SIT (polovico sorazmerne cene od kupnine za 80-odstotni delež), kupnina za Energetiko pa je znašala 177 milijonov SIT (opcijsko pogodbo je presegla za 8,3 odstotka). Zaradi postopka prisilne poravnave v družbi STO se je zamenjava deležev zavlekla v novonastalih družbah Oprema, Stroji, Sistemska tehnika in Valji. Z novinarske konference: predsednik uprave Slovenskih železarn Tibor Šimonka, direktorica D.P.R. Kristina Slavič in podpredsednik NS D.P.R. Janez Klančnik V družbe pooblaščenke so notranji upravičenci vložili delnice SŽ v zameno za lastniške certifikate in za potrdila iz naslova premalo izplačanih plač ter tako postali lastniki delnic D.P., le-te pa lastnice delnic SŽ. Zakon je predvideval, da bodo lahko imetniki teh delnic v primeru prodaje vsake odvisne družbe v sistemu SŽ le-te preko D.P. zamenjali za poslovne deleže v teh’ odvisnih družbah, in sicer do 20 odstotkov osnovnega kapitala. Vendar pa zakon ni določil postopka menjave niti menjalnega razmerja. To je bilo zakonsko urejeno šele leta 2001, ko je bilo določeno, da je nominalna vrednost delnice SŽ 100.000 SIT. D.P.R. seje v pogajanjih s predstavniki vlade in uprave SŽ uspela tudi dogovoriti, da zaradi zaščite ohranjanja vrednosti pridobljenih 20-odstotnih deležev v D.P.R. država ob prodajah 80-odstotnega deleža v odvisnih družbah SŽ bodoče kupce obveže, Do podpisa pogodb o prenosu 20-odstotnih deležev z zamenjavo 4.439 delnic je prišlo šele avgusta letos. V Strojih in Opremi je D.P.R. že kupila tudi t. i. kontrolni delež (6 %), želi pa ga tudi v Sistemski tehniki. D.P.R. je skupaj zamenjala 5.199 delnic, na zamenjavo pa jih čaka še 11.468 ali 68,81 odstotka vseh, s katerimi upravlja. Te delnice bodo, če ne bo prišlo do sprememb v registriranem kapitalu, zadoščale za pridobitev petinskega deleža v Nožih in Metalu. Glede menjave delnic v družbah Metal in Noži, katerih postopek prodaje je bil sicer ustavljen (pripravlja se modificiran model privatizacije), pa potekajo pogovori z upravo SŽ kot zastopnikom lastnika, da se doseže, seveda z dovoljenjem vlade RS, sporazum o zamenjavi vseh preostalih delnic za poslovne deleže v teh družbah. Tudi v njih želi D.P.R. dokupiti kontrolni delež. Ko bodo zamenjane vse delnice SŽ, bo sklicana skupščina delničarjev, ki bo odločala o njeni nadaljnji usodi oziroma dograditvi vizije. Odprl se bo tudi interni trg. Po predvidevanjih je realno pričakovati, da bo za delnico mogoče iztržiti le med 70 do 80 odstotki njene nominalne vrednosti. Kar je doseženo v tem trenutku, je največ, kar je objektivno možno in je rezultat izjemne aktivnosti D.P.R. in dobrega sodelovanja med njo ter upravo SŽ. Direktorica D.P.R. Kristina Slavič: "Lastniki delnic bodo zanje v najboljšem primeru dobili med 70 in 80 odstotki nominalne vrednosti." Medtem pa se lahko delničarji tolažijo, da še neodprodane družbe dobro gospodarijo in njihova vrednost raste. Kot je povedal predsednik uprave SŽ, so v Metalu v prvih osmih mesecih letos pridelali 60 milijonov SIT dobička, spodbudne pa so tudi napovedi za prihodnje obdobje. Naročil je dovolj za naslednje štiri mesece, zamude pri izpolnjevanju naročil pa so se, merjeno tonažno, prepolovile. Rezultati so posledica ugodnih gibanj na trgu (povpraševanje po jeklu narašča z letno stopnjo 5 odstotkov) in notranje ekonomije. S poslovnimi rezultati Nožev pa uprava SŽ ni zadovoljna. Meni, da je ta družba sposobna več (doslej je pridelala 70 milijonov SIT dobička), zato ji je skupščina naložila izdelavo rebalansa letošnjih načrtov in zasnovo bolj ambicioznega plana za leto 2005. V družbi je bilo izpeljanih veliko investicij, ima dober tržni položaj, sposobna je tudi na trgu nastopiti kot kupec, ne le kot žrtev ali plen. S privatizacijo Metala in Nožev naj bi bil dosežen njun vsebinski napredek, družbi pa imata tehnologijo, trge in znanje, zato ju ni treba prodati 'prvemu, ki gre mimo'. A. Č. INTERVENCIJE POKLICNE GASILSKE ENOTE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V SEPTEMBRU 13. 9. je ob dvajset minut čez polnoč zaradi pregretja dimnika zagorelo na odsesovalni napravi v kalilnici Nožev Ravne. Gasilci so večkrat črpali vodo, ki je po močnem deževju zalila jedilnico ob upravni zgradbi. Druga pomoč in intervencije: 8. 9. pri delovni nezgodi v družbi Styria Vzmeti, 12. 9. skupaj s PGD Ravne pri požaru ob počitniški hiši na Strojni, 14. 9. pri požaru na Koroški cesti 2 na Ravnah, 15. in 24. 9. so črpali vodo s parkirišča pred občino, 17. 9. pri prometni nesreči v Pamečah, 20. 9. ob iztekanju vode v stanovanjskem bloku na Čečovju. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. ČESTITKA 3. oktobra je minilo deset let od ustanovitve Gasilskega zavoda Ravne, ki nadaljuje poslanstvo Poklicne gasilske enote Železarne Ravne. Iskrene čestitke! Obvestilo uredništva Rubriko Oskrba z energijo ukinjamo, ker je bilo v začetku septembra na sestanku direktorija dogovorjeno, da v podjetju Petrol Energetika ne bodo več pripravljali skupnega biltena za vsak mesec, temveč bodo o porabi energije obveščali vsako podjetje posebej. Premier Rop na obisku v kovačnici Na poti po Koroški je 17. septembra avtobus Liberalne demokracije Slovenije obiskal tudi železarno. Predsednik stranke in vlade mag. Anton Rop, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, koroška poslanka ter podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs ter drugi so si v spremstvu glavnega direktorja Metala mag. Darka Mikca ogledali obratovanje kovaške stiskalnice in poklepetali s kovači. Sprehodili so se tudi skozi nastajajoči železarski muzej. Sodelavci Strojev na Triglavu Sredi septembra seje skupina enajstih zaposlenih v družbi Stroji odločila za vzpon na Triglav. V dveh dneh, ki sta bila sončna in ugodna za pohod, smo dosegli vrh očaka. Zadovoljni smo se vračali po dolini Triglavskih jezer, ki nas je očarala z lepoto. Srečni, da smo dosegli cilj, večina je namreč prvič bila na Triglavu, smo se dogovorili, da se bomo nanj še podali. Zahvaljujemo se Sindikalni podružnici SKEI Stroji, direktorju Strojev in SKE1 - Konferenci lokacije železarne za denarno pomoč. Valentin Česnik ZIVZAV V MESTNEM KOPALIŠČU Mestno kopališče z olimpijskim in otroškim bazenom, ki bi moralo biti zgrajeno že do začetka letošnje kopalne sezone, je drugi konec tedna v septembru le odprlo vrata. Vstop v bazenski kompleks je bil v soboto in nedeljo prost, otroci pa so najbolj oblegali tobogan in drčo. Bazen so preizkusili tudi plavalci iz ravenskega kluba. A.Č. Z vzponom na Črno prst se je sklenila letošnja planinska sezona Organizatorji z Jesenic oziroma iz Acronija so pripravili letošnji 4. planinski pohod slovenskih železarjev, in sicer v nedeljo, 5. septembra, na Črno prst (1844 m). Na to goro so se pohodniki povzpeli že pred davnimi leti. Kljub privlačnosti ture - Črna prst se dviga nad Bohinjem in se na južni strani dotika Soriške planine, ki je znana po prostranih smučiščih - za pohod med ravenskimi železarji ni bilo prevelikega zanimanja. Z ravenske avtobusne postaje je tako prvo septembrsko nedeljo odpotovalo 47 pohodnikov. Pohod so začeli na smučiščih nad Bohinjsko Bistrico in krenili za drugimi udeleženci pohoda, ki so imeli že dobro uro prednosti. Najprej so prišli do Mencingerjeve koče pod vznožjem Črne prsti, nato pa so po strmi stezi čez planino Za Liscem po dobrih treh urah prispeli do vrha in do planinske koče Zorka Jelinčiča 1835 metrov visoko. Tu so se srečali z drugimi pohodniki in se po počitku ter okrepčilu po drugi strani vrnili v dolino. Organizatorji so na Bohinjski Beli poskrbeli za dober pasulj in pijačo, vsi pohodniki pa so dobili tudi spominske majice. Na Črni prsti je bilo 192 železarjev: 90 z Jesenic, 47 z Raven, 38 iz Štor, 14 iz Celja, dva iz Lesc ter en iz Ljubljane. Spremljali so jih planinski vodniki, za varnost pa so skrbeli člani GRS iz postaj Bohinj in Prevalje. Ob slovesu so bile izrečene želje, da planinske pohode organiziramo tudi prihodnje leto. Letos se jih je udeležilo 611 pohodnikov. Za organizacijski odbor Franci Telcer Foto: Jože Apat ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET Po izpadu iz elitne državne lige nogometašem Koroške Dravograda tudi v prvenstvu 2. lige ne gre po načrtih. V desetih tekmah so le štirikrat zmagali, in to doma proti Šmartnem, Aluminiju in Izoli ter v Velenju proti Rudarju. V dveh tekmah so osvojili le po točko (Nafta, Dravinja), v štirih pa bili neuspešni. Zato so varovanci trenerja Darka Žižka po 10. krogu uvrščeni na 7. mesto. Bolj kot v prvenstvu so koroške ljubitelje nogometa Dravograjčani razveselili z zmago v osmini finala pokala NZ Slovenije. Doma so po podaljških premagali prvoligaško moštvo Primorje iz Ajdovščine s 5 : 2 in se uvrstili med osem najboljših ekip. NAMIZNI TENIS Vodstvu NTK Fužinar Inter diskont je 12. oktobra NTZ Slovenije zaupala odgovorno nalogo organizacije tekme evropske lige za ženske med reprezentancama Slovenije in Rusije, ki sojo vzorno izpeljali. Nekakšen preizkus organizatorjev je bil 19. septembra I. odprti turnir Republike Slovenije za članice na Ravnah. Med 37 igralkami je zmagala Radeljčanka Martina Safran (Merkur Kranj), ki je v finalu s 4 : 0 ugnala klubsko kolegico Špelo Burgar. V finalni nastop, med 16 najboljših, se ni uspelo uvrstiti nobeni domači igralki. Na turnirju treh dežel v Kranju se je izkazala igralka Fužinarja Manca Fajmut, ki je poleg posamične zmage največ prispevala k ekipni zmagi Slovenije nad Julijsko Krajino in avstrijsko Koroško. Sočasno je bil v Puconcih 1. odprti turnir SV regije Slovenije za kadete in kadetinje. V drugi kakovostni skupini je 2. mesto osvojil Grega Štern, tretja je bila Katja Šapek in sedma Darja Gerold. V tretji skupini je zmagal Rok Kaker, medtem ko je bil Urban Tušek (vsi Fužinar) četrti. Na I. odprtem turnirju za mladince in mladinke v Zalogu pri Ljubljani sta zmagala Tonček Ropoša iz Murske Sobote in Ivana Zera iz Velenja. Ravenčanki Zala Šetina in Manca Fajmut sta se uvrstili na mesta od 5 do 8, Polona Župane in Jure Dretnik pa med 16 najboljših. Na odprtem turnirju kadetov in kadetinj v Ljubljani je med dekleti 1. mesto osvojila Manca Fajmut, tretja je bila Polona Župane. Igralke ravenskega kluba so kot novinke odlično štartale v prvenstvo najvišje državne lige, ki se je pričelo 2. oktobra. V uvodni tekmi so Fajmutova, Šetina in Župančeva, pod taktirko nove trenerke Anite Tomašič iz Varaždina, premagale na Ravnah ekipo Vesne Zalog iz Ljubljane s 6 : 2. ATLETIKA Na državnem prvenstvu za mlajše člane in članice v Celju sta tekmovalca KAK Ravne Nika Dolar v troskoku in Andraž Nabernik v teku na 800 m osvojila drugi mesti. Na 19. memorialnih tekih Borisa Keršbaumerja 26. septembra v Mežici sta v teku na 6 km zmagala Jože Mori z Mute in Avstrijka Rosvvitha Klanšek, v najdaljši preizkušnji na 10 km pa Reinhold Pototschnik iz Pliberka in Karoline Kafer iz Celovca. Od tekačev in tekačic iz Raven so 1. mesta v svojih kategorijah osvojili: Mirko Krančan, Alojz Gologranc in Natalija Lesnik (vsi na 10 km), 2. mesto: Vili Možgan (na 6 km), 7. mesto: Peter Šnajder in 12. Ante Bilobrk (oba na 10 km). ŠPORTNO PLEZANJE Zaključna tekma državnega prvenstva v disciplini balvansko plezanje je bila za vse starostne kategorije konec septembra v Slovenj Gradcu. Od plezalcev AK Ravne je Katja Planinc osvojila 3. mesto med članicami, v skupnem seštevku vseh letošnjih nastopov pa si je priplezala 5. mesto. Med mlajšimi dečki je v Slovenj Gradcu zmagal Ciril Vezonik, ki je osvojil naslov podprvaka. Njegov mlajši brat Gregor je letošnje tekmovanje med cicibani končal na 8. mestu. KOLESARSTVO Na 4. Krejanovem memorialu, ki je bil v okviru Jesenskih srečanj na Prevaljah, je v gorskem kolesarjenju, na progi dolžine 31 km in 695 m višinske razlike, nastopilo rekordnih 186 tekmovalcev in tekmovalk. Absolutna zmagovalca sta postala domačin Rok Kolar, ki je progo prevozil v 1 uri, 5 minut in 20 sekund, ter Blaža Klemenčič, letošnja evropska prvakinja v gorskem maratonu iz Bukovščice. V svojih starostnih skupinah so zmagali: Jure Kovač (Šmartno pri Slovenj Gradcu), Emil Makan (Ravne), Rok Kolar (Prevalje), Danilo Golob (Ravne), Mirko Pajnik (Črna), Blaža Klemenčič (Bukovščica) in Erna Retko (Ravne). Druga mesta so osvojili: Simon Klavž (Črna), Marko Vogel (Mežica), Vladimir Paternuš (Šentjanž), Miran Klančnik (Prevalje), Mirko Krančan, Severina Dordevič (oba Ravne) in Veronika Pušnik (Ljubljana). ŠAH Osmi turnir za odprto prvenstvo Koroške v pospešenem šahu je bil 2. oktobra v Slovenj Gradcu. Med 25 igralci je zmagal Velenjčan Rado Rajkovič s sedmimi točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili: Zdravko Burjak iz Črne, Milan Matko iz Velenja ter Jože Koletnik in Herbert Komarica (oba Fužinar Hapro), vsi so zbrali po 5 točk. Po osmih turnirjih sta v vodstvu Branko Špalir in Vlado Turičnik s po 350 točkami, tretji je Marko Vrečič (vsi Fužinar Hapro) s 335 točkami. Ivo Mlakar Odprava ANDI 2004 Na vrhu Jatunritija Devet članov AK Ravne: Boris Santner (vodja odprave, sicer zaposlen v Akers valjih), Janeta Kodrin-Pušnik (zdravnica), Franc Pušnik (zaposlen v IKD), Stanko Mihev (zaposlen v Elvipu), Samo Rupreht, Peter Naglič, Matjaž Prislan, Igor Plešivčnik, Marko Anželak in član AK Slovenj Gradec Peter Jeromel so bili poleti na odpravi v perujskem pogorju Cordillera Vilcanota. Navkljub slabemu vremenu so uspeli opraviti naslednje vzpone: ■ dve aklimatizacijski turi pod južnim ostenjem Colque Cruza (5100 m oz. 5000 m); ■ prvenstveno smer na 5525 m visok vrh v masivu Horror homa (Slovenski tum); ■ smer Mišolovka na 5450 m visok vrh na nasprotni strani te gore (65/45 stopinj naklonine v ledu in do ocene tri v skali, dolžina 2800 m, čas plezanja osem ur), po kateri so se povzpeli Jeromel, Prislan, Santner in Plešivčnik; ■ prvenstveni vzpon na goro Jatunriti (6107 m), glavni cilj odprave (naklonina od 65-70/80 stopinj, višina 250 m), kar je 10. julija uspelo navezama Mihev-Santner in Pušnik-Prislan; ■ prvenstveno smer Dos Nevados Para Dos Amigos (Dva vrhova za dva prijatelja) na vrh Nevado Mullucocha (5140 m, naklonine 3045 stopinj in višine 200 m, celoten vzpon in sestop je trajal 12 ur) sta preplezala Naglič in Anželak; ■ Anino smer (70/45 stopinj naklonine v ledu in 3-2 v skali, 200 m, 2 uri) v severni steni Nevado Yatuncampa (5660 m), ki jo je preplezal Jeromel. Več o odpravi boste lahko prebrali v Koroškem fužinarju. Alpinistične novice Septembra smo člani AK Ravne preplezali naslednje smeri: • 4. 9. so v Karavankah v Košutnikovem turnu plezali Marta Krejan, Stanko Mihev, Vinko Močilnik, Janeta in Franc Pušnik smer Severni raz (300 m, IV+); • 11.9. smo v Triglavski severni steni plezali Marta Krejan, Samo Rupreht, Boris Santner in Domen Petek Nemško smer (6 h, 800 m, IV-1I1/II); • 11. 9. sta se Suzana in Stanko Mihev povzpela na vrh Grossglocknerja (3798 m); • 18. 9. smo v Kamniško-Savinjskih Alpah v Jermanovem turnu plezali Marta Krejan, Milan Vošank, Primož Šteharnik in Domen Petek smeri: Glasne misli (2,5 h, 220 m, VI-), Samo za norce in konje (2,5 h, 200 m, VI) in Planike za Ano (2,5 h, 220 m, VI-). Od 17. do 20. 9. je v sklopu Alpinistične šole AK Ravne potekal alpinistični tabor na Kamniškem sedlu, kjer so tečajniki z inštruktorji plezali smeri različnih težavnostnih stopenj v Planjavi in Brani. Priredba A. Č. Domen Petek Kulturna kronika • V razstavišču Uršnik je bila septembra na ogled razstava del Staneta Bodnerja. • Prvi teden v septembru so v razstavišču na ravenskem gradu razstavljali člani Društva koroških likovnikov, in sicer v organizaciji JSRSKD 01 Ravne in ravenske enote Koroškega pokrajinskega muzeja. • Jesenska srečanja s športnimi, družabnimi, zabavnimi in kulturnimi prireditvami so prebudila Prevalje, omenimo le gledališki predstavi Obuti maček in Burka o jezičnem dohtarju. • V Kulturnem domu v Pliberku je bila 30. septembra na programu abonmaja, ki se ga udeležuje kar precej Korošcev tudi s te strani meje, gledališka predstava Vinka MOderndorferja Na kmetih. A. Č. MATEJ VIDETIČ 1978-2004 Tok življenja je nepredvidljiv, odločitve, ki ga usmerjajo, pa naključne, line so nepomembne, druge pa dokončne. Zakaj je naš sodelavec Matej sprejel dokončno odločitev, ki nas bega in opominja, ne bomo izvedeli nikoli. Kljub večnemu nasmehu na licih je v sebi skrival težave, ki jim ni bil več kos. Od nikogar ni zahteval pomoči, hotel je biti samostojen. Ustvaril si je družino, s katero pa ni mogel samostojno zaživeti, ker jim stanovanjska stiska tega ni dopuščala. Želel si je na svoje, želel je biti sam svoj gospodar ... Vsem domačim izrekam v imenu družbe Styria Vzmeti iskreno sožalje. Dušan Strmčnik IME NAŠEGA IMENA MARIJE VAČUN KOLAR S predstavitve knjige: Anne Marie Valentar (bralka odlomkov besedil), avtorica mag. Marija Vačun Kolar in urednik Blaž Prapotnik. Septembra je pri Založbi Cerdonis izšla knjiga z naslovom Ime našega imena avtorice mag. Marije Vačun Kolar. To je zbirka poetičnih esejev, spremno besedo zan jo pa sta prispevala dr. Marija Švajncer in akademik dr. Mat jaž Kmecl. Knjigo so predstavili 16. septembra v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. (O spletu mitičnega in stvarnega oz. o večplastnosti sporočil v zbirki boste lahko prebrali v naslednji številki Koroškega fužinarja.) KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU Konec avgusta 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.383 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 8. 2004 zaposlenih 1.016 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 939 ŠERPA 133 STO 2 NOŽI 191 ZIP CENTER 118 PETROL ENERGETIKA 114 RAVNE 75 ŠTORE 39 STYR1A VZMETI 149 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 6 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 316 STROJI 130 AKERS VALJI 77 OPREMA 121 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Avgusta je bilo v železarskih družbah sklenjenih 8 delovnih razmerij za določen čas: 5 v Metalu, 1 v Šerpi ter 2 v ZIP centru. Nekaj sprememb so zabeležili tudi v drugih družbah, kjer imajo naslednje število novih sodelavcev za določen čas: 2 v družbi Styria Vzmeti, po enega v Transkorju in Sistemski tehniki ter 8 v Strojih. Prekinitve delovnega razmerja Avgusta je bilo v železarskih družbah prekinjenih 9 delovnih razmerij: 5 v Metalu (3 delavci so se upokojili, 1 je postal trajni presežek, 1 je odšel zaradi izredne odpovedi), I v Šerpi (upokojitev), 1 v STO (sporazumno prenehanje delovnega razmerja) in 2 v Nožih (invalidska upokojitev oziroma sporazumno prenehanje zaposlitve). Iz drugih družb so avgusta poročali o naslednjih prekinitvah delovnega razmerja: v Eurestu je enemu zaposlenemu potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, v Sistemski tehniki dvema zaposlenima in v Strojih šestim delavcem, medtem ko je iz Opreme 1 sodelavec odšel sporazumno. Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. POPRAVEK IN OPRAVIČILO V prejšnji številki je bil objavljen spominski zapis o pokojnem Štefanu Hercegu, pri čemer je bil napačno zapisan njegov priimek. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo ZAHVALI Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje ter sveče in z nami delili žalost in sočutje ob izgubi našega dobrega očeta, sina in brata MATEJA VIDETIČA. Še posebej se zahvaljujemo podjetju Styria Vzmeti, pevcem, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne, Komunalnemu podjetju Log in gospodu kaplanu. Vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija FRANCA ZAGERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sočutje. Prav lepo se zahvaljujemo sodelavcem kovačnice in OE Valuk. Žalujoča žena Hedvika, sin Berti, hčerki Heda in Neva z družinami Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, družina Videtič, Jože Apat, Stanko Mravljak in Valentin Česnik. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 105 Nagradna križanka št 104 - rešitev vodoravno: URŠKA ŽOLNIR, NOVOGORIČAN, IB, BRLOG, NA, JO, LON, EN, ATRAPA, NAPA, ARO, AJVAR, RAZ, PAR, ORA, ANK, METRO, BALERINA, ŽE, ANODA, ANKER, TANIN, ALKA. Žreb je odločil, da knjige Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini prejmejo: Nika Praprotnik, Javornik 53, Ravne na Kor., Renata Jurak, Jumi, d. o. o. in Ivan Knez, Transkor, d. o. o. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 105: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 2. 11. 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. VEZNIK EDI MODREJ ISKATI V GLASBI BITJE V SHOLASTIKI ZVEZEK ZA VPIS TERMINOV VPISO- VANJE TITANOVA ŽELEZOVA RUDA KITAJSKI FILOZOF CE FRANCI SLAK GLAVNO MESTO GRČIJE FRNI- KOLA SLO. KOŠARKAR, TV REPORTER T L TRDNE UMETNE SMOLE I A IF MESTO V BANGLA- VOLNENO BLAGO ZA PLAŠČE E O EDVARD KARDELJ DEŠU DRŽAVA V ZDA JAZ (LAT.) REKA V RUSIJI ŽUŽELKE, KI PIČIJO GLAVNI ŠTEVNI K IN UPRAVNI JEZIK V IZRAELU SENČNA STRAN GLAGOL- SKI TVORNI NAČIN T I SPODNJE OKON- ČINE ŠALJIVEC V O v MEDNA- RODNI STANDARD DOBA V MEZO- RENAULT CIRKUSU KLASIČNA SKLADBA ZOIKU 4 ALPE ADRIA SKLADATELJ SAVIN R TENIŠKI KLUB BOLGARSKI KRALJ PTICE UJEDE IKO JAP. PESNIŠKA OBLIKA I NERODNA ŽENSKA PIONIRSKI LIST KDOR PEČE VZDRŽANJ E T BOJNI PLIN STANKO LORGER PRIIMEK IN DELAVEC V STEKLA- RNI INDUS- TRIJSKA RASTLINA LOŠČILO IME IGRALKE MIRANDE V jesenskih in zimskih mesecih, ko se več časa zadržujemo ob "topli peči", se prileže branje - še posebej, če v roke vzamemo dobro knjigo. Za reševalce tokratne križanke (in še nekaj naslednjih) smo zato pripravili knjižne nagrade. Najprej bomo razdelili tri izvode romana Janeza Mrdavšiča SKOZI SOTESKE. IME IN PRIIMEK:........................................................................................ PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: