












<






. ■ ■
























o o o o


Molitvenik

in

pouk o pobožnosti

presvetega

Srca Jezusovega.

Izdal in založil

dr. Anton Bonaventura Jeglič

knezoškof ljubljanski. '

V Ljubljani, 1904.

Tiskala Katoliška tiskarna.

W


I.

Poprej križeva zastava, nato šele
zastava presv. Srca s križem.')

1. Sploh po svetu, pa tudi med nami
Slovenci, se bije ljut boj med dvojnim
kraljestvom. Božja previdnost uravnava
vse tako, da bi nad nami vsemi zavladal
edini Gospod naš Jezus Kristus; peklo
pa temu nasprotuje, razširjevanje kralje¬
stva Jezusovega zavira, in si prizadeva vse
ljudi potegniti na stran Bogu upornih
angelov. Geslo podložnikov Jezusovih je
zatrjevanje sv. apostola Pavla v 1. listu do
Korinčanov: „On, namreč Gospod Jezus,
mora nad nami vladati!" (Kor. 15, 25.)

') Pastirski list ljubljanskega knezoškofa
13. januarja 1902.

l

2

Geslo sovražnikov tega božanskega kralja
je pa klic zaslepljenih Judov, ki so Go¬
spoda Jezusa zavrgli: „Nečemo, da On
nad nami vlada!“ (Luk. 19, 14.)

Konečno zmaga prav gotovo vojska
našega Gospoda Jezusa Kristusa; saj je
On svojim podložnikom tako zatrdil re¬
koč: „Zaupajte, jaz sem svet premagal!“
(Jan. 16, 33.) Vendar, dokler borba še
traja, se zdi včasih, da vojska za Go¬
spoda Jezusa omaguje, da bo skoraj
popolnoma premagana, že se čuje zmago¬
slavni krik njegovih nasprotnikov. Toda
v najnevarnejšem času poseže božja pre¬
vidnost vmes, in podeli zmago zastavi
Onega, ki se imenuje: „ Kralj kraljev,
Gospod gospodov."

2. Poznani so vam strahoviti boji v
prvih treh stoletjih. Poganstvo je zbralo
vso moč, da uniči krščansko vero, da
zatare kraljestvo Jezusovo. Ko je bila v
početku četrtega stoletja nevarnost naj¬
večja, pošlje Bog cesarja Konstatina, ki
še ni bil katoličan, pa je katoliško vero
visoko cenil. Cesarju Maksenciju, nasil-

- 3

nemu preganjevavcu katoliške vere, na¬
pove vojsko. S peščico vojakov udari iz
Galije naravnost pred Rim. Tu ga čaka
Maksencij z veliko večjo armado. V obeh
taborih se je čutilo, da bo bitka odlo¬
čilna za eno in drugo stran, odločilna
za poganstvo in krščanstvo. Posebno za
cesarja Konstantina, torej za krščanstvo
je bila nevarnost prav velika, ker je z
majhno četo stal v sredi sovražne zemlje;
toda on zaupa na pomoč od zgoraj.

In glej, 27. oktobra 312. se pokaže
Konstantinu in vsej njegovi vojski svetel
križ na nebu z napisom; „V tem zna¬
menju boš zmagal!“ Konstantin osupne
in premišljuje, kaj bi to pomenilo. Po
noči pa se mu prikaže Gospod Jezus
sam in mu naroči, naj znamenje svetega
križa napravi na zastavo, ki jo bo upo¬
rabil v odločilni bitki. Cesar uboga, da
napraviti več zastav z znamenjem sve¬
tega križa, isto znamenje zaukaže na-
črtati na ščite vojakov, tudi sam si ga
naredi na ščit in na čelado. Ko je vse
gotovo, udari na mogočnega sovražnika

l

4

ter ga popolnoma potolče; Maksencij
sam utone v reki Tiberi. Rimljani hočejo
zmagovavcu postaviti trajen spomenik;
on zaukaže, naj se predstavi z velikim
križem v roki in na podnožje kipa naj
se napišejo besede: „Po tem zveličav¬
nem znamenju sem vaše mesto oslobodil
jarma nasilstva, ter sem narod in senat
povzdignil na stari sijaj. “

Križ je torej zmagal in sveti križ je
bil od tedaj do 17. stoletja zastava kra¬
ljestva božjega; pod to zveličavno za¬
stavo so se zvesti vojaki Gospodovi
vojskovali proti napadom njegovih so¬
vražnikov.

Sveti križ se je od tega časa posebno
častil. Cesar Konstantin je prepovedal
porabljevati ga za smrtno kazen. Cerkev
je pa češčenje sv. križa uredila. Vse se je
delalo v imenu sv. križa; verniki so ga
nosili na svojih prsih, vsako delo so za¬
čenjali in vsako nehavali z znakom sve¬
tega križa. Družine so sv. križ postav¬
ljale na častno mesto, videl se je nad
javnimi hišami; bandera vseh narodov

5

je kinčal sv. križ, in v verskih vojskah je
bil sveti križ vernim vojakom značilen
znak, po katerem so se spoznavali. Vsa
služba božja se je nekako sukala okoli
sv. križa, vpeljali so se prazniki sv. križa,
na oltarjih v cerkvi je sv. križ zavzemal
prvo mesto.

In kake zmage je v teku stoletij slavil
sv. križ kot zastava kraljestva božjega na
zemlji. Te zmage obsegajo vse pokrajine,
vse narode, vse čase, in se bodo kon¬
čale z ono popolno zmago koncem sveta,
ko se bo pri zadnji sodbi sv. križ pri¬
kazal na oblakih neba. Med tem je sveti
križ premagal svet; saj je on z ljudmi
napolnil puščave; premagal je poželenje
oči: poglej tisoče zadovoljnih siromakov,
ki so se proste volje odpovedali vsakemu
imetku ; premagal je poželenje mesa: saj
se je v njegovi senci vzcvetelo sveto
devištvo ne le v samostanih, ampak tudi
med svetom; saj se je iz njega rodilo
brezbroj svetnikov; premagal v apostol-
stvu, le glej blagovestnikov po vseh, tudi
najbolj nevarnih in zapuščenih pokrajinah

6

sveta; premagal je duše, ki so se posvetile
pomoči dušnih in telesnih siromakov.

Tako je bila zastava svetega križa,
kot zastava kraljestva božjega na zemlji,
zmagonosna proti peklu, proti svetu, proti
grehu; da, sv. križ je premagal premago-
vavce sveta: ali ni sveti križ podjarmil
narodov, besnečih nad razvalinami rim¬
skega cesarstva, da so se vsi njemu kla¬
njali in pod njegovim varstvom postali
olikani evropejski narodi ?

Satan ni miroval. Večkrat je poizkušal
odstraniti sv. križ. V sedmem stoletju je
vzbudil borivce zoper svete podobe, ka¬
tere so povsod preganjali, uničevali, po¬
žigali. Poizkus se ni posrečil. Pač je bil
večega uspeha poizkus v 16. stoletju po
luteranih. Še katoličani so se začeli sve¬
tega križa sramovati; izginil je z zastav
krščanskih narodov; družine in posamez¬
niki se niso več upali pokazati ga javno;
odstranili so ga iz javnih poslopij, le na
cerkvah je še ostal.

Kaj bo sedaj storil naš Odrešenik?
Ali bo nehvaležnike kaznoval ? Ne, le

7

postopanje spremeni. V svoji neskončni
dobroti jim odkrije svoje Srce in vso nje¬
govo ljubezen, ki naj bi narode vnemala
in pridobivala zanj.

II.

Kdo je že prej častil presv. Srce,
predno se je isto razodelo blaženi
Marjeti Alakok?

1. Kristjani so že od nekdaj Zveli¬
čarja visoko častili v svojih molitvah.
Tega so jih že apostoli naučili. Posebno
sv. Pavel se je trudil, da bi ga vsi lju¬
bili, kakor on sam, ki je sam o sebi
Galačanom pisal: „S Kristusom sem na
križ pribit. Živim, toda ne jaz; živi pa
v meni Kristus. Da pa zdaj živim v mesu,
živim v veri Sinu božjega, ki me je ljubil
in dal samega sebe zame.“ (Gal. 2, 19
in 20.) To je ljubezen ! Pa apostolu še
ni bila zadostna. Neprenehoma je hotel
še bolj in bolj ljubiti njega, ki ga je
milostno zase izpreobrnil. „Ne kakor bi

8

bil že dosegel", tako je pisal Filipljanom,
„ali da bi bil že popoln; ženem se
pa, da bi kako dosegel, v čemer sem
bil tudi dosežen po Kristusu Jezusu."
(Filip. 3, 12.) Take ljubezni je prosil v
goreči molitvi tudi vsem drugim. Čujte,
kako piše takratnim kristjanom v Efez:
„Zavoljo tega pripogujem svoja kolena
pred Očetom Gospoda našega Jezusa
Kristusa, ki je Oče vsemu, kar je v ne¬
besih in na zemlji, da vam da po bo¬
gastvu svoje časti, močno se utrditi po
njegovem Duhu v notranjem človeku,
da prebiva Kristus po veri v vaših srcih,
da, v ljubezni ukoreninjeni in utrjeni,
morete umeti z vsemi svetimi, kakšna je
širokost in dolgost, visočina in globo¬
čina ; tudi spoznati ljubezen Kristusovo,
ki (vsak) um presega." (Ef. 3, 14—19.)

2. Sveta cerkev, ki je izšla iz prebo¬
dene strani Zveličarjeve, je vsekdar imela
njega za središče vse molitve. Častila je
na njem tudi nekatere dele njegovega
svetega človeštva; tako njegovo drago¬
ceno kri, svete petere rane in še po-

9

sebno prebodeno desno stran. Pa glo-
bočje kakor samo do vrat božjega Srca
je prišlo le malo izvoljenih duš. Tako
sta svetnici Gertruda in Mehtilda iz reda
sv. Benedikta presv. Srce samo pobožno
častili in zato mnogo milosti prejeli. Sveta
Gertruda je poprašala sv. Janeza Evan¬
gelista, ki je slonel Jezusu na prsih,
zakaj ni kaj več zapisal o presv. Srcu.
Prikazal se ji je in rekel, da je bilo raz-
odenje presladkega Srca Jezusovega pri¬
hranjeno za mlačna srca poznejših časov.

Za njima so molili božje Srce svet¬
niki Bonaventura, Kanizij, Alojzij in po¬
sebno Frančišek Šaleški, ki je ustanovil
red Marijinega obiskovanja ter mu je
sam za grb in pečat narisal srce, obdano
s trnjevo krono, in križec nad njim. Hotel
je tako, da ta ženski red v tihem živ¬
ljenju posnema čednosti božjega Srca.
Tudi je že malo na to mislil, da bi red
imenoval po najsvetejšem Srcu. Zdi se,
kakor da bi bil pri ustanovitvi tega reda
sv. Frančišek že nekako čutil, da bo božja
previdnost isti red porabila za zibelko

10

pobožnosti do presvetega Srca, ki naj se
potem razširi po vsej katoliški cerkvi.
Tako se je nekako pripravila pot k usta¬
novitvi češčenja, o katerem pišem.

3. V 13. stoletju se je prikazala bla¬
žena Devica Marija sv. Dominiku in ga
je naučila novo molitev, ki je veliko
koristila in je zdaj povsod znana. Sveti
rožnivenec je ta molitev, ki jo je Marija
prinesla iz nebes. Štiri stoletja pozneje
je pa božji Sin Marijin naučil ponižno
nuno novo sladko pobožnost, katero
spremlja povsod obilen blagoslov. Če-
ščenje svojega presvetega Srca ji je pri¬
poročil.

Tako Bog sv. cerkvi pomaga vselej
z najpripravnejšimi pripomočki. Ob času
sv. Dominika je imela katoliška cerkev
veliko notranjih in zunanjih sovražnikov.
Huda je bila stiska; pa pomoč je bila
blizu. Marija je pomagala, in sv. rožni¬
venec se je izkazal kot mogočno orožje,
ki je ponižalo sovražnike. — Štiri sto
let pozneje je bilo zopet treba, da se
poživi krščanski duh. Ljubezen je takrat

11

v mnogih srcih le tlela; notranja go¬
rečnost, ki je jedro krščanstvu, je bila
skoro povsod zamrznila. To pot je pa
ljubi Zveličar sam prinesel zdravilo bol¬
nim, mrzlim človeškim srcem; to zdra¬
vilo je samo božje Srce in njegovo
češčenje.

III.

Češčenje se prične.

1. Tako je prišel čas, da je ljubi Jezus
odprl zakladnico svojega presv. Srca, da
bi ljudje v njem dobivali obilnih milosti,
da bi uvideli veliko njegovo ljubezen in
Iedenost svojih nehvaležnih src, da bi se
tu ogreli in vedno bolj ugrevali ter ne¬
skončni ljubezni jeli vsaj nekoliko povra-
čevati ljubezen. Pa kako je ljubi Zveličar
to stvar začel? Ali se je prikazal, svojemu
namestniku papežu in mu ukazal naj usta¬
novi češčenje presv. Srca ? Vse drugače.
Revno, ponižno redovnico Marjeto Marijo
Alakok si je odbral v ta namen.

Saj se prej, ko je hotel vpeljati praznik
sv. Rešnjega Telesa, Jezus tudi ni obrnil

12

na takratne učenjake, na svetega Tomaža
Akvinčana ali na sv Bonaventuro; ne,
ponižni samostanski sestri Julijani je v
Litihu povedal, da tega praznika želi. V
obeh slučajih je vidno potrdil besede
apostola Pavla: „Ne veliko modrih po
mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko
imenitnih, ampak, kar je nespametno pred
svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil
modre; in kar je slabo pred svetom, je
izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mo¬
gočnega; in kar je neimenitno in zanič¬
ljivo pred svetom, je izvolil Bog, in kar
nič ni, da bi razdejal, kar je.“ (Kor. 1,
26—28.)

2. Tako malenkostno orodje v rokah
božjega Zveličarja je bila Marjeta. Bila je
to Francozinja. Na svet je prišla 1. 1647.
Marija in Jezus sta ji že v otročjih letih
naklanjala posebnih milosti, da bi jo bolj
pripravila na to, za kar so jo nebesa
odbrala. Pa tudi veliko križev in težav
sta ji pošiljala, da se je v šoli trpljenja
vedno bolj privajala zatajevanju, da se
je v bridkostih še bolj poniževala, da

13

je v najlepših in najnevarnejših letih med
trnjem zapeljevanja ostala neomadeževano
bela lilija.

Štiriindvajset let se je zatajevala med
svetom. Nato jo je angelj varih rešil in
jo je pripeljal v varnejše zavetje v samo¬
stan v Pare-le Monial. Ko je tu že več
let zmir bolj sebi odmirala in Kristusu
živela, jo je ta spoznal za pripravno
orodje svojih naklepov. Utopljena v mo¬
litev je klečala pred tabernakljem. Kar
stopi takorekoč iz sv. Rešnjega Telesa
pred njo Gospod Jezus Kristus. Desna
stran mu je odprta, da more srce na¬
tančno ogledati. Bilo je pa isto obdano
s plamenom in odprto vsled globoke
rane; trnjeva krona ga je venčala ; nad
njim samim se je pa svetil križ. Kaj po-
menja vse to, ji je Gospod razodel s
sledečimi besedami: „Moje srce navdaja
tolika ljubezen do ljudi, da ne more več
v sebi zadrževati žarkov velike ljubezni.
Treba je, da se razodene ljudem in jih
obogati s svojimi zakladi; ti boš pa pri
tem posredovala. Če prav si nevredna

14

in neučena, vendar sem tebe odbral v
ta namen, da bo tako tem očitnejše, da
je to res moje lastno delo.“ Tako je bilo,
ko se je prvič prikazal.

3. Druga prikazen je bila podobna.
To pot ji je Jezus potožil, kako žalostno
mu ljudje ljubezen povračajo. Nekateri
se še ne menijo ne zanj, veliko je mlačnih;
nekateri so pa celo tako hudobni, da
ga naravnost zaničujejo. Naročil ji je,
naj ona nekoliko nadomesti, kar pogreša
v drugih srcih.

Najimenitnejša prikazen je bila 16. ju¬
nija leta 1675. na nedeljo v osmini praz¬
nika sv. Rešnjega Telesa. Marjeta je na
moč prisrčno molila pred tabernakljem
in močno želela, da bi mogla ljubezen
prav vračati z ljubeznijo. Kar zagleda
pred seboj Zveličarja, ki ji slovesno go¬
vori: „Glej tu tole Srce, ki je ljudi tako
zelo ljubilo, da si je vse prizadejalo, da
se je kar celoma darovalo in povžilo
zanje. Večina ljudi mi je pa zato ne¬
hvaležna ; za ljubezen mi vrača zaniče¬
vanje, nespodobno vedenje, božje rope

15

in mlačnost, ko se bliža meni, pričujo¬
čemu tu v zakramentu ljubezni. Najbolj
bolestno pa občutim, da me žalijo celo
duše, ki so mi posebno posvečene. Zato
zahtevam, da se prvi petek po tejle osmini
praznuje in posveti češčenju mojega Srca;
ta dan naj se v slovesnih molitvah prosi
moje Srce odpuščenja; prejema naj se
sveto obhajilo, da se ž njim popravljajo
žalitve, ki jih je trpelo to Srce, izpostav¬
ljeno na oltarjih. Velikosrčno obljubim,
da bodo rosile obilne dobrote nanje, ki
bodo sami na tak način častili moje Srce
in se trudili, da je časte tudi drugi.“
Flašljiva redovnica se je zopet iz¬
govarjala: „0 Gospod, na koga se pa
obračaš? na tako slabo stvar, na tako
revno grešnico, da bi njena nevrednost
celo mogla onemogočiti izpolnitev tvojih
namenov.' 1  „Ali ne veš," ji odgovori
Gospod, „da si izberem slabe ter osra¬
motim mogočne, da se pri malih in pri
v duhu revnih moja mogočnost najsijaj¬
nejše razodene?" „Daj mi torej sredstvo,"
odvrne Marjeta, „da dovršim, kar za-

16

htevaš ! Gospod ji reče: „Idi k mojemu
služabniku, očetu de la Kolombieru, ki
sem ti ga poslal, in povej mu v mojem
imenu, naj vse mogoče stori, da to po¬
božnost vpelje in moje Srce razveseli.
Naj ne izgubi poguma zavoljo težav, ki
bo naletel nanje, pomisli naj, da je tisti
vsemogočen, ki ne zaupa vase, marveč
vse zaupanje name stavi."

Marjeta vse to o. Kolombieru pove.
Ta se koj posveti poklicu Gospodovemu
in najpoprej samega sebe nepreklicno
posveti presv. Srcu. Marjeta in o. Kolotn-
bier sta si odslej z vso silo prizadevala,
da kraljestvo Srca Jezusovega utemeljita,
učvrstita in razširita.

4. V tem prizadevanju sta oba počasi
napredovala. Saj je naš Gospod sam
Marjeti povedal, da se bode silovito na¬
sprotovalo kraljestvu njegovega Srca. On
pravi, da se bo satan raztogotil videč,
da se mu bo po tem božjem Srcu mnogo
duš iztrgalo iz rok in bo zato pripravil
velik odpor. Toda težave ne smejo ni¬
kogar prestrašiti, saj so ravno težave in

17

nasprotovanja najbolji dokaz, da ta stvar
pride od Boga, ki se bo v kraljestvu pre¬
svetega Srca Jezusovega neizrečeno po¬
veličal.

Vkljub besnemu nasprotovanju se bo
pa kraljestvo Jezusovo vendarle uteme¬
ljilo. Rekel je namreč Gospod Marjeti
večkrat, naj se nič ne boji, saj je On ž
njo in zavladalo bo to kraljestvo vkljub
satanu in njegovim privržencem. Blažena
Marjeta je kar vzkliknila: „Res, vladalo bo
to božje Srce, ta gotovost mi srce veselja
napolnjuje, toda sedaj moram delati in
molče trpeti, kakor je tudi božje Srce
Jezusovo delalo in molče trpelo iz lju¬
bezni do nas!“

Mora pa kraljestvo Srca Jezusovega
postati splošno, vladati hoče po vsem
svetu, saj so mu vsi narodi dani v de¬
diščino. Blažena je trdila, da hoče pre¬
sveto Srce Jezusovo kraljestvo čiste svoje
ljubezni utemeljiti v srcih vseh in kralje¬
stvo satanovo v njih popolnoma porušiti.

Kakšna sredstva bo pa to presveto
Srce upotrebljevalo? Blažena piše: „Pre-

2

18

pričana sem. da presv. Srce Zveličarjevo
hoče svoje kraljestvo utemeljiti z milino
in ljubeznijo, ne pa z ostrostjo in pre¬
strogo pravico ....  To srce bi moglo
hipoma vse sovražnike na tla podreti, a
noče, Ono bo že v pravem času vse iz¬
peljalo, saj milost njegova deluje milo in
sladkostno, akoravno odločno in uspešno.

5. In res, koliko se je kraljestvu bo¬
žjega Srca Jezusovega nasprotovalo. Bla¬
ženo Marjeto so v samostanu preganjali,
zasramovali, poniževali. Tudi cerkvena ob¬
last je po svoji navadi neizrečeno oprezno
in modro postopala, ko so se ji začele
pošiljati prošnje, naj pobožnost presve¬
tega Srca Jezusovega odobri, dotični
praznik in cerkvene molitve dovoli. —
Razni papeži so dotične prošnje odbi¬
jali, — ker niso radi novega praznika
upeljevali, ker se prikazanja Srca Jezu¬
sovega in govorjenja Jezusova Marjeti
še niso cerkveno preiskala, in ker se ni
še točno poznala zveza med človeškim
srcem in raznimi občutki. Šele skoraj sto
let pozneje, namreč leta 1765. je papež

- 19

Klemen XIII. dovolil posebno mašo na
čast presv. Srcu Jezusovemu in posebne
duhovne molitve, toda ne za vso cerkev,
ampak samo za one cerkve, ki bi za to
milost posebej prosile.

Sredi 18. stoletja je bila pobožnost
že močno razširjena in zdelo se je, da
si bo kmalu osvojila vse dežele in vse
narode. Toda začelo se je divje prega¬
njanje te pobožnosti; krivoverci in tudi
zaslepljeni katoličani so jo zaničevali,
zasmehovali in s pomočjo držav zabra-
njevali. Očetje iz družbe Jezusove 1 ) so
jo ustmeno in pismeno zagovarjali in
branili; ali kaj, ker se je red na pritisk
raznih vlad razdražil, in se s tem obramba
od strani jezuitov znatno izmanjšala.

') Tirolce so jezuiti tako navdušili za to
češčenje, da so že 1. junija 1796 vso deželo
posvetili presv. Srcu. Na tirolskih vojnih za¬
stavah se je že takrat svetila podoba tega sve¬
tega Srca, in Tirolci so premagali pod njimi
vse sovražnike in, kar je več, ohranili so v
hudih časih sveto katoliško vero čisto svojim
potomcem.

2

20

Šele potem, ko so bili očetje jezuitje
zopet pripuščeni, posebno pa za papeža
kija IX., se je pobožnost iznova poživila in
se je kraljestvo božjega Srca Jezusovega
zopet razširjevalo. Na prošnjo francoskih
škofov so Pij IX. leta 1856. praznik pre¬
svetega Srca za celo cerkev zapovedali.

Leta 1864. so Marjeto Alakok blaženo
proglasili, kar je pobožnost presv. Srca
močno pospešilo; 1. 1875. pa, ob dvesto¬
letnici glavnega razodenja Marjeti danega,
so Pij IX. dopustili, da so se posamezni
ljudje temu svetemu Srcu posvetili.

Vse to je pospeševalo pobožnost pre¬
svetega Srca, toda slovesno se pa vendarle
zastava presvetega Srca, kot nova značilna
zastava njegovega kraljestva, ni še razvila.
Leta 1878. so papež Leon XIII. sedli na
stol sv. Petra. Negovali so sicer to po¬
božnost in so 1. 1889. praznik presvetega
Srca povzdignili na praznik prvega reda;
ali pri tem je ostalo do 1. 1899. Pač je
bilo tudi v teh 22. letih vladanje papeža
Leona slavno, saj so v svojih okrožnicah
razdrli premnogo zmot našega časa, po-

21

kazali nam resnico in pot rešitve, na¬
vduševali nas za molitev, posebno za
molitev sv. rožnega venca. Pri teh mno-
gostranskih opravilih se je dozdevalo,
da tudi oni še ne bodo izrekli one be¬
sede, s katero bi razvili zastavo presvetega
Srca kot novo zastavo kraljestva božjega,
okoli katere naj bi se zbirali vsi, ki se
hočejo rešiti.

6. Zgodilo se je pa to vendarle in
sicer 25. maja 1899. v okrožnici, ki so
jo papež Leon XIII. poslali katoliškemu
svetu, ko so po dolgi in nevarni bolezni
zopet ozdraveli.

Da je to preimenitna okrožnica, se
vidi že iz besedi sv. Očeta v začetku,
ko pravijo: „Danes . . . vpeljujemo in
svetujemo prevzvišeno dejanje, od kate¬
rega pričakujemo ne brez vzroka izvrstnih
in sicer trajnih plodov najprej za krščan¬
stvo, potem za vso človeško družbo."
Kmalu po teh besedah nadaljujejo: „Že
večkrat smo se potrudili, tako preskušeno
pobožnost, kakor je češčenje presvetega
Jezusovega Srca, vestno ohraniti in po-

22

jasniti po zgledu naših prednikov . . .
sedaj pa zremo v duhu še poseben način
te pobožnosti, s katerim bi se pravzaprav
izpopolnilo in na vrhunec povzdignilo
vse češčenje presv. Srca Jezusovega.“

Kaj ne, vidi se, da sv. Oče nekaj
novega, nekaj posebnega nameravajo.
Žele namreč in hočejo, da se posvetimo
vsi božjemu Srcu Jezusa, našega kralja
in vladarja. Da se to vseobsežno češčenje
in ta najvišja vdanost Jezusu Kristusu
popolnoma spodobi, sveti Oče tudi do¬
kažejo. Pišejo namreč:

Ves človeški rod je v Kristusovi oblasti.
Tisti namreč, ki je edinorojeni Sin Boga
Očeta, ki ima isto bitnost ž njim, ki je
„odsvit njegove slave in podoba njego¬
vega bitja" 1 ), mora imeti vse skupno z
Očetom, torej tudi vrhovno oblast nad
vsemi stvarmi. Zato pravi Sin božji sam
o sebi po preroku: „Jaz pa sem od
njega kralj postavljen čez Sion, njegovo
sveto goro . . . Gospod mi je rekel:

i) Hebr. 1, 3.

23

Moj Sin si ti . . . zahtevaj in dal ti bom
narode v delež in pokrajine zemlje v
tvojo lastnino." 1 ) S tem spoznava, „da je
prejel od Očeta vso oblast, ne le nad
vesoljno cerkvijo, kar pomeni gora Sion,
ampak tudi nad vsem svetom, kakor daleč
segajo njegove meje . .

Posebnega pomisleka vredno pa je
to, kar je Jezus Kristus . . . sam s svo¬
jimi besedami rekel o svoji oblasti. Na
vprašanje rimskega oblastnika: Tedaj si
ti kralj? je odgovoril takoj: Ti praviš,
da sem jaz kralj. 2 3 ) — Velikost te moči
in neskončnost njegovega kraljestva po¬
trjujejo besede, ki jih je govoril apo¬
stolom: Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji.3) Če ima Kristus vso oblast,
sledi nujno, da je njegovo vladarstvo
najvišje, neodvisno, nobeni tuji volji pod¬
vrženo, vladarstvo, kateremu ni nič ena¬
kega ali podobnega . . . podložna mu
morata biti nebo in zemlja."

>) Ps. 2.

2 ) Jan. 18, 37.

3 ) Mat. 28, 18.

24

„Toda . . . Kristus ne vlada le s priro¬
jeno pravico, kot edinorojeni Sin božji,
ampak si je tudi pridobil to pravico.
„OteI nas je namreč oblasti terne",J) in
je „dal sam sebe odkupnino za vse. “ 1 2 )
Torej so postali njegovo v „last pridob¬
ljeno ljudstvo" 3 ) ne le katoličani in vsi,
ki so veljavno krščeni, ampak vsi ljudje
in vsak posamezen človek."

Tako sveti Oče o kraljevi oblasti in
neomejenem lastništvu Gospoda Jezusa
nad nami. To lastništvo in to oblast mo¬
ramo pa mi priznati, priznati skupno in
javno. Posvetimo se, pravijo sveti Oče,
presvetemu Srcu Jezusovemu, ker s tem
ravno priznamo in sprejmemo njegovo
neomejeno gospodstvo nad nami.

Mi smo sv. Očeta ubogali, in še se
spominjate, kako slovesno smo se 1. 1900
posvetili božjemu Srcu Jezusovemu in
s tem očitno pred nebom in zemljo spo-

1) Kol. 1, 13.

2) I. Tim. 2, 6.

3) I. Pet. 2, 9.

25

znali, da je Jezus Kristus naš vrhovni
Gospod in kralj. Vsako prvo nedeljo v
mesecu pa to posvetbo ponavljamo in
s tem sebe v kraljestvu Jezusovem utr¬
jujemo.

Kakšna je pa zastava tega kraljestva,
okoli katere se zbiramo, na katero pri¬
segamo? Čujte sv. Očeta, ki govore:

„Ko je cerkev v prvih časih vzdiho¬
vala pod jarmom poganskih cesarjev, se
je mlademu cesarju Konstantinu prikazal
križ v višavi kot znamenje in močno po¬
roštvo skorajšnje velike zmage. Danes
pa se prikazuje našim očem drugo božje
znamenje: presveto Srce Jezusovo s kri¬
žem, blesteče med plameni v najsvet¬
lejšem žaru. To znamenje bodi vse naše
upanje, od njega prosimo in pričakujmo
rešenja.“

To so preznamenite besede, ki živo
spominjajo na dejanje papeža Melhiada,
ki je 1. 312. razvil sveti križ kot zastavo
kraljestva Jezusovega. Sveti Oče LeonXIII.,
omenivši sveti križ kot znamenje zmage,
slovesno priznajo in razglase, da imamo

26

sedaj novo znamenje zveličanja in vsega
upanja, namreč presveto, ognja ljubezni
žareče Srce Jezusovo. Pod to novo za¬
stavo kraljestva Jezusovega se bodo bili
zadnji boji, se bodo izvojskovale zadnje
slavne zmage cerkve Jezusove nad peklom.
„Da, vladalo bo božje Srce Jezusovo",
je rada zatrjevala blažena Marjeta, „vla-
dalo bo, tako mi je Ono samo reklo;
o to me napolnjuje s prisrčno radostjo,
satan pa bo osramočen in premagan."

7. Zberimo se torej pod to zastavo in
ostanimo ji zvesti! To pa ni želja samo
papeževa, to je želja presv. Srca samega,
kakor si spoznal iz zgoraj navedenih
besedi, ki jih je Zveličar govoril blaženi
redovnici. Če bi Kristus tudi kaj težkega
želel, bi mu ne smel odreči. Tu pa želi
lahko stvar, da namreč Srce Njegovo
častiš. Ali mu ne boš te želje izpolnil?
— Pa poglejva dalje!

27

IV.

Kaj častimo, če častimo presveto
Srce?

1. Prvič častimo telesno Srce Jezusa,
ki je bilo v njem, ko je ležal v jaslicah,
ko je jokal nad Jeruzalemom, ko je molil
v smrtnih bridkostih na Oljski gori, ko
je v testamentu izročal Marijo Janezu in
nam za mater. Častimo Srce, ki je 33 let
ljubeče bilo za človeka ter je v krvavi
daritvi na Kalvarijski gori dalo zadnjo
kapljico krvi za nas, ko je isto že mrtvo
prebodla vojakova sulica. To ob vstajenju
zopet oživljeno Srce, Srce iz mesa vze¬
tega iz Marije Device, častimo — in še
molimo ga; izkazujemo mu božjo čast,
ker je to Srce tistega, ki ni samo človek
ampak tudi Bog. To Srce je tako last¬
nina druge božje osebe, kakor je tvoje
srce tvoja last. Zato mu pravimo božje
Srce. Sicer po naravi res le človeško
Srce, po osebi pa, ki ji pripada, je pa
božje in mu pristoja zato božja čast.

28

Človeška natura je v Kristusu tako tesno
združena z božjo v eno božjo osebo,
da se zavoljo zadnje mora tudi prva
moliti — pa ne le v celoti — tudi po-
samne njene dele molimo. Tako molimo
v Kristusu: dušo, telo, rane in tudi Srce.
V teh delih pa molimo seve samo drugo
osebo božjo. To naj se Ti ne zdi tako
čudno; saj se podobno godi v navadnem
življenju: ti poljubiš mašniku le roko,
pa izkažeš s tem čast celi osebi namest¬
nika božjega. Podobno, če poljubljamo
škofu prstan in papežu celo nogo. Ko
opravljamo pobožnost presvetega Srca,
častimo torej prvič pravo njegovo te¬
lesno Srce inposredno celega
Jezusa.

2. Srce Zveličarjevo ima torej kakor
drugi deli njegove človeške narave vred
pravico do najvišjega češčenja; je pa še
vzrok, da prav Srce še posebno častimo:

Srce je namreč poleg glave najime¬
nitnejši telesni del. Glavo imamo za sedež
razuma ali pameti, srce je pa sedež
čustvovanju in hotenju. Srce čuti vse,

29

kar se godi v volji. Ne morem ne so¬
vražiti, ne ljubiti, ne žalovati, ne se ra¬
dostiti, da bi mi srce ne vedelo za to.
Ker človek iz srca zaznava vse čustvo¬
vanje, zato se pri vseh narodih pogosto
rabi mesto besede čustvovanje beseda
srce.

Rekli smo glava in srce sta najime¬
nitnejša dela človeškega telesa. Pa smemo
celo trditi, da je srce še imenitnejše
kakor glava, zakaj srce odločuje, da je
človek dober ali slab, značajen ali omah¬
ljiv. Srce je torej zares važen del člo¬
veškega telesa; zato je kaj primerno, da
v svetem telesu Gospodovem posebno
častimo njegovo presveto Srce in ž njim
vsa sveta čustvovanja, ki ga
navdajajo.

3. Srce pa pomenja tudi ljubezen.
Besede: „Tebi darujem srce“, pomenijo
povsod toliko kakor: „Tebi darujem svojo
ljubezen." Povsod prosijo za ljubezen z
besedami: „Daruj mi svoje srce!"

Pri Jezusu torej častimo posebno pre¬
sveto Srce zato, ker nam isto kaže ne-

30

izrekljivo ljubezen njegovo do nas —
in sicer najprej ljubezen, ki jo je imel
in jo še ima kot človek, drugič pa tudi
ljubezen, s katero nas je od vekomaj ljubil
tudi še kot neučlovečeni Sin božji. Zve¬
ličar vsakemu izmed nas govori: „Z večno
ljubeznijo sem te ljubil!" (Jer. 31, 3.)
Presveto Srce pripada drugi božji osebi
in je torej pripravno, da nam vidno pred-
očuje vso ljubezen, ki jo ima ta božja
oseba do nas bodisi kot Bog bodisi kot
človek. Zveličar je vpeljavši pobožnost
do svojega Srca posebno hotel, da bi
mi v istem posebno častili njegovo lju¬
bezen; zato je kazal na svitle žarke, ki
so Srce obdajali in rekel: „Glej to Srce,
ki je tako zelo ljubilo ljudi.“ — Skratka,
ko častimo Jezusovo Srce, ča¬
stimo tudi njegovo ljubezen.

4. Ljubezen božjega Srca se pa more
zopet različno častiti. Lahko občuduješ,
zahvaljuješ, poveličuješ . . . Vendar Jezus
pred vsem želi, da zadostuješ za tiste,
ki so mu nehvaležni, in da ga ti mesto
njih bolj ljubiš. Saj je ljubi Zveličar bla-

31

ženi Marjeti posebno poudarjal, kako zelo
se razločuje njegova in človeška ljubezen,
in ji je rekel, da hoče nadomestila. Žarki
krog Srca, križ nad njim, rana v njem,
vse glasno oznanjuje ljubezen, in sicer
žaljeno ljubezen tega Srca. V gorki lju¬
bezni je to Srce pozdravilo še željnejše
težki križ, kakor pa pozneje srce svetega
apostola Andreja enako smrtno posteljo.
Vse to iz ljubezni do tistih, ki so ga
mu krivično pripravili. Vsa križeva pot
se je poškropila z dragoceno krvjo, ki
se je ogrevala v tem Srcu. Še nekaj
kapljic je v ravnokar umrlem Srcu. Lju¬
bezen, ki ni umrla, naredi rano, naredi
vrata, da izteče iz Srca po križu na zemljo
tudi zadnja kapljica. Vsako srce ljubi
svojo kri ter jo vedno in vedno zopet
sprejema nazaj, da se v njegovi sredini
ogreva; in vendar je božje Srce hotelo
popolnoma izkrvaveti, da nam le duše
reši, opere, napoji. In mi? Kako nehva¬
ležno, mlačno, grešno je naše srce! O
sveta rana božjega Srca, skozi katero
prihajajo nebeške milosti, odpri naša srca

32

s pušico ljubezni, rani jih s sunkom pra¬
vega kesanja!

V prikazni je bilo presv. Srce ven-
čano s trnjem. Kaj nam hoče ta trnjeva
krona povedati? Tole: Kakor so nekdaj
razbičanega Jezusa, ogrnjenega z raztr¬
ganim škrlatom, norčevaje kronali s trnjem
v judovskega kralja, tako dandanes tega
kralja v tabernakljih svet še vedno žali,
zasramuje in onečaščuje.

Vse, kar je blažena v prikazni videla
in slišala, kaže, da je Jezus hotel svet
opomniti na veliko ljubezen svojega Srca,
ki živi v tabernaklju, pa na ljubezen, ki
je svet ne priznava ter jo celo plačuje
z nehvaležnostjo. Hotel je, da se uživi če-
ščenje njegovega Srca in sicer v s p r a v o,
zadostilo  in  n a d o m e š č e nj  e.

Zato nas tudi ljubljanski škof uče, da
molimo najprej v spravo: „'0 presveto
Srce, po rokah prečiste Device Marije
darujem vse molitve, dela in trpljenja
današnjega dneva, prvič tebi v spravo
za vsa razžaljenja, ki jih trpiš v svetem
Rešnjem Telesu ..."

33

5. Povedali smo, kaj častimo v po¬
božnosti, katere začetnik je Jezus sam.
Častimo živo telesno Srce Zveličarjevo,
ki ga je sveti Duh upodobil v blaženi
Devici Mariji. Častimo sveta čutila, ne¬
izrekljivo ljubezen in druge čednosti tega
presvetega Srca; častimo posebno njegovo
občudovalno potrpežljivost, ki jo ima v
tolikih tabernakljih s svojimi žalivci; prav
posebno želimo, da bi vsaj nekoliko za¬
dostili za vsa razžaljenja, ki jih presveto
Srce trpi v sv. Rešnjem Telesu.

V.

Kaj obljublja presv. Srce svojim
častivcem?

Ljubi bravec! Gotovo si že večkrat
obsojal neprijaznost Betlehemčanov, ki
niso hoteli Marijo in Jožefa pod streho.
Če bi se tebi prikazala Marija ali sveti
Jožef in bi te kaj prosila, kajne, da bi
jih ti zelo rad uslišal. Vse bi jima rad
zastonj ustregel. Kaj šele, če bi ti Jezus
sam naznanil, da kaj želi od tebe? Oh

3

34

kako hitro bi mu izpolnil! — Ali res?
Čuj! Jezus ti po blaženi Marjeti naznanja,
da moraš njegovo Srce spoznati, častiti,
ljubiti. No, ali boš izpolnil to željo —
Jezusu, svojemu Bogu? Vsak bi moral to
storiti, tudi če bi mu ne bilo zato nič pla¬
čila pričakovati. Kaj šele, ko je ljubi Jezus
za češčenje presvetega Srca toliko plačila
obljubil! Preglejva posamič Jezusove ob¬
ljube, da boš videl koliko dobrot lahko
nakloniš duši in telesu, če postaneš ča-
stivec presvetega Srca Jezusovega. Čuj, kaj
obljublja Gospod častivcem!

1. Dal jim bom vse milosti, ki jih
potrebujejo v svojem stanu.

Dobro vem, da Bog nikomur ne krati
potrebnih milosti; vem pa tudi, da je
treba iskati, prositi, trkati, da se dobe.
Pameten človek tam išče, kjer se najde,
tam prosi, kjer bo najgotovejše uslišan,
tam trka, kjer se mu bo najrajše odprlo.
No, povej, kje boš milosti najlaže našel ?
Gotovo tam, kjer so .' Presveto Srce jih

35

je zaslužilo in kupilo. Iz njega so tekle
in teko. Daje jih častivcem prav po ceni.
Tu išči in boš našel, tu prosi in boš
uslišan, tu trkaj in se ti bo odprlo —
ne bo se, vsaj je že kar odprto! Odkar
je sulica odprla vrata v to Srce, jih
Gospod nič več ne zapre, marveč hoče,
da neprenehoma teko milosti skoznje.
Kaj ne, da ti je zdaj jasno, da bo po¬
božni častivec presv. Srca najlaže dobival
milosti, ki jih potrebuje v različnih okoli¬
ščinah v poklicu! Pa ne samo, kolikor
jih prav potrebuje, še več! Na njem se
bo dopolnila obljuba dobrega Pastirja:
„Jaz sem vrata. Ako kdo skozme notri
gre, bo zveličan, in bo noter in vun
hodil, in bo pašo dobival." (Jan. 10, 9.)

2. Njihovim družinam bom dajal mir.

Mir, zlati mir! Koliko si vreden, več
ko denar! Boljši je žlica soka v miru,
kakor pa pečena gos v prepiru. Srečnejša
je složna družina pod slamnato streho,
kakor najimenitnejša družina v veliki pa-

3 *

36

lači, če ne vlada mir v isti. Če se tudi bo¬
lezen priplazi v hišo, čeprav hudo zunanje
nesreče družino tlačijo, da je le še medse¬
bojna ljubezen, že gre. Če se je pa mir iz¬
gubil, izgubilo se je vse dobro z njim.
Vse veselje, vsa tolažba, vsa zadovolj¬
nost izgine iz take hiše. Če je pa mir
v hiši toliko vreden, in se isti vrhutega
tako lahko izgubi, pri kateri zavarovalnici
se boš pa zagotovil, da ga svoji hiši
obvaruješ? Najzanesljivejša je zavaroval¬
nica presv. Srca Jezusovega.

2. Jezus je mirovni knez. Pri nje¬
govem rojstvu so peli nebeški duhovi po¬
zabljeno pesem: „Mir ljudem na zemlji."
On je spravil človeka z Bogom. On je
apostole pozdravljal z besedami: „Mir
vam bodi!" On bo družinam svojih ča-
stivcev govoril: „Svoj mir vam dam!"
Skrbel bo, da mir ostane. In če ga bo
kaka stvar začasno kalila, bo poskrbel,
da se kmalu povrne v obilni meri. Vrhu¬
tega tu priporočano češčenje že kar samo
na sebi pospešuje mir, ker vodi k čed¬
nostim, katerim je neljub slednji prepir.

37

Take čednosti so: ponižnost, krotkost,
ljubezen, pokorščina, usmiljenost, požr¬
tvovalnost in premagovanje. Kjer te čed¬
nosti gospodujejo, tam ni mogoče, da
bi vladalo sovraštvo. Torej ni čuda, da
se s širjenjem češčenja presv. Srca širi
in utrja tudi sladki mir. Z drugo obljubo
je v tesni zvezi tretja:

3. Se celo stanovanja jim bom blago¬
slovil, če bodo imeli in častili v njih
podobo mojega Srca.

1. Zveličar želi, da bi bila v vsakem
stanovanju podoba presv. Srca, da bi
ljudi spominjala na njegovo ljubezen.
Takim bivališčem obljubuje, da jih bo
posebno varoval in osrečeval. — V starem
zakonu je bila skrinja zaveze nekaj časa
shranjena v hiši Obededomovi in je osre¬
čila njegovo družino. Kar je bila skrinja
zaveze za Obededoma, to bo podoba pre¬
svetega Srca zate. Seveda ni še dovolj,
če podoba v kakem kotu pozabljena visi.
Treba je, da se časti, tudi skupno časti,

38

kjer je mogoče. Treba, da se v stiskah
skupno in zaupno pred njo moli.

2. Kar smo rekli tu o hišah, to velja
tudi o srenjah, župnijah, deželah, državah.
Da si je tirolska dežela podobo presve¬
tega Srca izbrala za svoje vojne zastave,
in da je tako žela zmago in blagoslov,
smo že povedali. Podobno je 25. marca
1874 posvetil plemeniti ekvadorski pred¬
sednik sebe in svojo republiko — in ni
obžaloval. Francoski kralj Ludvik XIV.
pa tega ni hotel storiti. Marjeta mu je
naznanila, kaj vse Gospod obljublja, če
se z ljudstvom vred pokloni in posveti
presv. Srcu. Pa je bil preposveten, da
bi se menil za želje božjega Srca. Kaj
je sledilo? Krvava prekucija, strašna mo¬
rija. Krono in glavo je moral dati, ker
ni hotel žaljenemu Srcu božjemu zadostiti
s priporočenim češčenjem. •

3. V novejših časih se je veliko svetnih
in duhovnih zvez izročilo varstvu pre¬
svetega Srca. Papež Leon XIII. so pa v
juniju leta 1899. kar vse človeštvo slo¬
vesno posvetili presv. Srcu in so vse

39

ljudi pozvali, da se tudi vsak sam istemu
daruje. Ta knjižica menda zdaj že go¬
tovo nobenemu več ne bo prišla v roke,
ki bi te papeževe želje že ne bil izpolnil.
Slovenski škofje so si namreč vse pri¬
zadejali, da bi se slednja duša vdano
poklonila najboljšemu Srcu.

4. Da je leta 1899 avstrijski cesar v
cerkvi sv. Štefana na Dunaju posvetil sebe
in državo božjemu Srcu, to vam je znano
iz navdušenih pastirskih listov ljubljan¬
skega knezoškofa, ki so tudi na praznik
presv. Jezusovega Srca 1. 1900 slovesno
posvetili vso škofijo presv. Srcu in so
provzročili, da so se enake slovesnosti
izvršile po celem Kranjskem. Odredili
so tudi, da se zdaj posvetilna molitev
v vsaki župni cerkvi ponavlja vsako prvo
nedeljo v mesecu.

O da bi pač naše hiše, pa tudi hiše
naših src ostale trajno posvečene naj¬
svetejšemu Srcu!

40

4. V trpljenju jih bom tolažil.

Božje Srce Jezusovo je bilo v trpljenji
brez vse tolažbe. Iz njegove globočine
je prihajal vzdihljaj: „Moj Bog, moj Bog,
zakaj si me zapustil?" Ljudje so ga pa
mučili in zraven so še presv. Srce zbadali
z žaljivimi besedami. Tudi iz nebes ni
bilo nobene tolažbe. Presv. Srce je ho¬
telo biti v trpljenju brez tolažil, da bi
tem več tolažbe zaslužilo za naše trpljenje.
Žalostno srce potrebuje bolj tolažila, kakor
lačen jedila ali žejen hladnega krepila.
Pa do smrti žalostno Jezusovo Srce po¬
zabi sebe, ter vso tolažbo hrani za nas.
Kolikor več je kdo sam trpel, toliko
boljše zna navadno tolažiti. In kdo je
več trpel, kakor prebodeno Srce Zve-
ličarjevo? Zdaj veš, kje boš iskal v brid¬
kostih in stiskah, v križih in težavah zdra¬
vila svoji žalostni duši!

5. Varno zavetje jim bom v življenju in
posebno ob smrtni ari.

Kako varuje presv. Srce v življenju
svoje častivce, smo že pri 3. obljubi

41

omenjali. Tu nekoliko o tisti uri, ko je
človek najbolj potreben zanesljivega va-
riha. To je bridka smrtna ura, ob kateri
so človeške moči tako majhne, prizade¬
vanje peklenskega sovražnika pa najbolj
silno. Srečen, kdor si je že ob življenju
zbral presv. Srce za zaveznika, ter ga je
zvesto častil, srečen! Presv. Srce svojih
ne zapusti; to stori svet svojim pristašem
ob ločitveni uri. Srce pa, ki je tako zvesto
ljubilo, da je izkrvavelo na trdem križu,
bo v odločilni uri častivčevi duši zvesto
priskočilo na pomoč ter jo rešilo. Oh
če nam bo ob smrti presv. Srce na strani,
česa se nam bo potem še bati? „Če mi
je iti tudi sredi skozi smrtno senco, se
ne bom ničesar bal, ker si ti z menoj."
(Ps. 22, 4.) Če se zaklenemo v to pre¬
sveto Srce, kdo nam pa še kaj more?
Če se tudi cel pekel zaganja proti naši
duši, nič ne bo opravil! Zakaj Gospo¬
dovo Srce je trdnjava, ki je odprta pač
vsem dušam, pa prav tako trdno zaprta
peklenskim silam. Zveličar je obljubil
zvestim ovčicam: „Dam jim večno živ-

42

ljenje, in vekomaj se ne bodo izgu¬
bile, in nihče jih mi ne iztrga iz roke.“
(Jan. 10, 28.) Ta obljuba velja gotovo
v najvišji meri častivcem njegovega Srca.
Zakaj, če dobremu Pastirju nihče ne more
iztrgati zveste ovčice iz roke, jo bo
toliko manj mogel vzeti iz njegovega
vsemogočnega Srca. Vidiš, ljubi kristjan,
ti bi rad srečno umrl in v vesela nebesa
prišel. To ti je prav lahko doseči; le
presv. Srce časti, in srečen bo tvoj konec.
Če je pa konec dober, je vse dobro.
„0 kako sladko je umirati", tako piše
blažena Marjeta, „če smo poprej stano¬
vitno častili Srce njega, ki nas bo sodil."

6. Vsa dela in podjetja jim bom zelo
blagoslavljal.

1. Imenitna obljuba! Na božjem bla¬
goslovu je vse ležeče. Brez njega je vse
narobe. Blagoslova božjega vsi potrebu¬
jemo. Potrebuje ga kmet, da ne seje
zastonj; potrebujeta ga rokodelec in tr¬
govec, da jima gre po sreči, potrebujejo
ga starši in učitelji, da bi otroke prav

- 43

vzgojili, kar je gotovo največja umetnost.
Potrebujejo ga posebno tudi duhovniki
v svojem svetem poklicu. So ljudje, o
katerih lahko rečemo, kar pravi sv. pismo
o egiptovskem Jožefu, namreč: „To je
bil mož, ki se mu je vse posrečilo."
(1. Moz. b. 39, 2.) In zakaj je bil Jožef
v vsem srečen ? „Ker je bil Gospod ž
njim." Prav tako bo šlo tudi tebi zmeraj
prav, če bo Srce božje s teboj. Zakaj
to presv. Srce vlada celi svet. Vse mora
biti, kakor ono hoče. Vse, tudi človeška
srca so v njegovi oblasti. Če je to Srce
tvoj zaveznik, potem ti pomaga začeti,
nadaljevati in dovršiti tvoja dela. Pri¬
pravi ti pot, da boš laže delo izpeljal.
Nagiblje srca drugih, da se ti vdajo . . .
Vidiš, da mora srečo imeti pri svojih
delih, kdor si s češčenjem nakloni pre¬
sveto Srce. Bodi še ti goreč častivec,
da boš imel srečo na polju, v hlevu, v
delavnici in povsod!

2. Če smo pa potrebni božje po¬
moči pri slednjem dejanju in nehanju,
tudi pri skrbi za časno srečo, koliko

44

bolj šele takrat, ko delujemo za zveli¬
čanje duš. Tri vrste dušnih pastirjev ime¬
nujem: starši, učitelji, duhovniki. Koliko
se vsi ti pritožujejo, kako malo dosežejo,
če se prav toliko trudijo. Naj vsi pre¬
mislijo tole obljubo presv. Srca, ki ne
obljublja samo, marveč bo tudi zvesto
izpolnilo. To Srce pravi, da častivce
obilno, zelo blagoslavlja pri vsakem delu.
Najvažnejša dela so pa dela vzgojiteljev.
Če bodo ti častili presv. Srce, bodo ž
njegovo pomočjo želi večjih uspehov. —
Ljubi starši, tako radi bi videli, da bi
bili vaši otroci dobri in srečni. Vse si
prizadevate. Še najbolj izdatni pripomoček
začnite rabiti. Častite vsak dan sami in
z otroci presv. Srce! — Ta obljuba naj
bi bila vidno zapisana na vseh učil¬
nicah; no, ni treba tega, da bi bila le v
srcih vseh slovenskih učiteljev . . . „Ako
Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo",
ki izkušajo dovršiti umetno stavbo vzgoje.
Kaj drugega je suho srce in kaj dru¬
gega vneto srce, ki dobiva moč iz sa¬
mega vsemogočnega božjega Srca. Če

45

dva delata isto, ni isto! — Najbolj pa
potrebujejo nebeškega blagoslova dela
mašnikova. Saj sama človeška moč istim
kar nič ni primerna. Kogar je Bog po¬
klical v duhovniški stan, ga je naredil
za prijatelja in variha presv. Srcu. Mašnik
ima živo presveto Srce vsak dan v rokah;
srečen je kakor Marija, ki je Jezuščka
pestovala. Vsak dan se pri sv. obhajilu
božje Srce združi z mašnikovim. Že za¬
voljo tega bi moralo mašnikovo srce kar
plamteti same ljubezni do najsvetejšega
Srca. Mašnik mora sam vneto častiti Zve-
ličarjevo Srce; mora pa tudi z apostolsko
gorečnostjo to češčenje širiti; to dvoje
pa posebno tudi zato, da ga bo sprem¬
ljal obljubljeni blagoslov pri imenitnih
delih njegove službe. Cerkev popravljati
ali celo novo zidati, grešnika omečiti,
sovražnike spraviti in pridobiti, otročičem
nedolžnost varovati in jih dobro pripra¬
viti za sv. zakramente, s pridigo srca za
Jezusa pridobiti ... to so važna in težka
dela. Pa častilcu presv. Srca Jezusovega
se bodo posrečila

46

7. Orešniki bodo našli v mojem Srcu
mir in neizmerno morje usmiljenja.

Tukaj se obrača presv. Srce do po¬
sebne vrste kristjanov, do njih, katerih
duše so v največji revščini namreč
v smrtnem grehu. Presv. Srce torej tudi
grešnikov ne zametuje; marveč jih usmi¬
ljeno k sebi vabi. Saj je pač to Srce
še prav tisto, ki je bilo na zemlji proti
grešnikom tako prizanesljivo in usmi¬
ljeno. Saj je to Srce dobrega Pastirja,
ki išče izgubljene ovce, dokler jih ne
najde in jih ne zadene na rame ter ne
prinese vesel nazaj domov. Saj je to naj¬
svetejše Srce; kolikor je pa kdo bolj
svet, kolikor bolj kdo greh sovraži, to¬
liko bolj prizanesljiv je grešniku samemu.
— Če boš torej kdaj tako nesrečen, da
boš zašel v smrtni greh, ali da boš storil
celo več njih, hiti, hiti k usmiljenemu
presv Srcu. Zakaj če bi te zavoljo grehov
tudi cel svet zaničeval in zapustil, to Srce
tega ne bo storilo, če se le ponižno,
skesano in spokorno k njemu vrneš To

47

Srce je samo zatrdilo, da biva v njem
studenec in še več, kar morje, neizmerno
morje usmiljenja. Studenec ali vir usmi¬
ljenja, ker vse usmiljenje izvira v tem
Srcu; neizmerno morje usmiljenja, —
ker se usmiljenje tega Srca ne da me¬
riti, ker je neizkončno, brez konca in
kraja, ker je to Srce še usmiljeno, če
so grehi še tako veliki, še tako številni.
Ce skesan prineseš grehe k temu Srcu,
bodo isti utonili v brezmejnem morju
usmiljenja ter bodo za vselej izginili. V
bukvah preroka Miheja (7, 19) berem:
»On se nas bo zopet usmilil, odvzel
nam bo hudobije in v morsko globo¬
čino bo pogreznil vse naše grehe." Glo¬
boko je morje; kar pade vanje na dno,
se težko zopet pokaže. Še bolj globoko
je usmiljenje božjega Srca; vanje poko¬
pani grehi so izginili za večno !

8. Hlačne duše postanejo goreče.

1. Vsi pobožni pisatelji se zlagajo v
trditvi, da je mlačnost nevarna dušna
bolezen. Mlačnim dušam še zmir preti

48

Gospod: »Ker si pa mlačen in ne mrzel
in ne gorak, te bom izpljunil iz svojih
ust.“ (Skriv. raz. 3, 16.) Pa ta pogubna
dušna bolezen ni redka. Morda tudi ti
bolehaš na njej ? Le pomisli, če nisi len
in površen pri molitvah, če ne moliš le
bolj iz navade kakor pa iz gorečnosti,
če ne izpustiš včasih kake pobožnosti,
ker se ti ne ljubi jo opraviti. Izprašaj
se, koliko se vojskuješ zoper vsakdanje
napake in zoper male grehe. Morda
malo ali nič! Da bi se vsak dan kaj
poboljšal, koliko šepa trudiš za to? Ali
se ne kratkočasiš rajši s svetom, kakor
pa da bi dragi čas duši v prid porabljal?
Ali imaš kaj veselja, da bi svete reči
premišljeval? Morda ti je celo pred ta¬
bernakljem dolgčas? Kajne marsikaj v
tebi diši po mlačnosti ?

2. Če se moraš šteti med bolne duše
mlačnih, kje boš pa iskal zdravila svoji
mrzloti? Kje? Pojdi se gret k njemu, ki
pravi: »Prišel sem prinest ogenj na zemljo
in kaj drugega hočem kakor da gori?“
(Luk. 12, 49.) Kje pa gori ta ogenj,?

49

Blažena Marjeta je videla, da v njegovem
Srcu, iz katerega na vse strani plamen
šviga. Če bi tudi le iskrica tega ognja
skočila v mlačno srce, zgorela bi mlač¬
nost in umaknila bi se gorečnosti. Ali pri¬
znavaš zdaj, da je prav češčenje presve¬
tega Srca res pripravno zdravilo za mlačne
duše? Če se takile bolniki zopet verno
in zaupno bližajo ognju božjega Srca,
bo gotovo zdaj in zdaj kaka vroča iskrica
švignila iz tabernaklja, se naselila v hlad¬
nem srcu ter bo v njem prižgala ljubezen
do dobrega in ogenj gorečnosti.

Zahvalimo se mi mlačneži presv. Srcu,
da nam hoče ogreti mrzla srca in ne¬
mudoma hitimo k najboljšemu Zdravniku,
da bomo zopet enkrat veselega srca!

9. Doreče duše se bodo povspele prav
hitro do velike popolnosti.

Kaj je popolnost, bo „Bogoljub“
bolj obširno učil. Tu le kratko povem,
da zares popolen, neskončno popolen,
je samo Bog, in sicer zato, ker ima samo

4

50

Bog vse dobre lastnosti v najvišji meri.
Zelo popolni so angeli, ker imajo veliko
lepih lastnosti v visoki meri. Tudi po-
polen je tak človek, ki nima slabih last¬
nosti, pač pa dobre v precejšnji meri.
Dobre lastnosti imenujemo čednosti, slabe
pa napake. Kolikor manj napak in kolikor
več čednosti ima kdo, toliko popolnejši
je. V toliko raseš v popolnosti, v ko¬
likor se ti napake manjšajo in čednosti
večajo. Čednosti so vse v srcu doma;
torej ima tudi popolnost tam svoj sedež.
Vse čednosti našega ljubega Zveličarja
se tudi zrcalijo prav v njegovem božjem
Srcu, ki je najpopolnejše.

Sveto pismo pravi: „Bodite popolni,
kakor je vaš Oče v nebesih popolen!“
In: „Kdorjesvet, bodi še svetejši; kdor
je pravičen, bodi še pravičnejši!" Da
nam je treba v popolnosti rasti, nam
svetuje tudi lastna pamet; zakaj kolikor
popolnejši bomo umrli, toliko veselejša
nam bo večnost. Popolnosti nam je treba,
ter je tudi sami želimo; pa laže je go¬
voriti ali pisati o popolnosti, kakor pa po-

51

polen postati. Kam pa moramo v šolo,
da bomo znali popolnost tudi pridobiti?
Zopet k presv. Srcu, ki je vzor vseh
božjih in človeških čednosti. Kdor s
častjo premišljuje lepe lastnosti Jezuso¬
vega Srca, se mu bodo tako priljubile, da
jih bo tudi hotel posnemati. Jezus ga bo
pa v tem močno podpiral; saj ni zastonj
obljubil, da se bodo častivci njegovega
Srca prav hitro povzpenjali do zmeraj večje
stopinje v popolnosti. Blažena Marjeta
je sama izkusila, karzatrja: „To češčenje
je najbolj zanesljiva pot do popolnosti,
pa tudi najlažja in najprijetnejša." —
Poizkusimo še mi!

10. Duhovnikom bom delil milost, da
bodo ganili tudi najbolj zakrknjena srca.

Ena glavnih duhovniških nalog je ta,
da morajo grešnike izpreobračati. To pa
ni lahka reč. Človekovo srce ni koj pri¬
pravljeno, da bi kar naenkrat jelo ljubiti,
kar je poprej preziralo, da bi naenkrat jelo
sovražiti, kar je doslej ljubilo. Strasti so

4 *

52

močne, posebno če se jim je srce že dolgo
vdajalo. Koliko duš je tako navezanih na
greh, da bi bilo treba Samsonove moči,
da bi se raztrgale grešne vezi! Če si je
hudobni duh dušo enkrat osvojil, je ne
spusti kar tako iz svoje oblasti. Prebri¬
sano zna tako dušo slepiti, da ne vidi,
kako blizu ji je poguba. Poskrbi, da je
duša gluha za dobrohotna svarila. Pri-
studi ji vse dobro, nagnjenje v greh pa
ji veča in posladkava. Satanovo priza¬
devanje pa podpira velikrat grešnikova
prevzetnost in trma, ki bi se morala ob
izpreobrnjenju ponižno ukloniti, ponižati
se pa ni prijetno; zato grešnik rajši sluša
satana kakor izpreobračevavca ter hoče
ostati trdovratno zakrknjenega in nespo-
kornega srca.

2. Da se tako kamenito srce gane,
je treba večje moči, kakor jo ima samo
človeško prigovarjanje. Tu mora vmes
poseči tisti, ki gospoduje vsem srcem,
ki more napraviti iz preganjavca Savla
vnetega apostola Pavla. Le milost božja
more tako srce razsvetliti, le milost more


53

prevzetnost takega srca upogniti, le milost
more strasti ukrotiti, grešno navado pre¬
lomiti in srcu dati moč, da grehu da za
vselej slovo. Šele s tako milostjo spremljan,
ima mašnikov glas ves drug vpliv. Zdaj
ne govori samo mašnik, zdaj govori ob¬
enem tudi božje Srce srcu grešnikovemu ;
ta glas milo rani, ljubko mehča in izvabi
potok izpokornih solza iz srca, ki je
bilo podobno skali, iz katere je Mojze¬
sova palica vodo pritolkla. Na tak način
pomaga presv. Srce mašnikom izpreobra-
čati, če ga ti časte. To čudovito pomoč sta
med drugimi dobivala posebno blaženi
Klemen M. Hofbauer in častitljivi Janez
Vianej.

3. Pa še veliko drugih milosti deli
presv. Srce pobožnim častivcem duhov-
skega stanu. Za zgled naj navedem, kako
je oblagodarilo v septembru 1. 1549. v
cerkvi sv. Petra v Rimu blaženega Petra
Kanizija, ko je pred tabernakljem molil.
On sam piše:

„Približal sem se tvojemu Rešnjemu
Telesu. Moja duša je bila do tal poni-

54

Žana zavoljo pomankljive čistosti, lenobe
in drugih madežev, ki so izvirali iz slabih
navad. Sv. angel je vse to gledal ter je
obrnjen proti prestolu tvojega veličastva
našteval moje napake po velikosti in
številu, da bi jaz spoznal, kako nevreden
sem slovesne samostanske obljube, na
katero sem se pripravljal. — Potem si
mi ti odprl svoje najsv. Srce in sem
smel vanje gledati; ti si me tako povabil,
da naj zajamem zveličanske vode iz tvojih
studencev. — Jaz sem silno želel, da
bi tri božje čednosti od tod prišle meni
v srce. Tudi me je zažejalo po čednostih
radovoljne revščine, devištva in pokor¬
ščine. Zakoprnel sem, da me ti popol¬
noma opereš, oblečeš in okrasiš. Ko sem
si upal tvojega Srca se dotakniti in si
žejo ugasiti, si mi obljubil za borno
dušo oblačilo iz treh delov, ki so naj¬
bolj primerni duši takega, ki dela slo¬
vesne obljube. To troje je: Mir, ljubezen,
stanovitnost. Tako zveličavno oblečen,
sem prav trdno zaupal, da meni ne bo nič
manjkalo ter se bo vse iztekalo tebi v čast, “


55

Kajne, kakšne milosti je prejel ta po¬
božni jezuitski mašnik, ki je bil že v onih
časih goreč častivec presv. Srca! Tudi
zate ima presv. Srce pripravljenih dra¬
gocenih zakladov. Čaka pa, da prideš
ponje in da pripelješ tudi druge k pre¬
sveti zakladnici njegovega bogatega Srca.

11. Vsi tisti, ki bodo sirili to pobožnost,
bodo vpisani v mojem Srcu in se ne
bodo nikdar več iz njega izbrisali.

1. Tale obljuba mi je pa največ vredna.
— Jezus je učence razposlal, da so tudi
sami že ob njegovem življenju šli oprav¬
ljat telesna in dušna dela krščanskega
usmiljenja. To so se veseli vračali, ker
so veliko dobrega storili. Pohvalili so
se Jezusu, da so jim celo hudobni du¬
hovi podložni. Gospod jim je pa rekel:
„Tega se ne smete veseliti, da so vam
hudiči pokorni, pač pa tega, da so
vaša imena zapisana v bukvah življenja."
(Luk. 10. 20.) Res, to je veselja vredno
za učence, da so bili med tistimi srečnimi,

56

ki so zapisani v bukvah večnega življenja.
Prav toliko srečen je pa tisti, ki je za¬
pisan v presv. Jezusovem Srcu, ker tudi
ta je zapisan v bukve izvoljencev, tudi
njegovo ime je med tistimi, ki bodo
zveličani. Pa še več! Ali ni presv. Srce
več, kakor bukve življenja? Kogar Jezus
v svoje božje Srce vpiše, ta mu je po¬
seben ljubljenec še izmed onih, katerih
imena se svetijo vknjižena v bukve živ¬
ljenja. V tej obljubi je torej izrečeno,
da bodo razširjevavci te pobožnosti ne¬
izbrisno zapisani v presvetem Srcu, da
bodo do smrti stanovitni v dobrem, da
bodo navekomaj v nebesih med izvo¬
ljenci božjimi ter da bodo prav zavoljo
razširjevanja te pobožnosti tam gori - še
bliže presv. Srcu. Kaj večega bi mogel
Jezus še obljubiti ?

2. Kajne, kako vesela obljuba! Ali ne
bomo zdaj vsi širili češčenja presv. Srca ?
Hočemo, moramo !

Morda pa misliš, da so v to poklicani
le duhovniki in učitelji, k večemu še
očetje v svojih družinah! Kaj še! — Ali


57

je bila blažena alakoška Marjeta mašnik?
Neučeno dekle, slabotna devica, v samo¬
stansko zidovje zaprta nuna je bila. Na
videz res to ni bila pripravna stvar, da
bi to pobožnost širila. Pa Jezus je vendar
njo izvolil, in je že na njej pokazal, da
bodo res pospeševavci tega češčenja ne¬
izbrisno njemu v Srce vpisani. To veš, da
se časte Marjetine podobe že na oltarjih;
nebeško plačilo tudi že davno uživa;
kakor zavselej zapisana v presv. Srce, tako
je tudi neizbrisno zabeležena v imeniku
izvoljenk božjih. Če si tudi le revna go¬
spodinja, samo dekla, tovarniška delavka,
v svoji hiši, v druščini prijateljic lahko
precej dosežeš. Morda imaš lastne otroke
ali imaš tuje v varstvu — oh kako srečna
boš, če pridobiš ta srčeca za Srce tistega,
ki je rekel: „Pustite male k meni!“ Go¬
tovo so na Kranjskem za češčenje pre¬
svetega Srca in posebno za razširjanje
prvi poklicani škof, potem mašniki, potem
pa med drugimi tudi ti! Škof so nam
poslali že veliko pastirskih listov, da bi
nas pridobili za presv. Srce. Slišali smo

58

jih, rekli smo: „Lepi so“, — potem smo
jih pa pozabili. Zdaj so pa dali spisat
tole knjigo in hočejo, da to, kar je v
njej, preide v vsa srca, kar jih bije v
celi škofiji. Pa sami ne morejo poiskati
po obširni škofiji vseh tistih src, ki tudi
potrebujejo milosti, ki jih presv. Srce
ponuja svojim častivcem Ali jim hočeš
ti kaj pomagati? Tebi je tale knjižica
k sreči že došla v roke. Tolikokrat več
bo vredna, kolikor več ljudi jo prebere
ali sliši brati. „Pa mi jo bodo umazali,
če jo posojujem!“ Res, pa še strgali!
Izposojenih bukev res ljudje ne varujejo
veliko. Vendar vedi, da bo toliko lepše
zapisano tvoje ime v presv. Srcu, kolikor
manj lepa se ti bo vračala ta knjiga.
Pobožnost razširjaš tudi, če poveš, kje
je knjiga na prodaj, če pomagaš naročiti,
če poskrbiš, da kdo drugi v tvojem kraju
knjigo razširja.

Poskrbi, da se bo širilo branje o
presv. Srcu, s katerim se obenem širi
tudi češčenje, potem bo tvoje ime za¬
pisano v istem presv. Srcu, v katerem

59

se sveti ime srečne Marije Marjete, ime
velikega Leona XIII., ki so vse človeštvo
posvetili božjemu Srcu, in imena vseh
vnetih razširjevavcev češčenja do božjega
Srca Jezusovega.

3. Siri se pa češčenje tudi s tem, da
moliš za razširjanje in da z lepim zgledom
druge pridobiš za isto. Če temu češčenju
odpreš le svoje srce, si že češčenje raz¬
širil. To je prvo potrebno. Ko se ti je
pobožnost utrdila v lastnem srcu, boš
z zgledom in besedo tudi v drugih srcih
zmeraj laže vnemal ljubezen do nje.

Nakratko sem razložil važnejše ob¬
ljube. Najimenitnejšo, ki naj jo po želji
Zveličarjevi tudi vsi zvedo, podam zato
kar brez razlage, da si vsaj obljubo za¬
pomniš. Glasi se:

12. Tistim, ki bodo v mojem Srcu iskali
milosti in darov, jih bom delil z neo¬
mejeno mero.

60

VI.

Koliko ti še manjka, da postaneš

pravi častivec presv. Srca?

Češčenje presv. Srca ima pa več sto¬
pinj. Tudi tisti je častivec, ki rad moli
litanije presv. Srca, ki prejema prve petke
vsakega meseca sv. zakramente, ki pri¬
žiga lučiko pred podobo božjega Srca,
ki se zapiše v bratovščino presv. Srca .. ■
Tudi ta časti, pa ta častivec je še na
nizki stopinji ; ta časti bolj zunanje. Sicer
tudi takega češčenja Jezus ne zametava,
marveč ga je še sam v mnogoterem
ukazal; vendar popolna pobožnost do
presv. Srca pa to še ni. Tista je notranja
ter si osvaja celo dušo in srce. Pravi
častivec daruje celo svoje s-rce božjemu
Srcu. Da se pa more celo srce nepri-
držno darovati, je pa treba velike lju¬
bezni, ki se pa ne more kar na mah
pridobiti; v to je treba stanovitnega voj¬
skovanja in s trpljenjem združenega oči¬
ščevanja.

61

Če na ogenj vržeš šele posekan, ne-
posušen les, ti bo dal namesto svita le dim.
Tako je s človeškim srcem: Dokler se
ne posuše v njem huda nagnjenja vsaj
v precejšnji meri, dokler ne izhlapi na-
veznost na posvetne stvari, dokler je v
njem dovolj vlage za rast zložnega živ¬
ljenja, tako dolgo se v njem ne more
zasvetiti žar te pobožnosti. Dokler človek
preveč streže telesnim počutkom, ne¬
beških reči ne more ne umeti, ne se jih
veseliti. Dokler se srce ni očistilo in na¬
vadilo samopremagovanja, bo moglo le
kaj zunanjega storiti za presv. Srce. To
pa ni posebne vrednosti. Zato je Zve¬
ličar tudi blaženi Marjeti najprej srce z
različnim trpljenjem očistil in z mnogo¬
vrstnim poniževanjem pripravil, da je
odmrlo svetu in sebi, ter je jelo biti le
Zanj; potem šele jo je storil za apostola
te pobožnosti.

1. Da boš prišel na višavo prave po¬
božnosti do presv. Srca, moraš iti po treh
stopnicah. Na vrh prvih stopnic si dospel,
če si dal slovo vsem grehom, če sovražiš

62

tudi male odpustljive grehe. Kajne, če
hočeš, da boš kakemu človeku posebno
dober prijatelj, je predvsem treba, da
se ga varuješ žaliti. Da boš z Jezusovim
Srcem v prijateljstvu, moraš biti najprej
brez greha, ker greh je temu Srcu ne¬
skončno neljub, in sicer prav zato. ker
je to Srce neskončno sveto.

Zavoljo grehov je presv. Srce toliko
trpelo, greh ga je prebodel; zato je
prvi pogoj za pravo češčenje, da se od¬
poveš grehom in radovoljnim strastem,
da si neomadeževan na duši in telesu.
Kolikor čistejše bo tvoje srce, kolikor
nedolžnejše boš živel, toliko višje si se
povspel v bližino k božjemu Srcu. Če ti pa
kdaj v izkušnjavi izpodleti, da zopet grešiš
ter tako zopet zapustiš višavo prvih stop¬
nic, poprimi se takoj za držaj popolnega
kesanja in za odvezujočo roko izpoved-
nikovo, da pohitiš nazaj. V grehu ostati
pa ne, ker greh je ograja, ki ti ne pusti
do božjega Srca.

2. Ko si pometel grehe iz srca, si
prišel na prag, kjer se začno druge stop-

63

niče. Pa naprej ne moreš, si še preveč
težak; obložen si s posvetnimi skrbmi
in željami; odlagaj jih drugo za drugo;
kolikor jih odložiš, toliko lažji boš, za
toliko stopinj više boš mogel. To veš,
da duh Kristusov in duh tega sveta sta
dva. Zato svet sovraži tiste, ki so duha
Kristusovega; in tisti, ki so posvetnega
duha, nimajo ne smisla, ne veselja do
tega, kar je po ukusu božjega Srca. Svet
išče časti in priznanja, bogastva in raz¬
veseljevanja. Presv, Srce si je pa izvolilo
ponižnost in zaničevanje, revščino in
zatajevanje.

Kako pa je z nama? Kakšnega duha
pa sva midva danes? Oh kako nama še
posvetnost kipi iz src! Koliko rajši sva
hvaljena in češčena, kakor grajana in
poniževana, čeprav sva nevredna grešna
človeka. In še zavoljo Jezusovega Imena,
zavoljo ljubezni do katoliške cerkve, za¬
voljo širjenja tele pobožnosti bi žela rajši
priznanje, kakor preganjanje in zaniče¬
vanje. In koliko še drugih posvetnih nag¬
njenj je v najinih srcih! In kako močno so

64

še ukoreninjena! Ljubi bravec, kajne, koliko
je še pleti, puliti — in še s silo trgati.
To ni lahko, to ne bo delo enega dne.
Treba bo še dolgega prizadevanja, voj¬
skovanja in premagovanja, da bova po¬
stajala zmeraj manj posvetna, da bova v
mišljenju zmeraj bolj podobna Kristusu;
šele tako doseževa višino drugih stopnic.
Toliko bolj so si ljudje prijatelji, kolikor
bolj so si enaki v mislih in nazorih.
Toliko bolj tesno bo prijateljstvo najino
s presv. Srcem, kolikor bolj bova nare¬
dila v njih prostor za duha Kristusovega;
torej vun s smetmi posvetnosti!

3. Kdor je zavoljo Jezusa zapustil
vse posvetno, je zapustil veliko, vendar
še ne vsega. Kdor zapusti še sebe, ta
je zapustil več in vse. Ta se je dvignil
na tretje stopnice. Kolikor je kdo bolj
sebe premagoval in lastno voljo zata¬
jeval, toliko višje je že. Blažena Marjeta
je dosegla z večletnim premagovanjem,
da ni poznala več lastnih želja; kar želi
božje Srce, to edino so bile želje Mar¬
jetinega srca.

65

Vidiš, ljubi kristjan, tudi sebe, tudi
samoljubje, je treba zapustiti. Dokler tudi
tega ne storiš, bo tvoja pobožnost še
zmeraj nekako piškava in bolehava. Če si
pa zavolj Srca, ki je zate vse, tudi Sebe,
darovalo, tudi ti vse daroval, potem je
vez med teboj in med presv. Srcem
zares trdna, tesna, zaupna in sladka.

Da se pa povzpneš na višino teh
trojnih stopnic, se ti bo treba stanovitno
vojskovati, prvič zoper grešna nagnjenja,
drugič zoper posvetnega duha in tretjič
zoper neurejeno ljubezen do samega
sebe. To je sicer težko delo; pa pre¬
sveto Srce ti bo pomagalo; le resno
začni, neomahljivo nadaljuj ter stano¬
vitno prosi razsvetljenja in pomoči pri
vratih božjega Srca.

Ko smo povedali, kaj je že poprej
potrebno, predno je kako srce sposobno
za to pobožnost, bomo razložili:

5

66

VII.

V čem obstoji pobožnost do pre¬
svetega Srca?

V besedi „pobožen“ tiči beseda „Bog“.
Po Bogu in po božji volji se izkuša rav¬
nati pobožni. Pobožnost je nekaj notra¬
njega in ima kakor vse čednosti svoj
dom v srcu. Pa kakor iz solnčne notranj¬
ščine prihajajoči žarek v mavrici kaže
več barv, tako prihaja tudi notranja po¬
božnost na več načinov iz srca. Boga
in njegovo presv. Srce morem: 1. mo¬
liti in poveličevati, 2. zahvaljevati in lju¬
biti, 3. prositi odpuščenja ter mu za-
doščevati.

1. Češčenje.

Jezusovo Srce je tako tesno zdru¬
ženo z drugo Božjo osebo, da se ime¬
nuje Božje Srce, in se zato tudi po
Božje časti in moli, to smo že povedali.
Molijo ga vsi nebeški duhovi. Kakor se
pripogibajo že samemu Imenu Jezuso¬
vemu vsa kolena nebeških trum, tako
vsi nebeščani molijo Njegovo presv. Srce.

67

Ker je pa Jezusovo Srce tudi člo¬
veško, je istemu posebno drago, da ga
molimo tudi ljudje. Poveličujmo ga torej
združeni z angeli in svetniki, ter se ra-
dujmo, da je eno človeških src doseglo
najvišjo čast, čast božjo.

2. Pa to Srce je tako sveto! Naša
srca pa tako nevredna, slaba, polna
grehov, prazna dobrih del. Bližajmo se
torej presv. Srcu le s svetim strahom in
globokim spoštovanjem. Moje srce je le
črna, umazana pika v primeri z neiz¬
mernim sijajem svetlega Srca božjega.
O, da bi jaz večkrat razmišljal, kaj je
presv. Srce v tabernaklju in kaj je moje
srce. Kako ponižno in spoštljivo bi se
obnašal v cerkvi in še v Njegovi bližini!

Sv. Anton Padovanski je enkrat pri-
digoval krivovercem, ki niso hoteli ve¬
rovati, da Jezus res živi kot pravi Bog
in človek v najsv. Zakramentu. Pridiga se
jim je vsem lepa zdela. Nobeden ni znal
dokazovanja svetnikovega ovreči. Vendar
vdati in izpreobrniti se večidelj niso ho¬
teli; eden je prišel celo k svetniku ter

5 *

68

mu je rekel: »Drugače ne verujem, če
storiš takle čudež. Jaz bom eno žival
tri dni imel zaprto brez jedi. Potem jo
bom pa v cerkev pripeljal; jaz ji bom
kazal jed, ti pa prav takrat posvečeno
hostijo. Če se žival ne bo menila za jed
ter bo izkazovala rajši čast sv. Hostiji,
potem bom pa verjel, da imaš ti prav."
Svetnik je v Boga zaupal in je rekel:
„Tako naj bo, kakor si zdaj predlagal."
Ko so ti trije dnevi potekali, so šla na vse
strani vabila, naj pridejo v cerkev vsi,
ki verujejo in ne verujejo. Nato je svetnik
maševal, spremenil kruh in vino v Je¬
zusovo Telo in Kri. Krivoverec je pri¬
peljal sestradanega mezga ter mu pokazal
jed, sv. Anton pa prav takrat sv. Hostijo.
Živinče je lepo pogledovalo v sv. Rešnje
Telo, glavo primerno priklonilo, počasi
spoštljivo korakalo od jedi proč proti Naj¬
svetejšemu ter je pokleknilo prednje. Ka¬
toličani so veseli s celim srcem jeli pove¬
ličevati Njega, ki je tako čudežno dokazal,
da je resnično pričujoč v najsv. Zakra¬
mentu. Krivoverci so pa zdaj tudi vsi gi-

69

njeni verovali in se povrnili v pravo Kri¬
stusovo cerkev. — Prerok pravi: „Ne
bodite kakor konj ali mezeg, ki nimata
pameti"; (ps. 31.) tu pa je vendar mezeg
lepše počastil presveto Srce Jezusovo v
sv. Hostiji, kakor to store mnogi ljudje,
ki imajo pamet in vero, pa se vendar
malo spoštljivo obnašajo v hiši Božji.
Žal, ima tudi dandanes presv. Srce v
tabernaklju več žalivcev kakor pravih
častivcev. Ljubi kristjan, jenjajva žaliti,
začniva prav in vedno bolj častiti.

3. Pa presveto Srce ni naročilo ala-
kokški blaženki, naj Ga časte le mašniki
in ženske. Kogar časte vse nebeške moči,
Listi zasluži, da se tudi moško koleno
spoštljivo pred njim pripogiblje. Tudi
ti, ljubi mladenič, tudi ti, krščanski mož,
postani častivec Božjega Srca, da boš
tudi ti začutil ljubke dobrote, ki jih to
Srce naklanja svojini molivcem. Le po¬
nižno začni; za kolikor bolj nevrednega
se imaš, toliko milostnejše se ti bo iz¬
kazovalo presv. Srce. Božje Srce najrajše
deli ponižnim dušam svoje milosti.

70 J-

2. Hvaležnost in ljubezen.

Če je kako srce koga prav zelo lju¬
bilo in mu veliko dobrega storilo, potem
za plačilo najbolj gotovo pričakuje hva¬
ležnosti in povračujoče ljubezni. Kar srce
boli človeka, ki je veliko dobrot izkazal
bližnjemu, če ta na vse to pozabi ali
dobrotnika celo nehvaležno žali. Morda
si že sam kaj takega bridkega poizkusil?
Potem me še laže razumeš in to potrdiš.
Že po naravni postavi pričakuje vsako
dobrodelno in ljubeče srce hvaležnosti
in ljubezni; nehvaležnost ga pa bridko
zadeva. Nehvaležnost seka rane tudi Bož¬
jemu Sinu, in tvoja nehvaležnost ga boli
toliko bolj, kolikor več je to Srce zate
darovalo in trpelo, kolikor več ljubezni
ti je že izkazalo. S kolikimi milostmi te
je že presv. Srce oblagodarilo, to naj ti
rajše samo našteva. Jaz tega ne zmorem.
Samo naj se ti odpre, da boš z blaženo
Marjeto vanje gledal in bral, kaj je to
Srce zate trpelo, storilo, kako te ljubilo,
varovalo in kar obsipalo z dobrotami.

71

Privoščil bi ti, da bi tudi tebi kakor nekdaj
blaženi Marjeti Gospod sam povedal že
večkrat v tej knjigi zapisane besede: „Glej,
tu to Srce, ki se je v veliki ljubezni da¬
rovalo tudi zate!" Naj ti ranijo te besede
nehvaležno srce, odpro naj ti ga, in skozi
to odprtino naj ti odlazi iz srca vsa po¬
svetnost, kolikor je še prebiva v njem.
Potem bo v njem prostor za hvaležnost
in ljubezen. — Ljubi Jezus je te besede
govoril samo eni osebi, pa govoril za
vse ljudi, tudi zate. Sprejmi jih tako,
kakor bi jih bil izgovoril naravnost tebi,
ter si jih zopet in zopet kliči v spomin.

2. Pa Zveličar je takrat rekel še malo
več; bridko tožeč je še pristavil: „V po¬
vračilo za to ljubezen prejemam od ve¬
čine nehvaležnost, ker Me v ljubezni-
polnem Zakramentu zaničujejo ter Me
žalijo z nespodobnim vedenjem, božjimi
ropi in mlačnostjo." Torej ne samo hva¬
ležnosti ni, marveč še obilno nehvalež¬
nosti uživa za ljubezen. Ne samo, da
mnogi pozabijo Nanj v sv. Rešnjem Te-
leso, ne, mnogi Ga vrhtega še žalijo,

72

sramote, onečaščajo. Tako se mu vrača
v Zakramentu, ki hrani najbolj ljubeče
Srce, v Zakramentu, ki je dar in najlepši
dokaz neskončne ljubezni. Ko sv. Janez
(13, 1.) piše o zadnji večerji, pravi: „Ker
je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je
ljubil do konca.“ S tem hoče reči: Ne¬
skončna ljubezen je postavila ta Zakra¬
ment." Mi pa to neskončno ljubezen in
presv. Srce, iz katerega izhaja ta ljubezen,
v presv. Rešnjem Telesu nehvaležno po¬
zabljamo in še žalimo jo.

3. Tu se nekoliko zadrživa, ljubi
kristjani Preudari, vkoliko si tudi ti po¬
zabil na ljubeče presv. Srce. Velikrat si
se malo menil Zanje, včasih pa nič. Zgo¬
dilo se je celo, da si Ga kar naravnost
žalil. Stvari si ljubil, kar zapravljal si lju¬
bezen svojega srca pri njih. Za Božje
Srce, ki se je celoma darovalo zate, se
pa nisi menil. Zanj ti je manjkalo ljubezni.
Pa pri vsem tem se presv. Srce ni še obr¬
nilo od tebe, marveč je čakalo, če morda
napoči dan, pride ura ali trenutek, da
izpregledaš. Premisli, če ni uprav zdajle

73

prišel tak milostni trenutek za tvoje srce;
ne pusti ga naprej, dokler ne urediš lju¬
bezni svojega srca. „Če bi meni ljudje
le ljubezen plačevali z ljubeznijo, bi bilo
v Mojih očeh le malenkost vse, kar sem
storil zanje“, tako .je enkrat zatrdil Zve¬
ličar odbranki Marjeti. Oh, ali že čuti
tvoje srce česa zahteva Srce Božje — tudi
od tebe?

4. Res je, da so mašniki, redovniki in
redovnice še v tesnejši zvezi s presvetim
Rešnjim Telesom in z Božjim Srcem, ki
je v njem. Res, ti morajo zato še posebno
hvaležno vračati njegovo ljubezen. Vendar
pa ni nobenega človeškega srca, ki bi se
moglo te dolžnosti oprostiti. „Glej tu to
Srce, ki je tako močno ljubilo ljudi",
pravi Jezus. „Ljudi“, pravi, torej vse ljudi;
torej morajo bili vsi hvaležni, morajo vsi
ljubezen ljubiti.

Hvaležnost je lepa v kateremkoli srcu,
nehvaležnost je pa vsakemu srcu v sra¬
moto. Tudi mladeničevo in moževo srce
nista izvzeti. Še najmanj! Tu se gre za
hvaležnost ali nehvaležnost nasproti naj-

74

boljšemu bratu ali očetu in rešeniku in
prijatelju in zdravniku. Nobenega pleme¬
nitega moškega srca ni, ki bi bilo ne¬
hvaležno Mariji. Kaj naj mislim o srcu,
ki bi bilo brez hvaležnosti in ljubezni
do najvišjega in največjega Dobrotnika
Jezusa ! Vsako, tudi moško srce, je ustvar¬
jeno za ljubezen. Srce brez ljubezni je
takorekoč mrtvo. In so li moška srca
brez ljubezni? Nikakor, marveč le preveč¬
krat slabo gospodarijo z ljubeznijo. Lju¬
bijo to, kar ni ljubezni vredno. Stvar jim
je več kakor Stvarnik. Z lepo kožico
obdana prihodnja mrtvaška glava lepe
ženske, deset s tolščo obdanih živinskih
src v hlevu, številna srca razvijajočega
se zelja na njivi . . . tako in enako po¬
bira velikrat celo ljubezen moškim in
mladeniškim srcem. Kako bolj-vredno je
človeške ljubezni Božje Srce, ki je šlo
s tolikim pogumom za nas v bridko smrt.

Možje in mladeniči bi pa morali še
posebno zato častiti in ljubiti to Srce,
ker je to Srce najlepši vzor mladeniškim
in moškim srcem. Karje Marijino* Srce

75

ženskemu spolu, to in več je presv. Jezu¬
sovo Srce možakom. V vsakem blagem
moškem srcu morajo biti čednosti: srč¬
nost in pogumnost, odločnost in značaj-
nost, resnoba in milina, zvestoba in do-
brotnost, strah pred grehom in pred ni¬
komer drugim, tudi pred smrtjo ne . . .
Te in druge kreposti so v najlepšem
cvetu v vrtu presv. Srca doma. Kdor si
hoče ž njimi okrasiti srce, mora imeti
ključ do presv. Srca; ta ključ je pa lju¬
bezen do presv. Srca. Pri ljubezni do
Boga in do presv. Srca Božjega se vrh-
tega ni treba bati, da bi zašel kdo v
preveč. Tu velja: Kolikor zmoreš, le kar
ljubi, nikdar pa ne bo preveč!

5. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti“,
(1. Jan. 3, 19.) teh besedi ni zapisal apo¬
stol ljubezni le za kak odbran stan ali
samo za en spol. Veljajo vsem. Kdor
ne ljubi svojega bližnjega, je v smrti,
nima v sebi življenja, nima v sebi pravice
do večnega življenja. In če velja to za
vse bližnje, vse brate, v koliki meri šele
za najboljšega brata, čigar predobro Srce

76

nas je zopei storilo otroke nebeškega
Očeta! Kdor ne ljubi tega najplemeni¬
tejšega Brata in njegovega Srca, ta ostane
v smrti, tu v smrtni temi zaslepljenosti,
tam v žalostnem prognanstvu iz kraljestva
večnega življenja. Posebno možje vedo,
kaj je potni list ali pos. Ljubezen pa je
nebeški potni list. Kdor ima ljubezen,
posebno, kdor ima ljubezen do presve¬
tega Srca, ta ima pos za v nebesa.

V nebesih vsi ljubijo presv. Srce. Lju¬
bezen je pa vsak že seboj tjakaj prinesel.
Kdor že prej ne zna ljubiti, se tudi v
nebesih tega ne bo naučil. Tam ni nič
šol. Kdor zna ljubiti vsaj nepopolno, sme
še v šolo v vica, da si tam ljubezen iz¬
popolni. Kdor pa še „i“ in pa „u“ ne
pozna iz bukev ljubezni, ta pa še za v
vica ne bo napravil sprejemne' izkušnje,
marveč bo šel tja, kjer vsi znajo so¬
vražiti.

Čuješ, mladenič, slišiš mož! Tudi
tvoje srce je ustvarjeno za ljubezen. Samo
ljubiš pa lahko tako, kar pelje v pekel,
ali tako, kar pelje v nebesa. Če greš v

77

šolo k presv. Srcu, boš znal tako ljubiti,
kakor morajo znati tisti, ki vekomaj v
nebesih ljubijo. Če pa — — — —

Sv. Pavel je bil učen, tudi jezikov je
več prav dobro znal. Pa na to ni bil
ponosen. Marveč je rekel: „Če bi go¬
voril človeške in angelske jezike, ljubezni
bi pa ne imel, bi bil kakor bučeč bron
ali zvoneč zvonec. In ko bi znal prero¬
kovati, ter bi vedel vse skrivnosti, in imel
vso učenost; in ko bi imel vso vero, tako da
bi gore prestavljal, ljubezni bi pa ne imel,
nič nisem.“ (1. Kor. 1—2 ) Krščanski mož,
če ti bolj znaš hebrejsko in grško in la¬
tinsko ali kak drug jezik kakor sv. Pavel;
če tudi vse jezike znaš, ljubezni pa nimaš,
boš tako v nebesa prišel, kakor zvonček
in zvon, ki jih slišiš, če ne v cerkvi pa
zunaj kje.

Sv. Pavel pa še pravi: „In ko bi razdal
ubogim v živež vse svoje premoženje,
in ko bi svoje telo dal tako, da bi gorel,
ljubezni bi pa ne imel, mi nič ne po¬
maga." — Torej edini zanesljivi pos za
nebesa je ljubezen.

78

Sv. pismo pravi: „Ako kdo reče:,Lju¬
bim Boga 1  — sovraži pa svojega brata,
je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega
brata, ki ga vidi, kako more ljubiti Boga,
ki ga ne vidi?" (1. Jan. 4, 20.) V teh be¬
sedah je povedano, da človek laže ljubi
kaj vidnega, kakor nevidnega Boga. Pre¬
sveto Srce je nekaj, kar bomo v nebesih
gledali tudi s telesnimi očmi, je nekaj,
kar v podobah že zdaj gledamo; prišlo
je torej presv. Srce v pomoč nam slabim,
ki se težko dvignemo do ljubezni ne¬
vidnega Boga in nam je pokazalo nevidno
ljubezen Božjo v vidni podobi. Laže in
prej bomo ljubili presv. Srce in potem
posredno po njem šele nevidnega Boga,
kakor pa Boga kar naravnost. Kdor torej
pravi, da ljubi Boga, pa še ne ljubi pre¬
svetega Božjega Srca, je skoro gotovo
v zmoti! Kdor pa ljubi presv. Srce, ljubi
v njem Boga in izpolnjuje prvo in naj¬
večjo zapoved.

79

3. Prošnja za odpuščanje in pokora.

Pa kar smo doslej dokazovali, je samo-
obsebi umevno, ljubezen gotovo zasluži
biti ljubljena, in dobrota je vredna hva¬
ležnosti. To dvoje so jima dolžna vsa
srca, tudi tista, ki jih niso nikdar žalila.
Kdor je pa dobroto in ljubezen presve¬
tega Srca celo žalil, ta mora prositi od¬
puščenja in dati zadoščenja ali delati
pokoro.

1. Odpuščenja moramo prositi za vse
ure, dneve in leta, ki smo jih preživeli,
ne da bi se bili spomnili presv. Srca, ne
da bi ga vsaj malo ljubili. Odpuščenja
moramo prositi pri presv. Srcu, ker smo
tolikrat grešili in ga tako zelo žalostili.
Naši grehi so krivi, da je prišel iz pre¬
svetega Srca bridki vzdih: „Moja duša
je žalostna do smrti!" Naši mnogoštevilni
grehi so tako obteževali Zveličarja, da je
kri presv. Srca pri vseh kozinih luknjicah
solzela kot smrtni pot na površje. In sled¬
njič so naši grehi dobrotno Srce Božje
celo prebodli. Pa naj ti mesto mene rajši

80

to prebodeno Srce samo našteje tvoje
krivde. Poklekni pred Tabernakelj ter
premišljuj, ali ne govori po pravici tudi
tebi odprto Srce Jezusovo to, kar poje
stara pesem:

O, kaj sem ti storil, zdaj povej,
Predrago ljudstvo moje!

In kolikokrat, grešnik, štej,

Sem žalil srce tvoje?

O, kaj sem na tebi zagrešil,

Da siliš, pribijaš na križ?

Ta očitanja velikega petka veljajo sicer
v prvi vrsti nehvaležnemu judovskemu
ljudstvu. Veljajo pa tudi tvojemu malo-
hvaležnemu srcu, in sicer toliko bolj,
kolikor več si že grešil. Oh, ne hodi
prej od tabernaklja, dokler ne prosiš
prav prisrčno odpuščenja. In 'ker si žalil
pogosto, moraš tudi prošnjo za odpu-
ščenje večkrat ponavljati.

Ko si pa enkrat zase že večkrat lepo
prosil odpuščenja, ponudi se presv. Srcu,
da hočeš prositi tudi za druge grešnike,
ki tega sami nočejo storiti. To mu bo

81

zelo všeč. Ljubo mu je, če kdo moli,
kakor je pisano v molitveni uri za veliki
petek: „0, ko bi imel srca vseh ljudi
v rokah, da bi jih položil pred oltar
(tvojega presv. Srca); da bi pač mogel
nagniti vse ljudi k pravemu kesanju in
k pokori, da bi Tebe poznali, ljubili in
molili!“

2. Ko si skesano prosil odpuščenja,
je pa še potrebno, da se za grehe po¬
koriš in presvetemu Srcu zanje zadoščaš.
Presv. Srce je kar samo določilo, kako
naj se zadošča za tiste žalitve, ki jih mora
trpeti isto izpostavljeno v osmini praznika
sv. Rešnjega Telesa; naročilo je, da se je
vpeljal praznik presv. Srca, da se isti dan
v spravo in nadomestilo prosi odpuščenja
in prejema sv. obhajilo. Vrhtega je uka¬
zalo presv. Srce blaženi Marjeti, naj vse
prve petke v mesecih v enako nadomestilo
in zadostilo prejema sv. obhajilo. Tudi
je po njegovem naročilu ta blaženka
vsak četrtek zvečer od enajstih do pol¬
noči ležala na tleh ter je v molitvi svoje
srce družila z njegovim Božjim Srcem.

6

82

Še več ! Celo naslednje življenje te od-
branke je bilo na željo Zveličarjevo stalno
zadoščevanje za nehvaležne žalivce naj¬
boljšega Srca.

Pa toliko tolažbe, kakor izvoljena bla-
ženka, ti ne moreš pripravljati presvetemu
Srcu. Nekoliko po močeh in razmerah
boš pa storil. Rad boš mislil na to Srce;
rad ga boš častil in molil; prav pobožno
se boš pripravil vsako leto na prelepi
praznik presv. Srca in tisti dan veselo
obhajal. Če le moč, boš pristopil prvi
petek ali prvo nedeljo vsakega meseca
k sv. Obhajilu. Tako ustrežeš izrečni
želji samega presv. Srca; vendar glavno
pa je in ostane, da celo svoje življenje
daruješ in posvetiš presv. Srcu. Rekel
boš: „Tako pa že ravnam; vsako jutro
in še večkrat čez dan pobožno molim:
„0 presv. Srce Jezusovo, po rokah pre-
čiste Device Marije darujem vse molitve,
dela in trpljenja današnjega dneva . . .
Tebi v spravo za vsa razžaljenja, ki jih
trpiš v svetem Rešnjem Telesu . . .“ Prav
tako! Tako so vse tvoje molitve v za-

83

clostilo žaljenemu božjemu Srcu. In tvoja
vsakdanja, čeprav posvetna, dela dobe
vrednost molitve in zadoščajo žaljenemu
presv. Srcu. Najlepše pa zadoščaš, ker
tudi trpljenje, ki ti ga kakor nobenemu
ne manjka, daruješ v spravo Božjemu
Srcu. Ker zjutraj daruješ molitve, dela,
trpljenja najljubšemu Srcu, moraš pa čez
dan res paziti, da bo to presveto Srce
vreden dar. Potem glej, da boš res kaj
molil in pošteno! Slabe molitve so slab
dar. Glej, da boš res z veseljem delal.
Če mi šolar pravi, da daruje vsako jutro
svoja dela Bogu, pa se noče učiti ka¬
tekizma ali ga le z največjo nevoljo pre¬
bira — kakšen dar pa so ta dela? Ker
se ne spodobi takemu Srcu kaj slabega
darovati, glej, da boš delal dobro in z
veseljem. Le veselega darovavca ima Bog
rad! Najbolj pa velja to zadnje o trp¬
ljenju. Morda je pri tebi več godrnjanja
in mrmranja zoper trpljenje, kakor pa
voljnega trpljenja. Kaj boš rekel o člo¬
veku, ki tebi kaj obljubi, potem ti pa
le z največjo nevoljo da ali stori, kar

6 *

84

je obljubil. Ti si zjutraj vsa trpljenja
celega dneva, kar jih naprej vidiš, in
kar jih bo prišlo kar tako vmes, obljubil
v dar presv. Srcu; potem pa dar oprav¬
ljaš s tako tesnim srcem. Pa ravno pre¬
magovanje samega sebe, potrpežljivost in
poniževanje samega sebe — to sprejema
presv. Srce najrajše v spravo. Le poslušaj!
Enkrat se je Jezus prikazal blaženi Mar¬
jeti ter ji je pokazal tri globoko zadrte
trne. Rekel je: „Kdor se bo najbolj po¬
niževal, ta mi bo najbolj pomagal te
trne izdreti." Blaženka je to brž povedala
samostanskim sosestram. Nune so se kar
izkušale, katera se bo bolj ponižala. Pa
vsa ta poniževanja niso zadostovala ; trni
so ostali še v skelečih ranah, ker po¬
nižnost ni bila še dovolj popolna. Le
Marjeta je sčasoma dosegla 'toliko po¬
polno ponižnost, da je trne premagala.
Tako ji je naznanil Jezus. — Povedal sem
ti tole, da boš še bolj spoznal, kaj je
glavna stvar pri pobožnosti do presve¬
tega Srca. Kaj? Ker je presv. Srce za
nas vse voljno pretrpelo ter vse daro-

85

valo, žrtvovalo za nas, mora tudi naše
srce ljubiti življenje polno trpljenja, žrtvo¬
vanja in ponižanja.

Kolikorkratkoli te sreča neljub križ
ali še tako neprijetno poniževanje, vselej
vsaj v duhu poklekni pred tabernakelj
ter ponovi notranje darovanje: „0 pre¬
sveto Srce . . . darujem Tebi v spravo!"
— Za Jezusa se boš pa naučil živeti in
trpeti, če boš posnemal čednosti nje¬
govega presv. Srca. Tega te uče naslednje
strani.

VIII.

Posnemajmo čednosti presvetega
Srca! 1 )

„ Učite se od mene, ker jaz sem
krotak in iz Srca ponižen!" tako nas
vabi Zveličar sam, da naj premišljujemo
njegove lepe lastnosti, ter jih posnemamo.

J) Odbrali smo šest čednosti, da se vadiš
v  njih posebno šest tednov pri šestnedeljski
pobožnosti,

86

Kakor smo že slišali, imajo čednosti
svoj dom v srcu — Jezusove v pre¬
svetem Srcu. Poglejmo:

/. Ponižnost presvetega Srca.

1. Ponižnost Jezusovo lepo hvali
sv. Pavel v pismu do Filipljanov. Spo¬
minja jih, da tisti, ki je bil odvekomaj
neskončno imeniten Gospod, je v času
ponižno prevzel revno človeško dušo
in še revnejše človeško telo; Bog je
postal človek in Gospod hlapec. Po¬
nižal je sam sebe in je bil pokoren do
smrti, do smrti na križu. (Filip 2, 5—8.)
Kakor daleč so nebesa od zemlje, tak in
neskončno večji razloček je med Bogom
in človekom. Vendar se je Gospod nebes
in zemlje tako ponižal, da. je postal
človek in služabnik. Stregel je celo apo¬
stolom ter jim je na tleh klečeč umival
noge. In še več! Sprejel je celo vrsto
najhujših zasramovanj ter si je odbral
za takrat najbolj poniževalno smrt —
smrt na križu; umrl je celo sredi dveh
roparskih razbojnikov.

87

Pa to ponižanje, kakršnega še ni do¬
živel noben človek, Zveličarju še ni za¬
dostovalo. Po zaničevani smrti je „šel
še v spodnje kraje zemlje". (Ef. 4, 9.)
Duša je šla v predpekel, Telo pa v grob.
Sel je torej v skrajno ponižanje. Apostol
pa pravi dalje: „Kateri je doli šel, ravno
tisti je tudi gori šel čez vsa nebesa."
(Ef. 4, 10.) To je pot ponižnosti, ki nam
jo je zarisalo presv. Srce. Na to pot
nas vabi z zgledom in obljubo: „Vsak,
ki se ponižuje, bo povišan!" Te besede
so se izpolnile na Zveličarju ter se ures¬
ničujejo na vsakem, ki posnema najpo-
nižnejše Srce.

2. Tudi ti bi bil rad ponižen. Pa ta
dar bi ti rad kar naenkrat z nebes dobil.
Da sam o sebi ponižno misliš, da se
ne povzdiguješ nad druge, da te le
drugi ne ponižujejo in zasramujejo, to¬
liko ponižnosti že skoro imaš. Pa to še
ni ponižnost po zgledu presv. Srca. Ne
pot časti in hvale in uspehov — pot
mnogoterih poniževanj pelje k pravi po¬
nižnosti. Če boš grenko čašo poniževanj

88

enkrat rad pil, potem boš okusil sladkost
prave ponižnosti. Stopi odločno in po¬
gumno na to pot ter obenem prosi pre¬
sveto Srce, naj ti da vsaj nekoliko brez¬
mejne svoje ponižnosti. Če boš enkrat
le malo prave ponižnosti okusil, potem
se za vsa poniževanja še zmenil več
ne boš.

Sv. Avguštin je rekel: „Gospod, če
bi jaz poznal Tebe in sebe!“ Tudi ti
reci takole: „0 presveto Srce, daj mi,
da spoznani Tebe in sebe! Ti si vse,
jaz nič. Ti tako ponižno, jaz pa še o
pravi ponižnosti prav poučen nisem. O
presveto Srce, uči me te čednosti, ki je
podlaga vsem drugim!“

2. Krotkost.

Krotkost je tista čednost, s katero
premagujemo vse želje po maščevanju
ter krotimo vsako krivično jezo in ne-
voljo. Krotkost je nasprotna šestemu po¬
glavitnemu grehu — jezi. Poleg drugih
hudih nagnjenj je v nas tudi to, da bi

89

radi ravnali zoper nauk svetega Pavla, ki
piše: „Nikomur ne vračujte hudega s
hudim!" (Rimlj. 12, 17.) Krotek in po¬
hleven je bil kralj David, ki se ni hotel
maščevati nad preganjavcem Savlom in
preklinjavcem Abisajem. Krotek je bil
prvi mučenec sv. Štefan, ki je molil za
svoje morivce. Pohlevni so bili učenci
Jezusovi, ker jih je imenoval ovce rekši:
„Glejte, pošljem vas kakor ovce med
volkove." (Mat 10, 16.) Posebno slovi
krotkost škofa Frančiška Salezija. Ta čed¬
nost mu je pomagala, da je izpreobrnil
72.000 krivovercev. Pa kaj je krotkost
vseh src v primeri s krotkostjo najsve¬
tejšega Srca! O Zveličarju veljajo pre¬
rokove besede: „Ne bo vpil", kakršno
navado imajo jezni, „in upognjenega
trsta ne bo zlomil." (Iz. 42, 2—3.) Nje¬
govi učenci so imeli različne napake,
pa jih je pohlevno prenašal. Sovražniki so
ga hoteli kamenjati, Jezus se jim je pa
kar na tihem umaknil. Ljudje so drli za
Njim ter so Mu še po noči komaj dali
miru, a ni se pritoževal nad nadležnostjo.

90

Matere so Mu nekdaj že na večer pri¬
našale otrok skupaj; Jezus je bil ves
truden, zato so učenci godrnjali nad
materami, On sam je pa prijazno rekel:
„Pustite male k meni priti in nikar jim
ne branite!" Potem Si jih je pritiskal na
presv. Srce ter jih je blagoslavljal. Po¬
sebno lepo je pokazal milino svojega
Srca, ko je nekdaj hotel potovati v Je¬
ruzalem. Hotel je iti po najbližji poti.
Prenočiti bi mu bilo v nekem Samarijskem
mestu. Samarijani ga pa niso hoteli spre¬
jeti, da je ves utrujen moral iti drugam in
tako po daljši poti proti svetemu mestu.
Ko se je to zgodilo, je še v srcu sicer
tako pohlevnega sv. Janeza zavrelo. Z
bratom Jakopom je predlagal Gospodu:
„ Hočeš, da rečeva, da naj ogenj pride
z neba in jih pokonča?" Kaj je pa mili
Jezus na to rekel ? Obrnil se je k njima ter
ju je posvaril: „Vidva ne vesta, čigavega
duha sta! Sin človekov ni prišel duš po¬
gubljat ampak rešit!" (Luk. 9, 51—56.)
Judež ga je izdajalsko poljubil. Ali si mo¬
rete misliti večje poizkušnje za krotkost

91

prcsv. Srca, ki je Judežu toliko dobrot
naklonilo? Pa kakšen odgovor je dobil
izdajavec? „Prijatelj, čemu si prišel ?“
— Vojaki so Jezusu pljuvali v obraz,
bili so ga s pestmi ter ga zasmehovali,
vendar Mu ni prišla žal beseda iz ust.
Sto ust je krivo pričalo, Jezus je pa
molčal. Pismarji in farizeji so ga še na
križu visečega zasramovali, Jezus je pa v
smrtnih bridkostih molil zanje: „Oče od¬
pusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.“ Izaija
je res po vsej pravici primerjal Zveli¬
čarja krotkemu jagnjetu, pohlevni ovci.
(Iz. 53, 7.) Najmilejše Srce njegovo pa
vabi tudi nas na pot krotkosti, ker nam
kliče: „Učite se od mene, zakaj jaz sem
krotak in srčno ponižen." (Mat. 11, 29.)

2. Sv. Frančišek Salezij je bil po svoji
naravi zelo nagnjen k nagli jezi. Pove¬
dali smo pa, da si je prilastil polagoma
toliko milobo, da je prav s krotkostjo
izpreobrnil 72.000 krivovercev. Kako se
je tako izpopolnil? Bravcem te knjige
je že znano, da je sv. Frančišek ustano¬
vitelj tistega reda, v katerem je živela

92

blažena Marjeta, znano tudi, da je bil
ta svetnik častivec presv. Srca. Torej jim
bo jasno, da je zajemal to čednost iz
Božjega Srca Jezusovega. Storiva še midva
tako, ljubi bravec! Tudi nama govori
presveto Srce: „Učita se od mene, ker
jaz sem krotko!“ In čutila bova sama
sladki mir v svojih srcih. Saj Jezus pri¬
stavlja besedam: „Učite se od mene“,
še sladko obljubo: „In boste pokoj našli
svojim dušam!“ Kako srečno srce, ki
čuti notranji mir! Tako srce je zadovoljno
s seboj; to sladko zadovoljnost pa ču¬
tijo tudi njegovi bližnji. Zdaj še bolj
umeš obljubo presv. Srca, ki jo je iz¬
reklo isto: „Njihovim družinam bom
dajalo mir.“ Le pojdiva v šolo k pre¬
svetemu Srcu, da se učiva pohlevnosti,
da dobiva miru zase in za ljudi, med
katerim prebivava. In če nama bodo leti
tudi kaj hudega prizadejali, naju bo Jezus
tolažil. Saj veš, kaj obeta svojim častiv-
cem: „V trpljenju jih bom tolažil!“ Če
bova pa imela takega tolažnika, potem
ni moč, da bi naju jeza premagala.

93

3. Gorečnost.

1. Kakor krotko je prenašalo ljubeznivo
Srce Jezusovo, če je kdo žalil Njega
samega, tako goreče se je na drugi strani
potegovalo za čast božjo in zveličanje
duš. Sveta gorečnost tega Srca je odkrito
očitala zmote zapeljivim farizejem. Sicer
tako krotki Jezus je prijel celo za vrv,
da je izgnal templjeve skrunitelje. V tem
presv. Srcu so bile vse čednosti v naj¬
lepšem soglasju. Človeško srce postane
kaj lahko enostransko; krotkost se raz¬
vije v malomarno popustljivost, gorečnost
pa v nevarno neprevidnost in prenapetost.
V božjem Srcu so pa vse kreposti lepo
urejene. Lepo se svita v njem tudi ogenj
gorečnosti. Kaj pa je gorečnost? Naj
odgovori katekizem: „Gorečnost je tista
čednost, ki nas nagiblje, da voljno sto¬
rimo vse, kar pospešuje božjo čast in
naše dušno zveličanje." Presveto Srce je
vneto molilo včasih kar cele noči v ta
dvojen namen; moli pa še zdaj v vseh
tabernakljih noč in dan. Iz tega vne¬
tega Srca so prihajali najlepši zveličanski

94

nauki. Kar gorelo je to Srce svete vneme;
v njem je bil ogenj, ki ga je prinesel
na svet tisti, ki pravi: „Ogenj sem prišel
na zemljo prinest, in kaj drugega hočem,
kakor da se vname in gori!“ (Luk. 12, 49.)
Tako je gorelo presv. Srce za zveličanje
naših duš, da je komaj čakalo krvave smrti.
Poslušajmo, kakšne besede so prišle iz
tega Srca: S (krvavim) krstom imam krščen
biti, in kako mi je bridko, dokler se ne
dopolni!" (Luk. 12, 50.)

2. Bodimo še mi zanaprej vneti in
goreči za čast božjo in zveličanje duš!
„Ne bodite leni v skrbi, bodite goreči
v duhu; služite Gospodu." Tako naroča
sv. Pavel Rimljanom (12, 11.). „Vse de¬
lajte k časti božji", piše isti Korinčanom
(1. Kor. 30, 31.). „Iščite najprej božje kra¬
ljestvo", ukazuje svojim poslušavcem Kri¬
stus. Vse to velja tudi nam! Pa naša srca
so še tako mrzla za vse dobro. O Jezus,
kako

Hladen nam veter
V srcih še veje!

Naj jih ogreje
Tvoje Srce!

95

Iskra ljubezni
Vanje naj šine
Iz globočine
Tvoj’ga Srca!

Saj si obljubil, o Gospod, da mlačne
duše postanejo goreče, če se s častjo
bližajo plamenu Tvojega presv. Srca. Tudi
jaz hočem to storiti. Najprej hočem sam
postati častivec Tvojega Božjega Srca,
potem bodem pa tudi pri drugih goreče
širil to češčenje.

4. Pokorščina.

1. Nebeški Oče noče darov temveč
pokorščino. Najpopolnejše v tej čednosti
je zopet presveto Srce. Iz pokorščine je
začelo in jenjalo biti. Začelo! „Glej,
pridem, da izpolnim tvojo voljo. Moj
Bog, to hočem, in Tvoja volja je v sredi
mojega Srca.“ Te besede psalmistove
veljajo o Sinu Božjem, ki je hotel spre¬
jeti človeško Srce in postati tista daritev,
katero so vse prejšnje daritve napove¬
dovale. „Glej, pridem", je rekla druga

96

Božja oseba, učlovečila se je, in njeno
Srce je jelo biti — začelo je reči: „Pridem
se darovat na Kalvarijo." In na Kalvariji
je pokorno jenjalo biti. „Bilo je pokorno
do smrti, do smrti na križu." (Filip 2, 8.)
— Kaj pa vmes? Tudi sama pokorščina!
Nobene stvari Zveličar ni tolikokrat po-
vdarjal kakor to, da ni prišel, da bi iz¬
polnjeval lastno voljo, ampak voljo Njega,
ki ga je poslal. Rekel je: „Moja jed je
to, da ustrezam volji Svojega Očeta."
In ko je Njegovo Božje Srce na Oljiski
gori naprej gledalo vse bridko trpljenje
in vedelo, da bo v vseh časih dovolj
ljudi, ki se vseeno ne bodo hoteli zve¬
ličati, čeprav vse to trpi, še tu je go¬
vorilo: „Ne moja volja se zgodi, temveč
Tvoja!“

2. Pa boš rekel: „No, 'če bi Bog
meni naravnost razodel Svojo voljo, saj
bi ji tudi jaz rad ugodil.“ Ali misliš,
da se ti Božja volja ne razodeva dovolj
jasno, če ti mesto Boga govore starši
in predstojniki? In ali ni tudi Jezus ubogal
Marije in sv. Jožefa? Kaj pravi evangelij?

97

„In jima je bil pokoren." (Luk. 2, 51.)
Adamova nepokorščina nam je veliko
dobrega odvzela; pokorščina Jezusova
nam je pa zopet zaslužila vse dobro.
Ker nam je uprav ta čednost presvetega
Srca odprla nebesa in zaklad potrebnih
milosti, da nebesa zadobimo, zato jo
moramo posebno ljubiti v presv. Srcu,
in jo tudi svojemu srcu pridobiti. Ne
smemo pozabiti, da Boga ubogamo, če
smo pokorni njegovim namestnikom. Pa
lastno voljo zapustiti ter se klanjati volji
drugih, to ni nič lahkega. Treba je za¬
tajevanja in premagovanja, ki pa našim
srcem ni prijetno. Pomoči moramo iskati
zopet pri presv. Srcu, ki je s svojo pokor¬
nostjo zaslužilo obilo milosti za nas. Za¬
služilo nam je tudi milost, ki naj nam
zlajšuje pokorščino. Prosimo ga za rast
v tej čednosti in recimo: O Jezus,

Daj, da posnemam
Zmiraj vzorno,

Zmiraj pokorno
Tvoje Srce!

7

98

5. Ljubezen.

1. Pesniki veliko pojo o ljubezni člo¬
veških src. Pa kaj je ljubezen vseh drugih
src proti nad vse vzvišeni ljubezni Bož¬
jega Srca! Ljubezen tega Srca nam pri¬
čajo vsi trenutki njegovega zemeljskega
življenja. Kjerkoli je bivalo, povsod je
izkazovalo dušne in telesne dobrote. Iz
ljubezni je nastopilo težko križevo pot.
Dalo je iz ljubezni samo Sebe v smrt. Več
ko samega sebe ne more nikdo dati za pri¬
jatelja. Jezusovo Srce je pa storilo čudež,
da more dati še več — ali da se more dati
vsaj večkrat. Njegova ljubezen je posta¬
vila zakrament, ki se po pravici imenuje
Zakrament ljubezni; tako se presv. Srce
vsak dan na tolikih oltarjih iznova da¬
ruje zame in v sv. Obhajilih se mi zopet
in zopet celoma podari. Ko je šlo po
vstajenju presv. Srce v nebesa, ni hotelo
mene zapustiti; hotelo je ostati tudi v
tabernaklju. V tej mali ječici je zaprto
noč in dan ter ljubeznivo moli zame.

2. Da bi bil pa jaz ljubezni presve¬
tega Srca še bolj deležen, se mi je raz-

99

odelo po blaženi Marjeti. Povedalo mi
je, kaj vse bo dalo, če Ga častim, ljubim,
posnemam. Dobro, da vem. Pokazalo se
je v podobi, ki je živa slika same lju¬
bezni. Za mene čutnega človeka je to
zelo koristno. Zdaj na podobi presvetega
Srca berem pravo nevidno ljubezen, ki
je v tabernaklju, katere bi sicer ne poznal
veliko. Vesel sem, da mi je Božja pre¬
vidnost to knjižico poslala v roke. „ Glej,
to Srce, ki je tako zelo ljubilo ljudi",
te razodete besede mi ne gredo več iz
srca. Želja po ljubezni se mi je vzbu¬
dila. Toliko ljubezen ne sme neljubljena
biti! Ljubiti moram jaz, ljubiti morajo
tudi vsi drugi presveto Srce. Ljubiti mo¬
ram zavoljo presv. Srca tudi vse bližnje,
zakaj kogar ljubi to Srce, tega moram
ljubiti tudi jaz. Ko bi imel tisoč src,
želel bi ž njimi vsemi prav ljubiti. Za
zdaj, ljubi Jezus, pa še to edino moje
srce ne zna prav ljubiti. Pokleknil bom
pred tabernakelj, pred Srce, ki je sama
najlepša ljubezen, ter porečem! „C> Jezus,
rad bi, pa ne znam!“

7 *

100

6. Svetost.

1. Presv. Srce je čistejše od nebeških
duhov. V njem ni bilo nikdar nobenega
tudi najmanjšega greha, pa tudi nikakega
grešnega nagnjenja ne! Saj je to Srce
Srce Božje, Srce druge Božje Osebe, ki
v njem hoče in čuti, ljubi in sovraži.
Zato je to Srce neskončno čisto in ne¬
spremenljivo sveto, ker sama Božja svetost
biva v njem. To Srce brezmejno sovraži
vse hudo in ljubi vse dobro, vse kre¬
postno. Sicer tudi v brezmadežnem Srcu
Marijinem ni bilo nikdar še semena greha
ne in tudi ne hudega poželenja, vendar
Jezusovo Srce je še lepše, še svetejše!
Marijino Srce je pa za Njim prvo in je
najpopolnejša podoba Božjega Srca.

2. Pa tudi mi si moramo prizadevati,
da bodo naša srca zmeraj bolj podobna
najsv. Srcu. To se bo zgodilo, če bodo
brez greha. Očistimo jih v zakramentu
sv. pokore in potem jih varujmo novih
madežev! Sicer tako čista naša srca ne
bodo nikdar, kakor sta brezgrešni naj-

101

čistejši Srci. Grehe, tudi male, pa lahko
zmeraj bolj sovražimo ; hudo nagnjenje
in poželenje tudi moremo in moramo
zmeraj bolj zatirati v srcih. — Celoma seve
ne bomo nikoli iztrgali grešnih nagnjenj.
Strasti tudi ne moremo popolno zadušiti,
in poželjivost pred smrtjo tudi ne jenja
tleti. Pa da le radi nimamo, potem ni
greha, če so strasti še bolj nadležne!
Če mi nočemo, ne more noben greh v
srce. Vsi peklenski duhovi nam ne mo¬
rejo spraviti greha v srce, če ga ne ma¬
ramo. Dokler pa greha ni v srcu, če je
še toliko izkušnjav, je pa srce čisto. —
Da pa greh moramo sovražiti, to pa po¬
novljeno povem. Dokler pa tega ni, nista
Božje in naše srce prijatelja, ni naše srce
še odprto za pravo pobožnost do pre¬
svetega Srca Jezusovega. Gotovo! Greh
mora iz srca na vsak način! Naj si je
že te ali one vrste, naj se še tako brani,
naj je še tako udomačen v srcu, tudi
če je imel že trideset let svoj dom v
njem; tu ne velja pravica zastaranja in
priposestvanja ! Moje srce je stvar Božja,

102

last Božja; samo Bog je po pravici njemu
gospodar, drug nobeden. Da bo pa Bog
kraljeval v srcu, mora greh iz njega!
Če ne gre brez vojske pa z vojsko! Iti
pa mora! In naj je vojska še daljša! —
Pred vsem pa mora iz srca vse, kar ko¬
ličkaj diši po nečistosti. Ves nesramežljivi
plevel mora iti vun, vun pa z vsemi tudi
najmanjšimi koreninicami! Mora! Tudi
če je malo skeleče rane! Mora! Saj je
tudi Božje Srce ranjeno iz ljubezni do
mojega srca. Mora! Le deviške duše
pojo najlepšo pesem v nebesih čast pre¬
svetemu poveličanemu Srcu. Le te ga
gledajo v blaženejši bližini. Tudi na svetu
se umejo najbolj s presv. Srcem čisto
deviške in pa popolnoma očiščene duše.
Le med enakimi srci je zaupno prija¬
teljstvo. Vrata najčistejšega Srca so od¬
prta na stežaj le čistini srcem.

Da je pa kdo celoma čist, pa ni
dovolj, da je čisto vse, kar misli in želi,
kar govori in dela, čist, svet mora biti
v vsem dejanju in nehanju tudi njegov
namen. Najčistejši so nameni presvetega

103

Srca. Zdaj naj vam tele bukve še v te
namene posvetijo; potem bo pa treba
zopet presajati. Presadili bomo namene
Božjega Srca v grede svojih src. Vse¬
mogočno Srce naj pa vmes pošlje na
njive naših src primerno vlago.

IX.

Nameni presvetega Srca in tvoji
nameni.

1. Ko je naš Zveličar triintrideset let

na zemlji delal, trpel, govoril.je

imel v svoji duši, v svojem srcu zmeraj
najsvetejše misli, želje, namene. Vse v čast
Božjo, vse v prid dušam! To sta bila
glavna namena, ki sta spremljala vsa
njegova dejanja in nehanja. Ko se je
Jezus poslavljal s sveta je lahko rekel:
„Jaz sem Te poveličal na zemlji; in zdaj
Ti, Oče, mene poveličaj sam pri Sebi
z veličastvom, ki sem ga pri Tebi imel,
predno je bil svet.“ Poleg tega, da je
Boga poveličeval, je pa zmeraj še posebno

104

želel, da bi bile poveličane tudi vse
duše naše. „Sin človekov je prišel iskat
in rešit, kar je bilo izgubljenega." Saj
pravi: „Prišel sem, da bi imeli življenje
in da bi ga v obilici imeli." Tudi na
tvojo dušo je Jezus takrat mislil in želel
je, da bi imela življenje posvečujoče mi¬
losti Božje; zato je postavil sv. krst in
sv. pokoro. Pa hotel je celo, da bi živ¬
ljenje v obilici imela, zato je postavil
še druge zakramente, ki življenje posve¬
čujoče milosti v duši še množe. Iz tega
sv. namena je postavil tudi najsvetejši
Zakrament. Ali vidiš, kakšne namene je
imel Jezus pri vsem dejanju in nehanju
na zemlji. Vse molitve, dela, trpljenja
je že takrat daroval za srečo prihodnje
sv. cerkve, za zveličanje vseh ljudi. Mislil
je tudi nate, na tvoje izkušnjave, slabosti,
potrebe ... Ali zdaj veš, kdaj že si bil
zapisan v presv. Srcu?

2. Presveto Srce Jezusovo je pa šlo
po triintridesetletnem delovanju z zemlje.
Poveličano v poveličanem Telesu se je
sredi angelov dvignilo v nebeško slavo.

— 105

Zdaj bije na desnici Očetovi. Pa tisti sveti
nameni, ki so kraljevali prej na zemlji,
v tem Srcu, tisti Ga navdajajo tudi v
rajski domovini. Iste namene ima pa
presv. Srce tudi v vseh tabernakljih. Tam,
kjer Ga svetniki gledajo, in tu, kjer Ga
podoba kruhova prikriva, povsod je isto
Srce, isti nameni; tu in tam želi presveto
Srce izpreobrnjenja grešnikom, nedolžnim
in pravičnim stanovitnosti in vsem zveli¬
čanja. Tu in tam želi, da se kraljestvo
Božje utrjuje v vseh srcih, tudi v tvojem.
Želi pa tudi, da bi bile v tvojem srcu
enake želje, enaki nameni.

3. Čast Bogu, dušam pa zveličanjet
to hoče presv. Srce. Tega so iskali nje¬
govi apostoli po zemlji, dokler jih smr,
ni prestavila v sveti raj. Zdaj jih pa tam
navdajajo želje, kakršne so v presvetem
Srcu. Na zemlji pa delujejo na namen
presv. Srca papež, škofje, duhovniki, —
posebno tudi misijonarji, ki gredo duš
iskat tudi v kraje, kjer še nič ne vedo
o Jezusu in njegovem presv. Srcu. Ti
sam ne moreš ž njimi. Storil si pa go-

106

tovo že kaj v te namene. Gotovo si že
kaj daroval za razširjanje svete vere, za
sveto „Detinstvo“, za misijone ... Tako si
z denarjem pomagal misijonarjem, ki so
apostoli današnjega časa, da so laže
izvršili to, kar je namen presv. Srca. Po¬
vedati ti pa hočem, kako še lahko po¬
magaš misijonarjem.

4. Sv. Alfonz Rodriguez ni sam šel
med zamorce misijonarit. Sv. Peter Klaver
je to storil; ta se je trudil med njimi
ter jih je veliko izpreobrnil. Da se mu
je pa to tako zelo posrečilo, pa misijonar
ne pripisuje sebi marveč sv. Alfonzu, ki
je doma ostal — pa pobožno molil za
ta misijon. Vidiš, to pa lahko tudi ti
storiš; tudi ti lahko daruješ vse svoje
molitve in dela in trpljenja za posrečenje
misijonov. Potem boš tudi enkrat delil
plačilo z misijonarji in apostoli. Da me
boš bolj razumel, ti povem zgled.

Neki misijonar je tole doživel. V
kraju, kjer je deloval, so videli večkrat
samostansko oblečenega dekleta, ki je
misijonarju veliko pomagala. Kar prišla

107

je, pa nihče ni vedel, od kod; pa se
je zopet izgubila, pa zopet niso vedeli,
kam. Vmes je pa lepo učila, svarila,
tolažila, stregla. Čez več časa je pa ta
misijonar prišel v Evropo in obiskal neki
samostan. Tu so imele redovnice prav
popolno tako obleko, kakor tista pri¬
kazen. Takoj se je misijonar nanjo spomnil
in začel redovnicam o njej praviti. Ko
je ravno imel končati s pripovedovanjem,
pa zagleda eno, ki se je hotela za dru¬
gimi skriti, in pravi: „Prav tale je tista!“
Nune so se vse začudene obrnile proti
boječi sestri, ki je nato rekla, da ni
nič drugega storila, kakor da je vsak dan
darovala vse molitve in dela, trpljenja
in premagovanja za tisti misijon. Tu je
Bog pokazal s čudežem, da moremo po¬
stati misijonarji, če darujemo svoja dobra
dela v prospeh sv. misijonov, če molimo
za razširjanje sv. vere, za zveličanje duš.
Kdor moli na ta namen, je apostol mo¬
litve in ima v svojem dobrem srcu na¬
mene in zadeve najboljšega presv. Srca.
Tak molitveni apostol ino.raš postati tudi

108

ti, da boš presv. Srcu posebno drag. To
si lahko tudi kar sam, čeprav nisi v no¬
beno družbo vpisan. Popolnejše in z
večjim uspehom, boš pa to izvajal, če
se vpišeš v apostolstvo molitve, ki je
obdarovano z obilnimi odpustki.

X.

Kaj je apostolstvo molitve?

Apostolstvo molitve.

Jezus Kristus,  naš edini in večni
veliki duhovnik in posredovavec, „živi
vedno, dazanas prosi“.  (Hebr. 7, 25.)
Neprenehoma moli božje Srce Jezusovo
v nebesih in na naših oltarjih za zve¬
ličanje neumrljivih duš, izpreobrnjenje
grešnikov, ohranitev nedolžnih, varstvo
sv. cerkve; skratka, presveto Srce moli
za ohranjenje in razširjanje božjega kra¬
ljestva na zemlji. — Te najsvetejše in
najblažje zadeve presvetega Srca imajo
apostoli molitve za svoje  zadeve; s
tem Srcem  in po njegovem zgledu

109

molijo za zveličanje duš. In tako je apo-
stolstvo molitve izmed najboljših in naj¬
popolnejših pobožnih vaj v čast presve¬
temu Srcu Jezusovemu.

Da bi namreč to sveto in plemenito
delo molitve bolj pospeševali, so 1. 1844.
ustanovili posebno družbo, ki se ime¬
nuje „ApostoIstvo molitve zdru¬
ženo s Srcem Jezusovim".  Papež
Pij IX. je leta 1866. potrdil družbo in
jo obdaril z mnogimi odpustki. Sv. oče
Leon XIII. pa je 1. 1879. dal družbi nova
pravila, katera je potem 1. 1897. še izpo¬
polnil. Po teh pravilih so v družbi trije
razredi ali tri vrste udov.

Kdor hoče biti ud, se mora oglasiti
pri pooblaščenem mašniku, da ga sprejme
v družbo.

Pobožne vaje in odpustki
v d r u ž b i „a p o s t o I s tva molitve".

Pobožnim vajam molitvenega apo-
stolstva prištevamo ne samo molitev,
ampak vsako dobro delo, zlasti pa po-

110

gosto prejemanje sv. Zakramentov, na¬
tančno izpolnjevanje božjih in cerkvenih
zapovedi; skratka, vse to, kar pospešuje
razširjanje slave božje in zveličanje ne¬
umrljivih duš.

Ima pa družba tudi tri svoje po¬
sebne  pobožne vaje, katere je dovolila in
potrdila sveta rimska stolica. Te tri po¬
božne vaje ločijo ude v tri razrede ali
vrste.

V prvi vrsti so tisti, ki združeni s
Srcem Jezusovim darujejo vsak dan vse
svoje molitve, delo in trpljenje svoje v
one namene, za katere naš Gospod ne¬
prenehoma moli in za katere se vsak dan
daruje na naših oltarjih.

Daši za to darovanje ni , potrebna
kaka določena molitev, vendar je dobro,
če rabiš tole molitev:

„0 presveto Srce Jezusovo, po rokah
prečiste Device Marije darujem vse mo¬
litve, dela in trpljenja današnjega dneva
prvič Tebi v spravo za vsa razžaljenja,
ki jih trpiš v svetem Rešnjem Telesu, in

111

drugič s Teboj Bogu Očetu na vse tiste
namene, ki jih imaš Ti na naših oltarjih.
Tvoji smo in Tvoji hočemo biti, ter se
Ti danes zopet radovoljno posvetimo.“

Posebno pa ti jih darujem za Tvojo
sveto cerkev in nje poglavarja, kakor
tudi za vse zadeve, ki so priporočene
udom molitvenega apostolstva v tem
mesecu in današnji dan.“

(100 dni odp. enkrat na dan; 19. dec. 1885.)

To vsakdanje darovanje je ukazano
za vse tri vrste molitvenega apostolstva;
kdor bi to opuščal, ne bi bil več živ in
delaven ud v družbi „apostolstva molitve".

Kdor je v posvečujoči milosti Božji,
pa daruje svoje delo in trpljenje v namen
presv. Srca: ta podeli svojemu življenju
največo notranjo vrednost, z vsakim opra¬
vilom dobiva zase novih zaslug, ob enem
pa pomaga reševati neumrljive duše.
Vsako dobro delo, vsako zatajevanje, te¬
lesno ali duhovno delo usmiljenja, vsaka
stanovska dolžnost, da, celo pošteno, bo-
goljubno razvedrilo, posvečeno z dobrim
namenom, pomaga pri zveličanju duš.

112

Saj je bilo zaslužno in za nas milosti-
polno tudi vsako najmanjše delo, ki ga
je opravil naš Odrešenik v hišici Na-
zareški; zaslužne in za nas zveličavne
so bile vse njegove molitve in težave:
zato ker je vse posvečeval z najboljšim
namenom Svojega Srca.

Odpustki za vsakdanje daro¬
vanje.

1. Popolni odpustek v dan sp r e-
j e m a. Pogoji: izpoved in sveto obhajilo.

( 26 . februarja 1861 .)

2. Popolni odpustek v praznik
preš v. Srca Jezusovega in brezma¬
dežnega spočetja Marijinega. —
Pogoji: izpoved, sv. obhajilo, obiskanje javne
cerkve in molitev po namenu sv. očeta; cerkev
se lahko obišče že popoludne predpražnikom.
( 26 . februarja 1861 .)

3. Popolni odpustek en petek
vsakega meseca  (razen velikega petka)
— in še en drugi dan vsacega me¬
seca;  oba dneva si sme vsak sam po svoji
volji izbrati. Pogoji: izpoved, sv. obhajilo, ob¬
iskanje javne cerkve in molitev po namenu
svetega očeta; cerkev pa se mora v ta namen

113

obiskati prav tisti dan, in ne že prejšnje po-
poludne. (26. februarja 1861.)

4. Popolni odpustek  dobe tisti udje,
kateri od solnčnega zahoda v četrtek do soln-
čnega izhoda v petek eno uro molijo v čast
trpljenju Jezusovemu ali premišljujejo Jezu¬
sove smrtne težave na gori ali kako drugo
skrivnost iz trpljenja Gospodovega. Za od¬
pustek te tako imenovane „sv. ure'  je po¬
trebna izpoved, sv. obhajilo v četrtek ali petek
in molitev po namenu sv. očeta. (13. maja 1875.)

Ta odpustek se dobi tudi katerikoli
dan v tednu in ob katerikoli  uri, če vo¬
ditelj molitvenega apostolstva določi dan in
uro in udje tedaj skupaj  v cerkvi ali kapeli
opravijo „sveto uro“. (30. marca 1886.)

5. Popolni odpustek  v dan tistega
svetnika, katerega predstojniki udom molitve¬
nega apostolstva odločijo kot mesečnega
posebnega p a t r o n a. Pogoji: izpoved in sveto
obhajilo. Kdor pa tisti dan ne more k izpo¬
vedi in sv. obhajilu, dobi popolni odpustek
katerikoli drugi dan, ko prejme Zakrament
sv. pokore in sv. Reš. Telesa. (30. marca 1886.)

6. Nepopolni odpustek  sto  dni  za
vsako molitev in vsako dobro delo, katero
udje opravijo v oni namen, ki ga glavno vod¬
stvo napove za vsak mesec. (26. februarja 1861.)
(Ta namen naznanja »Bogoljub* in glasnik
molitvenega apostolstva: »Sendbote des gott-
lichen Herzens Jesu.“)

8

114

7.  Nepopolni odpustek sto dni
vsakokrat, kadarkoli udje, ki nosijo na prsih
podobo ali škapulir Božjega Srca z napisom:
„Pridi k nam tvoje kraljestvo", to prošnjo
ustno ali vsaj v srcu ponove. (14. junija 1877.)

V drugi vrsti so tisti, ki molijo, kakor
oni v prvi vrsti, „molitev vsakdanjega da¬
rovanja", razen tega pa si izbero prečisto
devico Marijo za svojo pomočnico pri
apostolskem delu za zveličanje duš in
molijo nji v čast vsak dan en „očenaš“
in pa deset  „č e š če  n a m a r i j" v tisti
namen, ki ga sveti oče za vsak mesec
posebe določi. Ni pa treba, da bi kakor
udje družbe „živega rožnega venca" pri
desetih češčenamarijah premišljevali kako
skrivnost svetega rožnega venca; zakaj,
če je kdo ud molitvenega apostolstva,
s tem še ni ud „živega rožnega venca".

Odpustki za pobožno vajo
druge vrste.

1. Nepopolni odpusteklOOdni,  kadar
odmolijo oče naš in deset češčenamarij
v omenjeni namen. (24. avg. 1884.)

115

2. Popolni odpustek:

a) v praznik »molitve našega Gospoda
Jezusa Kristusa na Oljski gori*' (torek po 3. ne¬
delji pred pepelnico);

b) v praznik »Srca Marijinega" (nedelja
po osmini Velikega Šmarna);

c) v praznik »Varstva sv. Jožefa" (tretja
nedelja po Veliki noči). ( 24 . avgusta 1884 .)

Za te popolne odpustke je potrebna iz¬
poved, obhajilo, obiskanje farne ali družbene
cerkve in molitev po namenu sv. očeta.

V tretji vrsti so tisti, ki opravljajo
pobožno vajo prve vrste, poleg tega pa
enkrat na mesec ali enkrat na teden
prejmo zadostil n o sveto obhajilo
v ta namen, da tolažijo presveto Srce,
ki ga ljudje neprenehoma žalijo s to¬
likimi in tako velikimi grehi. Združi se
med seboj po 7 udov in vsak prejme
en dan v tednu zadostilno sv. obhajilo;
ali pa se jih združi 30 in vsak prejme
en dan v mesecu zadostilno sv. obhajilo.
Oni, ki se tako združijo, so s tem tudi že
udje »družbe z a d o s ti 1 n ega s ve¬
te ga obhajila"  in morejo dobiti vse
odpustke te družbe,

8 *

116

Odpustki za pobožno vajo
tretje vrste.

1.  Popolni odpustek na dan, ko je
kdo uvrščen s sedmimi ali tridesetimi za >a-
dostilno sv. obhajilo, ako opravi izpoved in
prejme sv. obhajilo.

2. Popolni odpustek ob smrtni
uri,  ako po opravljeni izpovedi in prejetem
svetem obhajilu ali pa vsaj s skesanim srcem,
z usti, in ako bi to ne bilo mogoče, vsaj v
srcu izgovori presveto ime Jezusovo.

3. Popolni odpustek  tisti dan tedna
ali meseca, ko po skesani spovedi prejme
zadostilno sv. obhajilo, ako se drži vrste. Če
je pa kdo ta dan zadržan, velja odpustek tudi
za drugi dan, katerega si sam izvoli, s tem
pogojem,  da obišče javno cerkev ali ka¬
pelo ter pobožno moli po namenu papeževem.

(10. febr. 1882.)

4. Popolni odpustek  o velikonočnem
času, če udje po opravljeni velikonočni dol¬
žnosti še enkrat  prejmo sveto obhajilo
in sicer da zadoste — Bogu bodi potoženo!
— tako obilnemu zanemarjanju te dolžnosti.

(27. julija 1880.)

5. Popolni odpustek  en dan v me¬
secu, katerega voditelj določi za skupno
sveto obhajilo udov molitvenega apostolstva.
(14. junija 1877.)

117

Ljubljanski škof so naročili v sino¬
dalni knjigi dušnim pastirjem, naj se
sami vpišejo v družbo molitvenih apo¬
stolov in naj pridno vabijo tudi vernike
vanjo. Glej, da boš ti med prvimi!

XI.

Bratovščina presvetega Srca
Jezusovega.

Ko je bilo že veliko častivcev pre¬
svetega Srca, so se združili v posebno
bratovščino. Na Francoskem se je usta¬
novila ena taka bratovščina že 1. 1688.,
ko je še živela izvoljena častivka presve¬
tega Srca. Kakor častivci tako so se poslej
tudi bratovščine presvetega Srca hitro
širile po katoliškem svetu; da bi pa vla¬
dala v njih večja edinost, se je v Rimu
ustanovila nadbratovščina, druge so se
pa povabile, naj se le tej pridružijo, da
bodo deležne obilnih odpustkov, ki jih
je sveta cerkev isti podelila. Tudi po
Slovenskem so se te bratovščine že davno

118

širile; bili so pa žal tudi časi, ko so
bile preganjane. Danes je na Kranjskem
gotovo največja te vrste bratovščina ona,
ki je kanonično ustanovljena v cerkvi
presvetega Srca Jezusovega v Ljubljani;
ista je seve tudi pridružena rimski nad-
bratovščini, ki druži milijone častivcev
presvetega Srca. Kdor je torej pravilno
sprejet ud bratovščine presvetega Srca,
je vojščak v veliki armadi, ki se bori
pod zastavo presvetega Srca ter se bo
enkrat v veliki druščini veselil slavne
zmage, ki jo gotovo doseže ta zastava.

Kaj pa namerava ta bratovščina? To
hoče izpolniti, kar je Gospod naročil
blaženi redovnici alakokški. Častiti, lju¬
biti, zahvaljevati hoče presveto Srce, ki
dobrotno bije za nas v tabernaklju. Zdru¬
ženi Ga udje hočejo poveličevati, zdru¬
ženi Mu zadostovati, da bodo združeni tu
deležni velikih milosti, ki jih je Jezus
obljubil častivcem Svojega Srca, da bodo
enkrat združeni tam uživali srečo tistih,
ki bodo vekomaj smeli gledati v vidno
presveto Srce.

119

Ali bi bila ta bratovščina tudi tebi ko¬
ristna? Preudari prvič dolžnosti in drugič
koristi! Potem pa sam odloči.

1. Dolžnosti.

1. Udje naj vsako leto praznik presve¬
tega Srca Jezusovega s posebno pobožnostjo
obhajajo in — ako mogoče — takrat svete
Zakramente prejmejo. Obhaja se pa ta praznik
v petek po osmini svetega Rešnjega Telesa ali
naslednjo nedeljo.

2. Udje naj prvi petek ali prvo nedeljo
vsakega meseca prejemajo svete Zakramente
ter se raznih pobožnosti pridno udeležujejo,
ki se med letom Jezusovemu Srcu na čast
obhajajo.

„ ^ 3. Naj molijo vsak dan: Oče naš . . .
Ceščena ... in Verujem ... s pristavkom:
Sladko Srce mojega Jezusa, daj, naj te ljubim
Vedno bolj in bolj. (300 dni odpustka vsakokrat.)

4. Naj molijo, ne le drug za drugega,
ampak tudi za umrle ude te bratovščine.

Opombe. 1. Tu je pomniti, da udje nimajo no¬
benega greha zato, ako zgoraj omenjene molitve opusti
ali pozabijo, — le če se hočejo odpustkov udeležiti, ki
so z * zaznamovani, morajo tudi pod št. 3 imenovane
molitve opraviti. — 2. Da se z * zaznamovanih odpust¬
kov udeležiš, — moraš a) svete Zakramente vredno
prejeti in b) molitev v papežev namen opraviti in sicer
kjerkoli.

120

2. Koristi  — Odpustki.

A. Popolni.

a)  1. * Ta dan, ko se daš vpisati v bra¬
tovščino. — 2. * Na praznik Jezusovega Srca
ali naslednjo nedeljo. — 3. * Prvi petek ali
prvo nedeljo vsakega meseca — 4. * Še en¬
krat v mesecu, kadar hočeš. — 5. * Ob smrtni
uri, ako s skesanim srcem imeni „Jezus in
Marija" zakličeš — saj v srcu, ako z ustmi
ni mogoče. — 6. Tiste dni, ko vedno češčenje
opravljaš.

b)  1. Prvi božični dan. — 2. Veliki če¬
trtek. — 3. Velikonočno nedeljo. — 4. V
praznik Kristusovega vnebohoda. — 5. Vsako
tistih 6 nedelj ali petkov, ki so pred praznikom
Jezusovega Srca.

c)  V praznikih: čistega spočetja — rojstva

— oznanjenja — očiščevanja in vnebovzetja
Marije Device.

rf) 1. Vpraznik vseh svetnikov. — 2. Vernih
duš dan. — 3. God sv. Gregorija (12. sušca).

— 4. Praznik sv. Jožefa. — 5. God sv. Pija V.
(5. maja). — 6. Praznik sv. apostolov Petra
in Pavla. — in 7. God sv. apostola Janeza
(27. decembra.)

Opomba. Če se hočeš udeležiti odpustkov, ki
nimajo *, moraš sv. Zakramente prejeti, družbeno
cerkev  obiskati in tam v papežev namen moliti.

Pri odpustkih pod številko b) 5 je treba družbeno
cerkev obiskati le, kadar se tam ravno ta dan praznik
Jezusovega Srca obhaja.

121

B. Nepopolni.

a)  odpustki rimskih postaj:

1. Odpustek 30 let in 30 kvadragen (to
je 30 let in 1200 dnij, ker ena kvadragena je
40 dni), zadobiš prve 3 dni po božiču — no¬
vega leta dan, — v praznik svetih treh kraljev,

— 3 nedelje pred pepelnično sredo, — veliki
petek, — velikonočno soboto, — vsak dan v
velikonočnem tednu (vštevši belo nedeljo), —
sv. Marka dan, — prve 3 dni prošnjega tedna,

— binkoštno nedeljo — in vsak dan binkošt-
nega tedna.

2. Odpustek 25 let in 25 kvadragen: na
cvetno nedeljo.

3. Odpustek 15 let in 15 kvadragen: tretjo
adventno nedeljo, — dan pred božičem, —
sveto noč, — pri drugi sveti maši božičnega
praznika, — pepelnično sredo — in 4. nedeljo
v postu.

4. Odpustek 10 let in 20 kvadragen: prvo,
drugo in četrto adventno nedeljo, — vsak dan
sv. postnega časa, izvzemši dneve, ki so zgoraj
že omenjeni, binkoštno soboto — in vse kva-
trne dni celega leta.

b)  drugi nepopolni odpustki:

1. odpustek 7 let in 7 kvadragen ob vseli
Marijinih praznikih, ki zgoraj še niso omenjeni,
ravno tako v vseh godovih sv. apostolov. —

122

Ako cerkev obiščeš, v kateri se praznik Jezu¬
sovega Srca obhaja in pred tem praznikom
devetdnevnico opravljaš, zadobiš te odpustke
vsak dan devetdnevne pobožnosti. — Ravno
tako vselej, kadar s skesanim srcem v češčenje
izpostavljeno podobo Jezusovega Srca obiščeš
in tam v papežev namen moliš. — Tako tudi
tiste štiri nedelje, ki so pred praznikom Jezu¬
sovega Srca, ako moliš na papežev namen.

2. Odpustek 300 dni, če zjutraj, opoldne
in zvečer trikrat moliš: Čast bodi ... in s
tem presveto Trojico zahvaljuješ za milosti in
prednosti, s katerimi je olepšala blaženo De¬
vico Marijo.

Ako cel mesec omenjeno trikratno češčenje
opravljaš, zadobiš popolni odpustek; 100 dni
pa, če ga samo zjutraj, samo opoldne ali
samo zvečer opraviš.

3. 60 dni odpustka za vsako dobro delo,
ki ga kak ud čez dan opravi.

Opombe. 1 . Tudi tisti, ki so pravično zadržani,
in ne morejo cerkve obiskati, dobe zgoraj omenjene
odpustke, ako jim izpovednik kako drugo pdkoro naloži.

2. Vsi ti odpustki se morejo vernim dušam v vicah
nakloniti.

Vidiš, koliko več milosti boš zaslužil
sebi in dušam v vicah, če si v bratovščini.
Tudi boš še bolj neizbrisno zapisan v
presvetem Srcu. Deležen boš vseh mo¬
litev, vseh dobrih del cele skupine, vseh

123

bratovščin te vrste zdaj in po smrti. Tudi
se za umrle ude v Rimu bero vsak mesec
tri svete maše; pa tudi drugod se oprav¬
ljajo v ta namen.

XII.

Častna straža.

Po Slovenskem je zelo razširjena bra¬
tovščina presv. Rešnjega Telesa. Udje te
bratovščine vsak mesec eno odbrano uro
premolijo pred tabernakljem. Jaz ti pa
tukajle popišem še eno drugo bratovščino,
ki pa zahteva, da udje darujejo vsak dan
eno uro presv. Srcu; samo, da tisto uro
lahko ostanejo pri delu doma ali na polju;
so lahko v postelji ali kjerkoli. Če bi ti
hotel storiti tisto, kar delajo udje častne
straže, bi takole začel: Najprej bi pre¬
mislil, katera dnevna ura bi bila pripravna,
da bi moglo tvoje srce nemotljeno go¬
voriti samo z Jezusovim Srcem. Ko se
tista ura približa, pohitiš v duhu v cerkev
in poklekneš pred tabernakelj. Potem re¬
češ takole ali podobno: „0 presveto Srce

— 124

Jezusovo! po rokah prečiste Device Marije
darujem vse vzdihljaje, vse delo, vse
premagovanje tele ure, prvič Tebi v čast,
v zahvalo, spravo, in drugič s Teboj
Bogu Očetu na vse tiste namene, ki jih
imaš Ti na naših oltarjih. Tvoj sem, Tvoj
hočem biti posebno tole uro. Darujem
Ti celoma svoje srce. Želim, da bi Te
ljubil, kakor so Te ljubili Marija, sveti
Jožef, in vsi pravični, ki so še na zemlji ali
pa že v nebesih gledajo Tvoje Srce.
Želim Te častiti, kakor Te časte deve¬
teri angelski kori . . Tvoje roke vmes
lahko pridno delajo; tvoja duša, tvoje
srce je pa pri Jezusu. Je pa tudi Jezus
s svojo milostjo pri Tebi. Ko se ura
bliža koncu, prosiš Jezusa za blagoslov,
ga zahvališ za milosti, obžaluješ, če si
bil premalo zbran, skleneš, da boš pri¬
hodnji dan pobožnejši. Pa tudi, ko je
ura odbila, tvoje srce ne sme jenjati biti
za Jezusa. Tudi druge dnevne ure misli
večkrat na presveto Srce.

Vidiš, tole je prav lepa pobožnost;
poizkusi ž njo. In ko si se že nekaj časa

125

vadil v njej, se pa še v bratovščino daj
vpisati, da boš dobival odpustke. Je pa
častna straža obdarjena s prav istimi
odpustki, kakor bratovščina presv. Srca.
Tiste odpustke smo pa že našteli.

Sprejema pa v častno stražo častiti
gospod rektor uršulinske cerkve v Ljub¬
ljani in č. gospod urednik „Bogoljubov“.

XIII.

Praznik presv. Srca.

Na praznik presv. Srca se pripravi
z devet- ali vsaj s tridnevnico! Tridnev-
nice se slovesno obhajajo tudi v cerkvah.
Ce ne moreš v cerkev, pa doma moli
tiste dni litanije presv. Srca in posvečenje,
ki jim sledi. Prav lepo se boš pripravil
za praznik, če prejšnjih devet dni pre¬
biraš to, kar smo doslej zapisali o pre¬
svetem Srcu v tej knjigi

Na praznik sam boš prejel sv. obha¬
jilo ter se boš zopet prav prisrčno ču¬
teče posvetil najsv. Srcu. V to lahko po¬
rabiš posvečenje, ki ga je blažena Marjeta
francoski takole zapisala:

126

„Jaz izročam in posvečujem najsve¬
tejšemu Srcu našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa svojo osebo in svoje življenje, svoja
dela, svoje težave in bridkosti, da bom
samo Njega ljubila in vse rabila le Njemu v
čast. Trdno in nepreklicljivo sklenem, da
bom celoma Njegova, da bom delala
vse iz ljubezni do Njega; tudi se po¬
polno odpovem vsemu, kar bi Božjemu
Srcu ne bilo všeč. — Zato izvolim Tebe,
o presveto Srce, za edinega, ki mu bo
veljala moja ljubezen, za variha svojemu
življenju, za pomočnika svoji omahlji¬
vosti, za nadomeščevavca svoji grešnosti
in za varnega zavetnika ob smrtni uri.
Opraviči me torej, o dobrotno Srce,
pri Bogu Očetu in odvrni od mene, kar
mi je namenila Njegova pravična jeza.
O ljubeznivo Srce, celoma zaupam Vate;
zavoljo svoje grešnosti se vsega bojim,
zavoljo dovršene dobrotnosti Tvoje pa
vsega upam. Le to želim, da bi se mi
Tvoja ljubezen tako ukoreninila v srcu,
da Te ne bom nič več pozabila, ter se
nikdar več ločila od Tebe. Spominjajoč

127

Te na veliko Tvojo dobrotljivost, Te ne-
odjenljivo prosim, naj sem neizbrisno
zapisana v Tebi; jaz pa mirno vse sreče
čakam zato, ker bom edino Tebi služila
v življenju in smrti."

Kajne, kako prisrčno in odločno se
je Marjeta darovala presv Srcu! Gotovo
ji je najsv. Srce samo vdihnilo tako lepe
sklepe. Iz njene posvetilne molitve se pa
še mi učimo, kako se moramo Božjemu
Srcu darovati. To ni lahka stvar. Samo
malo lepih besedi in sladkih občutkov
— to še ni nič! Da je posvetitev kaj
vredna, mora priti iz pobožnega srca,
v katerem je resna, odločna volja doma.

Če se hočeš prav posvetiti presve¬
temu Srcu, se moraš najprej odpovedati
vsemu, kar Njemu ni všeč — to pa z
neomahljivo trdnim sklepom. Ko si tako
za prihodnost obljubil, da boš greh so¬
vražil, je treba, da prav ponižno spoznaš,
da ga pa dozdaj nisi. Priznati moraš tudi,
da sam iz sebe nisi nič, da pa vse moreš
po milostih presv. Srca; zato se samo nanj
zanašaj. Saj je Marjeta tudi tako storila.

128

XIV.

Spravno Obhajilo.

Jezus je naročil alakokški blaženki,
naj pobožni ljudje pogosteje prejemajo
sv. Obhajilo ter naj ga Mu darujejo v
nadomestilo in spravo za žaljenja, ki jih
prouzročujejo nehvaležni kristjani Njemu,
pričujočemu v sv. Rešnjem Telesu. Ime¬
noval je celo dneve, ob katerih posebno
želi takih nadomestilnih ali spravnih Ob¬
hajil; to so prvi petki vsakega meseca;
posebno je pa še priporočil devet takih
petkov zaporedoma.

Spravno Obhajilo je torej nekaj, kar
si ni izmislila kaka pobožna duša, to
je iznajdba samega Božjega Srca.

Je pa tudi res uprav sveto Obhajilo
najpripravnejše nadomestilo žaljeni lju¬
bezni v Najsvetejšem. Ljubezen želi zdru¬
ženja. Kdor pristopi prav vredno k sve¬
temu Obhajilu, prinese že seboj ljubezen,
katera se mu v sv. Obhajilu še pomnoži.
Tako torej obhajano ljubeče srce res
lahko nadomešča za mlačna in nehva¬
ležna srca, ki ne ljubijo.

129

Vrhtega Božje Srce želi nadomestila
najbolj za žalitve, ki jih trpi v svetem
Rešnjem Telesu. Kdor se s prav čistim
srcem spoštljivo obhaja, res primerno
zadostuje prav za te žalitve.

Da bo pa sv. Obhajilo res spravno,
da bo res popravilo pomankljivosti rnlač-
nežev ali celo nehvaležnosti žalivcev, ti
je treba srce poprej res popolno očistiti
in vse dušne moči porabiti, da se vredno
pripraviš. Če se pa kak prvi petek ne
moreš dovoljno pripraviti in nimaš časa
za dostojno zahvaljevanje, je boljše, da
odložiš; Gospod gleda bolj na srce ka¬
kor na dan.

Ker imajo navadno verniki ob ne¬
deljah več časa za prejem sv. zakramentov
kakor pa ob delavnikih, zato podeljuje
sv. cerkev za prve nedelje v mesecu iste
odpustke kakor za prve petke. Dobra
mati katoliška cerkev svojim otrokom
tako daje priliko, da bi še obilneje pre¬
jemali zadostilna obhajila. Da bi bili pač
povsod kristjani za to tako vneti, kakor

9

130

so verni Irci. — Eden nemških učenja¬
kov je prišel v glavno irsko mesto Dublin.
Bila je prva nedelja v mesecu. Šel je k
sv. maši. Tu je videl nekaj, kar doslej
še nikjer — enajst sto mladeničev in
mož je naenkrat pristopilo k sv. obhajilu.
Po sv, maši je radoveden vprašal nekega
mašnika, kakšen praznik se slavi danes
v tej cerkvi, da je toliko moških obha-
jancev. Duhovnik je rekel: „To lahko
vidite vsako prvo mesečno nedeljo —
pa ne samo v tejle ampak v več cerkvah
tega mesta. Tile možje in mladeniči
so vsi v bratovščini presvetega Srca.“
Nemcu je bila najbolj všeč skupnost to¬
likih moških src.

Mladeniške družbe posnemajte!

Ustanovila se je tudi posebna „družba
zadostilnega sv. Obhajila" Ta ima svoje
središče v kraju, kjer je občevala bla¬
žena Marjeta s presv. Srcem svojega
Ženina. Njena smrtna soba je spreme¬
njena v kapelico; v oltar tiste kapelice se
pa spravljajo imena družbenikov zado¬
stilnega sv. obhajila.

131

Pa tebi ni treba pristopati posebej
še v to družbo; zakaj če si zapisan v
zelo priporočeno molitveno apostolstvo,
in če si se v njem povzpel do 3 vrste,
imaš že kar tudi vse odpustke imeno¬
vane „družbe zadostilnega sv. Obhajila 11 .

Kdor pa daruje žaljenemu Srcu za-
dostilna obhajila, naj še posebno gleda,
da bo vse njegovo življenje lepo zadostilo.

XV.

Mesec presv. Srca.

Kar je majnik dobrim otrokom Ma¬
rijinim, to je junij vnetim častivcerh
presv. Srca. Ker se obhajata prelepa
praznika presv. Rešnjega Telesa in pre¬
svetega Srca navadno v tem mesecu,
zato je prav, da je ta mesec posvečen naj¬
boljšemu Srcu.

Kako boš pa ti obhajal mesec pre¬
svetega Srca? Svetujem ti tole:

1. V drugih časih dodajaš večerni
molitvi lavretanske litanije, ta mesec jih
zamenjaj z litanijami presv. Srca.

9 »

132

2. Tisto škofovo molitev, s katero se
vsako jutro združiš s presv. Srcem in
njegovimi nameni, ta mesec moli še
večkrat na dan. Moli jo tudi med delom
prav s premislekom. Če še nisi v mo¬
litvenem apostolstvu, glej, da vsaj do
junija postaneš apostol prve vrste. V
juniju se pa izkušaj še malo više pov¬
zpeti, če ne do tretje pa vsaj do druge
vrste.

3. Izvoli si eno čednost presv. Srca,
morda tisto, ki je najbolj manjka tvo¬
jemu srcu. Na to vsak dan misli, vsak
dan se vadi v njej, vsak junijev dan
goreče moli tudi med delom, da ti jo
presv. Srce dodeli!

4. Bodi vsak dan vsaj duhovno pri
sv. maši ter prejmi duhovno sv. obhajilo!

5. Če ne moreš na praznik presve¬
tega Srca k sv. obhajilu, ga prejmi go¬
tovo prav lepo kak drug junijev dan!

6. Vsak dan v juniju kaj beri o pre¬
svetem Srcu! Če pa ob delavnikih ne
moreš, pa v nedeljah več stori!

133

Bog daj, da te že letošnji junij pri¬
bliža presv. Srcu, da boš deležen nje¬
govih obljubljenih krasnih daril!

Tako sem ti naštel več načinov, na
katere pobožni kristjani časte presv. Srce.
Ni pa vse za vsakega. Poizkusi, kaj bo
zate pripravno. Da le postaneš dober
častivec, pa je dobro; potem naj se pa
to zgodi na katerikoli način.

Imenujem tu še en način, o katerem
morda prinese več „Bogoljub“.

Nekateri nosijo podobico presv. Srca
na prsih, proseč, da bi bilo srce zmir
uravnano po čednostih presv. Srca. To
je že blažena Marjeta začela. V hudih
stiskah se je to že večkrat izkazalo re¬
šilno Papež Pij so podelili več nepo¬
polnih odpustkov nosivcem podobice
presv. Srca. Papež Leon XIII. so pa 1. 1900.
odobrili poseben škapulir,  ki ima na
enem koncu podobo presv. Srca, na dru¬
gem pa podobo Marije, Matere usmiljenja.
Ti podobi gresta res skupaj. Marija je
najbližja presvetemu Srcu. Ti se mu boš
pa tudi najlaže približal po Mariji!

134

XVI.

Kako nas ljubljanski škof vabijo
pod zastavo presv. Srca?

(Sklep pastirskega lista 1. 1902.)

Zberimo se pod zastavo presv. Srca
Jezusovega ter ji ostanimo zvesti, kot
pravi podložniki najvišjega našega Kralja,
Gospoda Jezusa Kristusa. Pa kako bomo
zvesto in popolno podložuost izpričevali?

Cesarjem in kraljem smo podložni,
ako jim izpolnjujemo voljo v vsem, v
čemer nam morejo po pravici zapove¬
dovati. Torej bomo tudi Gospodu Jezusu
popolno pokorščino in podložnost do¬
kazovali s tem, če si resno prizadevamo
uravnati vse življenje po Njegovi sveti
volji. Izpolnjevati moramozapovedi Božje,
zapovedi cerkvene in dolžnosti svojega
stanu, ker tako hoče Jezus Kristus, naš
Bog, naš Zveličar in naš Kralj. To je ne¬
izmerno važno za našo časnost in za našo
večnost. Poslušajte!

Mi vsak dan molimo, delamo in trpimo;
v tem je vse naše življenje. Ako molimo,

135

delamo in trpimo po volji Božji, ker Bog
hoče, da smo Njegovi služabniki, pri¬
znamo, da smo od Njega odvisni, da je
On naš Gospod; in On je obljubil, da
tako službo in podložnost poplača v več¬
nosti, akoravno smo vse to že kot stvar
Božja samo po sebi Bogu storiti dolžni.

Na oltarju v tabernaklju pa imamo
Gospoda našega Jezusa Kristusa, po ka¬
terem hoče Bog nad nami vladati; in
edino ona dela naša sprejme Bog, ki so
storjena in Njemu darovana po Gospodu
Jezusu Kristusu. Saj more samo Gospod
Jezus Kristus, ker ni le pravi človek, v
času rojen iz Marije Device, ampak tudi
pravi Bog, od vekomaj rojen iz Boga
Očeta, Boga častiti, slaviti in Mu pod¬
ložnost izkazovati, kakor se Veličastvu
Božjemu spodobi.

Ako hočemo torej Boga prav počastiti
in Mu pristojno podložnost izkazovati,
moramo se družiti z Jezusovim Srcem,
ki v presv. Rešnjem Telesu živi in Boga
časti ne samo v Svojem, ampak tudi v
našem imenu, ako se mi ž njim družimo.

136

Božje Srce Jezusovo namreč v tabernaklju
res živi, ni mrtvo, in živi edino zato, da
pospešuje slavo Božjo in naše zveličanje;
nameni Njegovi so najbolj sveti, najbolj
vzvišeni, najbolj uravnani po volji nebe¬
škega Očeta, torej najbolj popolni, da,
neskončno popolni in zaslužni, saj pri¬
hajajo iz Božjega Srca.

Ravno tako neskončno popolna in
zaslužna bo tudi naša molitev, naše delo
in trpljenje, ako to družimo z nameni
Božjega Srca Jezusovega. In kako lahko
se to godi! Reci samo: „0 presveto
Srce Jezusovo, molitve, dela in trpljenja
današnjega dneva darujem Tebi na tiste
namene, ki jih imaš Ti na naših oltarjih.“
Ako vsako jutro tako vzdihnemo, dali
smo vsem svojim delom največjo, da,
neskončno notranjo vrednost; in vse naše
življenje potem izpričuje podložnost Jezusu
Kralju ter se vrši pod zastavo Srca Jezu¬
sovega, ki je zastava kraljestva Božjega
na zemlji.

Še bolj popolno in Srcu Jezusovemu
še bolj dopadljivo bo pa naše darovanje

137

in naša podložnost, ako se združimo z
Devico Marijo, Materjo Jezusovo. Sami
smo kaj slabi, vsak dan Srce Jezusovo
žalimo: zato si komaj upamo k Njemu.
O pridružimo se Devici Mariji, ki je tudi
nam Mati, pribežališče grešnikom, in po
njenih rokah darujmo Božjemu Srcu Jezu¬
sovemu v tabernaklju svoje molitve, dela
in trpljenja. Iz rok prečiste Device in
Matere Marije bo pa Gospod Jezus Kri¬
stus vse to kaj rad sprejel. Recimo torej
vselej pri jutranji molitvi: „0 presveto
Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device
Marije darujem vse molitve, dela in trp¬
ljenja današnjega dneva na vse tiste na¬
mene, ki jih imaš Ti na naših oltarjih."

Presveto Srce Jezusovo pa mnogi
žalijo. Nekateri ga kar naravnost taje, pre¬
mnogi so do njega v tabernaklju hladni
in mrzli, koliko jih je, ki ga žalijo s
smrtnimi grehi! Poglejmo le nepokor¬
ščino v družinah, pijanstva, pretepe in
ponočevanja pri mnogih nesrečnih naših
mladeničih, nečiste misli, želje, besede
in grehe marsikje pri naši mladini! Po-

138

glejmo večkratna sovraštva in kletve med
sosedi in raznimi stanovi, vedna zaniče¬
vanja in zasramovanja cerkve, duhovnikov,
redovnikov in poštenih katoličanov. So
celo, ki se prizadevajo po časnikih, shodih
in gostilnah, da bi vas odvrnili od cerkve,
odvrnili od spoštovanja do od Boga vam
poslanih namestnikov, odvrnili od preje¬
manja svetih zakramentov, od poslušanja
besede Božje! Ali ni vse to upor proti
Bogu in proti Gospodu in Kralju Jezusu
Kristusu!? Ali se s temi silnimi grehi
to presv. Srce ne venča iznova s trnjevo
krono, iznova ne pribija na križ, iznova
surovo ne prebada? In to morebiti tudi
v naših hišah, v naši fari, v naši cerkvi!
Oh, ali je to podložnost, izkazovana Bogu
in Gospodu našemu Jezusu • Kristusu ?
Ali je to hvaležnost, ki smo jo Mu dolžni,
ker se je za nas v hlevčeku rodil, je za
nas trpel bičanje, trnjevo krono in naj-
sramotnejšo smrt na križu? Ali je to
zvestoba pod zastavo Božjega Srca Jezu¬
sovega, pod katero edino se moremo
zveličati? Kaj bo, ko pride v oblakih

neba kot Kralj večnosti sodit žive in
mrtve!

Kaj ne, kako smo zaslepljeni! To
kličem vsem stanovom, posebno pa vam,
krščanskim mladeničem! Zakaj se sra¬
mujete Gospoda svojega Jezusa Kristusa?
Zakaj ne marate priti k tabernaklju, k mizi
Gospodovi? Zakaj se premnogi bojite
stopiti pod zastavo prečiste Device Marije,
da bi se pod to zastavo vojskovali zoper
silovite strasti svojega srca ? Zakaj mnogi
ne zapustite nesramnih, Bogu zoprnih in
za vas nečastnih razvad: pijančevanja,
ponočevanja, nesramnega petja, surovega
vpitja, vasovanja, zapeljevanja, pretepa s
pestmi, koli, da, celo z noži. O moj Bog,
kako sramotite sebe, svoje družine, svoje
fare in vse svoje slovensko ljudstvo, ki
ga zavoljo vas po svetu grde, da je surovo
in razdivjano, kažoč na pretepe in po¬
boje med vami!

Mladeniči, poglejte vendar na svojega
Boga, na svojega Jezusa, na svoje starše,
na svojo čast in srečo! Posebno vas, ki
ste še mlajši, ki še niste pohujšani, ki

140

ste še nedolžnega srca, prosim, nikar
ne zahajajte v slabe, nesramne, surove
tovarišije starejših svojih drugov; od¬
ločite se od njih, pristopite pod zastavo
Device Marije in po njej pod zastavo
presv. Srca Jezusovega, da odstranite vse
one zastarane grdobije med mladeniči,
pa živite lepo veselo, trezno, sramežljivo,
krotko, pošteno, sebi v čast, pa tudi v
čast svojim družinam, v čast domači fari
in vsemu našemu slovenskemu ljudstvu!
O mladeniči, pri vsaki sveti maši se vas
posebno spominjam, in srce mi krvavi,
ko čujem, kako so nekateri med vami
umazani in divji in nepoboljšljivi. Po¬
slušajte moj glas, glas svojih duhovnih
pastirjev in glas tužnih svojih staršev!

Vsi pa, ki Gospoda Jezusa ljubimo,
ki vsak dan iz srca molimo : „Pridi k nam
Tvoje kraljestvo 11 , kaj hočemo storiti
gledajoč vso to nerazumljivo upornost
proti Bogu, proti Jezusu Kralju? Ali nas
ne bo srce gnalo, da Mu mi po svojih
močeh zadoščujemo za vsa žaljenja, ki
jih trpi bivajoč med nami v presvetem

141

Rešnjem Telesu? Da ga odškodujemo?
Pa kako ?

Udeležujte se mnogoštevilno pobož¬
nosti do presv. Srca Jezusovega vsakega
prvega petka ali vsake prve nedelje v me¬
secu; prihajajte radi vse nedelje na skup¬
no poklonstvo in češčenje Gospodajezusa
v tabernaklju, ki je ječa ljubezni; pristo¬
pajte pogosto k mizi Gospodovi, posebno
Marijini sinovi in Marijine hčerke in va¬
rujte se vsakega greha! Pa tudi molitve,
dela in trpljenja svoja darujte presv. Srcu
Jezusovemu v spravo za vsa omenjena in
še druga strašna žaljenja, ki jih mora
gledati in trpeti, bivajoč v Zakramentu
ljubezni.

Zato zgoraj omenjeno molitev še iz¬
popolnim in vas prosim, da jo takole
molite: „0 presveto Srce Jezusovo, po
rokah prečiste Device Marije darujem vse
molitve, dela in trpljenja današnjegadneva,
prvič Tebi v spravo za vsa razžaljenja, ki
jih trpiš v sv. Rešnjem Telesu, in drugič
s Teboj Bogu Očetu na vse tiste namene,
ki jih imaš Ti na naših oltarjih. Tvoji smo,

142

in Tvoji hočemo biti ter se Ti danes zopet
radovoljno posvetimo."

Prosim vas, starši, prosim vas, mla¬
deniči in dekleta, prosim vas, otroci, pri-
dodajte to molitev jutranji molitvi, da vse
svoje življenje posvetite, da vsemu dejanju
in nehanju daste neizrekljivo veliko vred¬
nost za celo večnost, da ž njo pripoznate
nad seboj Jezusa, Kralja; ž njo stopite
vsak dan pod zastavo presv. Srca Jezu¬
sovega kot zvesti podložniki kraljestva
Božjega na zemlji!

Ako to storite, izpolnjujete namen, za¬
voljo katerega ste ustvarjeni; tako namreč
Boga spoznavate, ga ljubite in mu služite.
Da, služite mu ravno tako, kakor Bog in
Zveličar sam želi, razodevši nam za naše
sedanje hude čase svoje ljubezni polno
Srce!


143

Kratek poduk.

Znamenje sv. križa.

V imenu Ofčeta in Sifna in Svetega
t Duha. Amen. (50 dni odpustka vsakikrat.)

Katere resnice moramo pred vsem na¬
tančno znati in verovati?

Pred vsem moramo natančno znati
in verovati šest temeljnih resnic, namreč:
1 • da je Bog; 2. da je Bog pravičen sodnik,
ki dobro plačuje in hudo kaznuje; 3. da
so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti
Duh; 4. da se je Bog Sin, druga božja
oseba, včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo
na križu odrešil in večno zveličal; 5. da
je človeška duša neumrjoča; 6. da je
milost božja k zveličanju potrebna.

Kaj nam je razen šest temeljnih resnic
še zapovedano znati?

Razen šest temeljnih resnic nam je
še zapovedano znati: 1. apostolsko vero;
2. Gospodovo molitev ali očenaš in

144

češčenamarijo; 3. deset božjih in pet
cerkvenih zapovedi; 4. sedem svetih za¬
kramentov; 5. najpotrebnejše nauke o
krščanski pravičnosti.

Apostolska vera.

Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega,
stvarnika nebes in zemlje. — In v Jezusa
Kristusa, Sina njegovega edinega, Go¬
spoda našega; — ki je bii spočet od
Svetega Duha, rojen iz Marije Device; —
trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil,
umrl in bil v grob položen; — šel pred
pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel
v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta
vsemogočnega; — od ondod bo prišel
sodit žive in mrtve. — Verujem v Sve¬
tega Duha;— sveto katoliško Cerkev, obče¬
stvo svetnikov; — odpuščenje grehov;
— vstajenje mesa; - in večno življenje.
Amen.

Gospodova molitev.

Oče naš, kateri si v nebesih! — Po¬
svečeno bodi tvoje ime: — pridi k nam
tvoje kraljestvo; — zgodi se tvoja volja,

145

kakor v nebesih, tako na zemlji; — daj
nam danes naš vsakdanji kruh; — in
odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom; — in nas
ne vpelji v skušnjavo; — temveč reši nas
hudega. — Amen.

Češčenamarija.

Češčena Marija, — milosti polna;
Gospod je s teboj; — blagoslovljena si
med ženami, — in blagoslovljen je sad
tvojega telesa, Jezus. — Sveta Marija, -
mati božja, — prosi za nas grešnike, —
zdaj in ob naši smrtni uri. — Amen.

Kako se glasi deset božjih zapovedi?

Deset božjih zapovedi se glasi: 1. Ve¬
ruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj
po nemarnem božjega imena. 3. Posve¬
čuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater,
da boš dolgo živel in ti bo dobro na
zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj. 7. Ne
kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svo¬
jega bližnjega. 9 Ne želi svojega bližnjega
žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

10

146

Kako se glasi pet cerkvenih zapovedi?

Pet cerkvenih zapovedi se glasi:
1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi
ob nedeljah in zapovedanih praznikih s
spodobno pobožnostjo pri sveti maši.
3. Posti se zapovedane postne dni. 4. Spo¬
vej se svojih grehov postavljenemu spo¬
vedniku vsaj enkrat v letu, in o veliko¬
nočnem času prejmi sveto Rešnje Telo.
5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih
časih.

Kako se glasi sedem svetih zakramentov?

Sedem svetih zakramentov se glasi:
1. sveti krst, 2. sveta birma, 3. sveto Rešnje
Telo, 4. sveta pokora, 5. sveto, poslednje
olje, 6. sveto mašniško posvečenje, 7. sveti
zakon.

Kateri so poglavitni grehi?

Poglavitni grehi so: 1. napuh, 2. la¬
komnost, 3. nečistost, 4. nevoščljivost,
5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba.

147

Kateri so grehi zoper Svetega Duha?

Grehi zoper svetega Duha so: 1. pre¬
drzno v božjo milost grešiti; 2. nad božjo
milostjo obupati; 3. spoznani krščanski
resnici se ustavljati; 4. svojemu bližnjemu
zaradi milosti božje nevoščljiv biti; 5. do
lepega opominjevanja otrplo srce imeti;
6. v nespokornosti trdovratno ostati.

Kateri so vnebovpijoči grehi?

Vnebovpijoči grehi so: 1. radovoljni
uboj; 2. mutasti ali sodomski greh; 3. za¬
tiranje ubožcev, vdov in sirot; 4. delavcem
in najemnikom zaslužek zadrževati ali
utrgovati.

Kateri so tuji grehi?

Tuji grehi so; 1. v greh svetovati;
2. greh velevati; 3. v drugih greh privoliti;
4. druge v greh napeljevati; 5. drugih
greh hvaliti.

10 *

148

Katere so „božje“ čednosti?

„Božje“ čednosti so: vera, upanje
in ljubezen.

Kaj je krščanska vera?

Krščanska vera je nadnaravna, od
Boga vlita čednost, po kateri imamo za¬
radi resničnosti božje za resnico vse, kar
je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi
zapoveduje verovati.

Kaj je krščansko upanje?

Krščansko upanje je nadnaravna, od
Boga vlita čednost, po kateri zaradi božje
vsemogočnosti, dobrotljivosti in zvestosti
trdno in zanesljivo pričakujemo vse, kar
nam je Bog obljubil zaradi zasluženja
Jezusa Kristusa.

Kaj je krščanska ljubezen?

Krščanska ljubezen je nadnaravna, od
Boga vlita čednost, po kateri Boga za¬
voljo njegove neskončne popolnosti in
dobrote ljubimo nad vse, sebe in bliž¬
njega pa zavoljo Boga.

149

Tri božje čednosti.

(Odpustek 7 let in 7 kvadragen vsakikrat. -
Ta odpustek ni navezan na določen obrazec.)

Dejanje vere.

Verujem v tebe, pravi, troedini Bog,
Oče, Sin in Sveti Duh, ki si vse ustvaril,
ki vse ohranjuješ in vladaš, ki dobro pla-
čuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se
je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo
smrtjo na križu odrešil, in da nas Sveti
Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem
in trdim vse, kar si ti, o Bog, razodel
ter nam po sveti katoliški Cerkvi zapo¬
veduješ verovati. Vse to verujem, ker si
ti, o Bog, sam na sebi resnica in torej
ne moreš ne goljufati ne goljufan biti.
V tej veri hočem živeti in umreti. O Bog,
poživi mojo vero!

Dejanje upanja.

Upam in trdno pričakujem, o Bog, da
mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal
večno zveličanje, ki si ga obljubil vsem,

150

kateri izpolnjujejo tvoje zapovedi. Zato tudi
upam od tebe odpuščenja svojih grehov
in vseh drugih milosti, katerih potrebujem,
da si zaslužim večno zveličanje. Vse to
upam od tebe, ker si vsemogočen, ne¬
skončno dobrotljiv, usmiljen in zvest in
torej moreš in hočeš izpolniti, kar si ob¬
ljubil. V tem upanju hočem živeti in umreti.
O Bog, potrdi moje upanje!

Dejanje ljubezni.

O moj Bog! Ljubim te nad vse, ker si
največja dobrota in neskončno popoln in
torej zavoljo samega sebe vreden vse
ljubezni. In ker ljubim tebe, ljubim tudi
svojega bližnjega, prijatelja in neprijatelja,
in ga hočem ljubiti kakor samega sebe.
V tej ljubezni do tebe hočem živeti in
umreti; rajši hočem dati vse, kakor tebe
in tvojo ljubezen s kakim grehom izgubiti.
O Bog, vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen
do tebe!

151

Katere čednosti se imenujejo  „ dejanske “
čednosti?

Vse krščanske čednosti, razven treh
božjih, se imenujejo „dejanske“ čednosti,
ker store Bogu dopadljiva dejanja.

Katere so štiri poglavitne čednosti?

Štiri poglavitne čednosti so: 1. mo¬
drost, 2. pravičnost, 3. srčnost, 4. zmer¬
nost.

Katere čednosti so nasprotne sedmim
p ogla v it n im greh oni?

Sedmim poglavitnim grehom so na¬
sprotne te-le čednosti: 1. napuhu poniž¬
nost; 2. lakomnosti radodarnost; 3. ne¬
čistosti čistost; 4. nevoščljivosti dobro¬
hotnost; 5. požrešnosti zmernost; 6.  jezi
potrpežljivost; 7. lenobi gorečnost.

Kako se glasi osem blagrov?

Osem blagrov se glasi: 1. „Blagor
ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo; 2. Blagor krotkim; ker bodo

152

zemljo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker
bodo potolaženi. 4. Blagor tistim, ki so
lačni in žejni pravice; ker bodo nasičeni.
5. Blagor usmiljenim; ker bodo dosegli
usmiljenje. 6. Blagor tistim, ki so čistega
srca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor
mirnim; ker bodo imenovani otroci božji.
8. Blagor tistim, ki preganjanje trpe za¬
voljo pravice; ker njih je nebeško kra¬
ljestvo." (Mat. 5, 3 — 10.)

Katere čednosti nam posebno priporoča
Jezus Kristus v svetem evangeliju?

Jezus Kristus nam v svetem evan¬
geliju posebno priporoča: 1. iskati naj¬
prej božje kraljestvo in njegovo pravico;
2. zatajevati samega sebe; 3. nositi svoj
križ; 4. hoditi za Kristusom ; 5. biti krotak
in ponižen; 6. ljubiti sovražnike; dobro
storiti tistim, ki nas sovražijo; moliti za
tiste, ki nas obrekujejo in preganjajo.

Katera so najimenitnejša dobra dela?

Najimenitnejša dobra dela so: mo¬
litev, post in miloščina.

153

Katera telesna dela usmiljenja nam sveto
pismo posebno priporoča?

Sveto pismo nam posebno priporoča
ta-le telesna dela usmiljenja: 1. nasiče-
vati lačne; 2. napajati žejne; 3. spreje¬
mati popotnike; 4. oblačiti nage; 5. obi-
skavati bolnike; 6. reševati jetnike; 7. po¬
kopavati mrliče.

Katera duhovna dela usmiljenja nam sveto
pismo posebno priporoča?

Sveto pismo nam posebno priporoča
ta-le duhovna dela usmiljenja: 1. svariti
grešnike; 2. učiti nevedne, 3. prav sve¬
tovati dvomljivcem; 4. tolažiti žalostne;
5. potrpežljivo prenašati krivice; 6. iz
srca odpustiti razžalivcem; 7. Boga pro¬
siti za žive in mrtve.

Katere so štiri poslednje reči?

Štiri poslednje reči so: smrt, sodba,
pekel in nebesa.

154

Jutranja molitev.

V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha. Amen.

O moj Bog! Molim te vnajvečji poniž¬
nosti. Verujem v tebe, ker si neskončno
resničen; upam v tebe, ker si vsemo¬
gočen, neskončno dobrotljiv in zvest;
ljubim te nad vse, ker si neskončno po¬
poln in ljubezniv. Zahvalim te za vse
dobrote, ki si mi jih kdaj skazal, zlasti
pa, da si me tudi to noč tako milostno
varoval. — Tebi v čast bodi vse, kar bom
danes mislil in govoril, delal in trpel.
Zato združim vse to z namenom in zaslu-
ženjem Jezusa, Marije in vseh svetnikov
in tako združeno tebi darujem. Želim se
udeležiti vseh svetih maš, ki se bodo
danes darovale (po svetu) in vseh od¬
pustkov, ki jih morem dobiti s svojimi
molitvami in drugimi dobrimi deli

Trdno sklenem, ogibati se vsakega
greha, posebno pa tistega, ki mi je prišel
že v navado. Daj mi milost, o Bog, da
bom vestno izpolnjeval ta svoj sklep!

155

„SIadko srce mojega Jezusa, daj, da te
ljubim vedno bolj in bolj!“ (300 dnij od¬
pustka vsakikrat.)

„Sladkosrce Marijino, bodi moje re-
šenje!“ (300 dnij odpustka vsakikrat)

Sveti angel varuh, moj sveti patron in
vsi svetniki božji, prosite zame!

Angelovo češčenje.

(Odpustek 100 dnij vsakikrat, če molimo, kadar
zvoni, angelovo češčenje, in sicer kleče, — v
soboto zvečer, v nedeljo in o velikonočnem
času pa stoje. O velikonočnem času pase moli
namestu angelovega češčenja molitev „Raduj
se, kraljica". Kdor pa te molitve ne zna, naj
moli tudi v tem času angelovo češčenje, da
dobi odpustek. Zadostuje pa za odpustek samo
angelovo češčenje brez naslednje vrstice, od¬
govora in molitve.)

1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in
spočela je od Sv. Duha. — Češčena
Marija . . .

2. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se
mi po tvoji besedi. — Češčena Marija...

3. In Beseda je meso postala in med nami
prebivala. — Češčena Marija. . .

156

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica.
O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v
naša srca vlij, da, ki smo po angelovem
oznanjenju spoznali včlovečenje Kristusa,
tvojega Sina, po njegovem trpljenju in
križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po
istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
(Zvečer se še pristavi za verne duše v vicah:)
Oče naš . . . Češčena Marija .. .

V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj.
O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

(Odpustek 200 dnij enkrat na dan, če se te
vrstice molijo trikrat na dan.)

Oče naš. — Češčena Marija. — Verujem
v Boga. — Čast bodi Očetu.

Večerna molitev.

V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha. Amen.

157

Moj Gospod in moj Bog! Molim te in
zahvalim te za vse dobrote, ki si mi jih
tudi danes skazal na duši in telesu. Ali
sem pa tudi vsako prav porabil? In ali
sem izpolnjeval tvoje zapovedi? Pomagaj
mi, da o tem dobro izprašam svojo vest.

O moj Bog! Ti in vsi moji grehi so
mi resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil,
da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so
mi, ker sem tebe, svojega najboljšega
Očeta, največjo in preljubeznivo dobroto,
ž njimi razžalil. Trdno sklenem, s tvojo
milostjo svoje življenje poboljšati, bližnje
priložnosti v greh se varovati in nič več
ne grešiti.

V tvoje roke, o Bog, izročim svoje telo
in svojo dušo; tebi priporočim tudi svoje
starše, sorodnike in dobrotnike, žive in
mrtve.

Obišči, prosimo te, o Gospod, to biva¬
lišče in odženi od njega vsa zalezovanja
hudobnega duha; tvoji sveti angeli naj
v njem stanujejo, da nas varujejo v miru,
in tvoj blagoslov bodi vedno nad nami.
k*o Kristusu, Gospodu našem. Amen.

158

Molitev pred podobo sv. družine.

O preljubeznivi Jezus, ki si na zemlji
izvoljeno družino posvetil z neizrekljivimi
čednostmi in zgledi svojega domačega
življenja, ozri se milostno na to našo dru¬
žino, ki kleče pred teboj prosi tvoje mi¬
losti. Spomni se, da je ta družina tvoja,
ker se je tebi posebno posvetila in da¬
rovala. Varuj jo milostno, reši jo nevar¬
nosti, pridi ji na pomoč, da v posnemanju
tvoje svete družine ostane stanovitna; tako,
da ti bo na zemlji zvesto služila in te
ljubila, potem pa v nebesih večno hvalila.

O Marija, presladka Mati, prosimo te
tvojega varstva, s trdnim zaupanjem, da bo
tvoj edinorojeni Sin uslišal tvoje prošnje.

In tudi ti, častitljivi očak, sveti Jožef,
pridi nam na pomoč s svojim mogočnim
varstvom in izroči po Mariji naše prošnje
Jezusu. Amen. (300 dnij odpustka vsakikrat
za ude družbe krščanskih družin.)

„0 Marija, brez madeža spočeta, prosi
za nas, ki se k tebi zatekamo!" (100 dnij
odpustka enkrat na dan.)

159

Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim svoje
srce in dušo svojo.

Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani
v zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami
mirno izdihnem dušo svojo. (300 dni od¬
pustka vsakikrat, ako se molijo vsi trije vzdih-
ljeji; 100 dni vsakikrat, ako se moli le eden.)

Sveti rožni venec.

/. Veseli del,

ki se moli zlasti od adventa do posta.

Vera, Oče naš in trikrat Češčena
Marija z dostavkom: 1. ki nam poživi
pravo vero, 2. ki nam daj trdno upanje,

3. ki nam užgi prisrčno ljubezen. Skriv¬
nosti: 1. ki si ga Devica od svetega Duha
spočela, 2. ki si ga Devica pri obiskanju
Elizabete nosila, 3. ki si ga Devica rodila,

4. ki si ga Devica v templju darovala, 5. ki
si ga Devica v templju našla.

II. Žalostni del,
ki se moli zlasti v postu.

Vera, Oče naš in trikrat Češčena
Marija z dostavki: 1. ki nam potrdi naš

160

spomin, 2. ki nam razsvetli našo pamet,
3. ki nam omeči našo voljo. Skrivnosti:
1. ki je za nas krvavi pot potil, 2. ki je
za nas bičan bil, 3. ki je za nas s trnjem
kronan bil, 4. ki je za nas težki križ
nesel, 5. ki je za nas križan bil.

III.  Častitljivi del,

ki se moli zlasti od velike noči do adventa.

Vera, Očenaš, trikrat Češčena Marija z
dostavki: 1. ki nam vodi naše misli, 2. ki
nam vodi naše besede, 3. ki nam vodi
naša dejanja. Skrivnosti: 1. ki je od mrtvih
vstal, 2. ki je v nebesa šel, 3. ki je sve¬
tega Duha poslal, 4. ki je tebe, Devica,
v nebesa vzel, 5. ki je tebe, Devica, v
nebesih kronal.

Molitev ,,Pod tvojo pomoč“ in v čast
svetemu Jožefu.

Po tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica; ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temveč reši nas vselej
vseh nevarnosti, o častitljiva in blažena
Devica, naša gospa, naša srednica, naša

161

besednica, naša pomočnica. S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta božja porod¬
nica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Milost svojo, prosimo te, o Gospod,
v naša srca vlij, da, ki smo po angelovem
oznanjenju spoznali včlovečenje Kristusa,
tvojega Sina, po njegovem trpljenju in
križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po
istem Kristusu Gospodu, našem. Amen.

V. Prosi za nas, sveti Jožef.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo te, o Gospod,
zasluženje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, da, česar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno. Kateri živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

n

162

»Češčena bodi kraljica

Češčena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena. K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh obrni torej,
naša besednica, svoje milostljive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad svojega
telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija.

V. Prosi za nas, sveta božja porod¬
nica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molim  o.

Vsemogočni večni Bog, ki si dušo
in telo častite Device in Matere Marije,
da bi vredno bivališče tvojega Sina biti
zaslužila, s pomočjo Svetega Duha pri¬
pravil, daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti
rešeni. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

163

Molitev ,,spomni se“.

Spomni se, o premila Devica Marija,
da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil
kdo zapuščen, ki je pod tvoje varstvo
pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji
priprošnji priporočal. S tem zaupanjem
navdan, hitim k tebi, o devic Devica in
mati; k tebi pridem in pred teboj vzdi¬
hujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o
mati Besede, mojih besed, temveč mi¬
lostno slušaj in usliši me. Amen. (300 dni
odpustka vsakokrat.)

Molitev k svetemu angelu varuhu.

Sveti angel varuh moj,

Bodi vedno ti z menoj;

Stoj mi noč in dan na strani,

Vsega hudega me brani!

Prav prisrčno prosim te,

Varuj me in vodi me!

ali

Angelček božji, ki varuh si moj,

Po višji dobroti sem varvanec tvoj,
Razsvetljuj me, varuj me,

Vodi in vladaj me! Amen.

n

164

Ponovitev krstne obljube.

O Bog. Oče, Sin in Sveti Duh! —
Jaz, tvoj otrok — pokleknem v poniž¬
nosti — pred tvoje božje veličastvo —
in te molim z največjim spoštovanjem.

— Zahvaljujem te iz celega srca — za
vse dobrote, — katere si mi skažal; —
posebno pa se zahvaljujem — za milost
svetega krsta. — Čeprav se pri svojem
krstu —- nisem zavedal, — kako sveto
zvezo — si sklenil ti z menoj — in jaz
s teboj, — vendar sedaj ponavljam —
prostovoljno in s prisrčno hvaležnostjo

— to sveto zvezo, — in hočem vekomaj

— biti in ostati — tvoj zvesti, pokorni
otrok. —• Zato se odpovem — hudob¬
nemu duhu in vsemu njegovemu dejanju

— in vsemu njegovemu napuhu. — Ve¬
rujem v tebe, Bog Oče, — vsemogočni
stvarnik nebes in zemlje. — Verujem v
tebe, o Jezus Kristus, ki si pravi in edini
Sin božji — in naš Gospod, — ki si
bil za nas rojen —- iz Marije Device —
in si za nas trpel. — Verujem v tebe,
o sveti Duh. — Verujem eno, sveto, —

165

katoliško in apostolsko cerkev, — ob¬
čestvo svetnikov, — odpuščanje grehov,

— vstajenje mesa — in večno življenje.

— Obljubim, moj Bog, — da hočem
izpolnjevati — tvoje svete zapovedi, —
pridno prejemati svete zakramente — in
druge zveličavne pripomočke — ter ži¬
veti in umreti kot tvoj pokorni otrok.

— Daj mi milost, — da nikoli ne pre¬
lomim — te svoje obljube, — in da se
precej zopet poboljšam, — če se kaj
pregrešim, — da tako — dosežem večno
življenje, — katero si milostno obljubil.

— Ljuba mati Marija, podpiraj me! —
Sveti angel varuh, varuj me! — Sveti
moj patron, prosi zame! Amen.

Krajše molitve.

Ko greš mimo cerkve ali pozdraviš za¬
krament svetega Rešuj ega Telesa.

Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog
vojskinih trum; zemlja je polna tvoje
slave. Slava Očetu, slava Sinu, slava
Svetemu Duhu! (Odpustek 100 dni enkrat
na dan.)

166

Hvaljen in češčen bodi najsvetejši
zakrament — sedaj in vekomaj. Amen!

Češčen in zahvaljen bodi vsak čas
presveti in božji zakrament! (Odpustek
100 dni enkrat na dan.)

Ko se pokropiš z blagoslovljeno vodo.

Pokrižaj se in reci: V imenu Očeta in
Sina in svetega Duha. Amen. (Odpustek
100 dni vsakikrat.)

Ko greš mimo križa.

Molimo te, o presveti Gospod Jezus
Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim
svetim križem svet odrešil. (Odpustek
100 dni enkrat na dan.)

V z d i h 1j e j i:

K Jezusa.

Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na
veke! Amen. (Odpustek 50 dni vsakikrat,
če se med seboj tako pozdravimo.)

Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse!
(Odpustek 50 dni vsakikrat.)

Moj Jezus, usmiljenje! (Odpustek 100dni
vsakikrat.)

167

Jezus, krotki in iz srca ponižni, vpo-
dobi po svojem moje srce! (Odpustek
300 dni enkrat na dan.)

K preblaženi Devici Mariji.

Sladko srce Marijino, bodi moja re¬
šitev! (Odpustek 300 dni vsakikrat.)

Češčeno bodi sveto in brezmadežno
spočetje presvete Device Marije, Matere
božje! (Odpustek 300 dni vsakikrat.)

K  sik Jožefu.

Sveti Jožef, vzgled in varuh častivcev
presvetega Srca Jezusovega, prosi za nas!
(Odpustek 100 dni enkrat na dan.)

V skušnjavah.

Raje umreti, ko grešiti!

O moja gospa, o moja Mati, spomni
se, da sem tvoj! Varuj me, brani me
kakor svojo last in posestvo! (Odpustek
40 dni, kolikorkrat se moli v skušnjavah.)

Pri delu in trpljenju.

O Jezus, vse iz ljubezni do tebe!

--Nr-

168

Kratka maša,

pri kateri se premišljuje, moli sv. rožni venec,
ali pojo pesmi.

Začetek.

V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha. Amen. Večni Bog, nebeški Oče,
ki si usmiljen do vseh, kateri te ljubijo,
ozri se milostno tudi name grešnika!
Iz srca mi je žal, da sem te razžalil s
svojimi grehi, in trdno sklenem, več ne
grešiti.

Tvojemu veličastvu hočem darovati
nedolžno jagnje Jezusa, tvojega ljubega
Sina.

Naj bo ta presveta daritev tebi v
spodobno čast in hvalo in v vredno za¬
hvalo za vse prejete dobrote; naj za
naše grehe zadostuje tvoji božji pravič¬
nosti, da dobim milost kesanja in pokore
in odpuščenje kazni za greh; v zaupanju
na to daritev te prosim, daj meni in
mojim staršem, dobrotnikom in vsem
vernim na zemlji vse dobro za dušo in

169

telo, vernim dušam v vicah pa večni
pokoj. Amen,

Pri evangeliju.

V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha. Amen. Moj Gospod Jezus Kristus,
trdno verujem vse, kar si nam razodel
in nam po sveti katoliški cerkvi zapo¬
veduješ verovati. Daj mi milost, to sveto
vero pred svetom spoznavati ter po njej
živeti in umreti. Amen.

Pri darovanju.

Nebeški Oče, darujem ti po mašni-
kovih rokah kruh in vino, ki se bosta
spremenila v telo in kri Jezusa Kristusa,
tvojega Sina. Tebi, živemu in pravemu
Bogu, izročim tudi svojo dušo in svoje
telo. Sprejmi, Gospod, to našo daritev
v hvalo in čast svojega imena in v korist
svoje svete cerkve. Amen.

Pri povzdigovanju.

Molim te, presveto Rešnje Telo Je¬
zusovo, zame darovano na križu!

170

Jezus, verujem v te.

Jezus, upam v te.

Jezus, ljubim te.

Bodi milostljiv meni ubogemu greš¬
niku.

usmili

Molim te presveta Rešnja Kri
Jezusova, zame prelita na križu!
Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.
Odpusti nam, Gospod, ki si
nas odrešil s svojo krvjo; in
se tudi vernih duš v vicah!

* *

*

Večni Oče, darujem ti predrago Kri
Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje
grehe in za potrebe svete katoliške cerkve.
Amen. (Odpustek 100 dni vsakokrat.)

Pri obhajilu.

O Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak le reci z besedo
in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

171

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si v
zakramentu presvetega Rešnjega Telesa
resnično pričujoč, in te ponižno molim.
Ljubim te nad vse in zato obžalujem
vse svoje grehe. Rajši hočem vse pre¬
trpeti, kakor tebe kdaj z grehom izgu¬
biti. Moja duša hrepeni po tebi. moj
Bog. Ker te pa zdaj v zakramentu ne
morem prejeti, pridi v moje srce vsaj
z bogastvom svoje ljubezni . . . Pridi,
sprejmem te kakor v resnici pričujočega
in se popolnoma sklenem s teboj. Ne
dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe.
Amen.

Pri blagoslovu.

Ko mašnik reče „Ite missa est“, poklekni;
in ko blagoslavlja, se pokrižaj, rekoč:

Blagoslovi nas vsemogočni BogfOče,
t Sin in Sveti f Duh. Amen.

Zahvala.

Hvala tebi, nebeški Oče, za vse mi¬
losti te svete maše. Sprejmi jo v svojo

172

čast in moje zveličanje. Tvoj sveti bla¬
goslov naj me spremlja po vseh mojih
potih in naj me vodi v večno življenje.

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

Molitve po tihi sveti maši.

Češčenamarija . . . (trikrat.)

Češčena bodi kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni
torej naša besednica, svoje milostljive
oči v nas in pokaži nam po .tem revnem
življenju Jezusa, blagoslovljeni sad tvo¬
jega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  O Bog naše pribežališče
in naša moč, ozri se milostno na ljud-

173

stvo k tebi vpijoče; in na priprošnjo
častitljive in brezmadežne Device Marije,
božje porodnice, svetega Jožefa, njenega
ženina, tvojih svetih apostolov, Petra in
Pavla in vseh svetnikov, usliši milostno
in dobrotno naše prošnje za spreobrnjenje
grešnikov, za prostost in povišanje ma¬
tere svete Cerkve. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Sveti nadangel Mihael, brani nas v
boju, bodi nam v pomoč proti zlobnosti
in zalezovanju hudega duha. Ukroti naj
ga Bog, ponižno za to prosimo. In ti,
vodnik nebeške vojne, satana in druge
hudobne duhove, ki hodijo po svetu v
pogubo duš, z božjo močjo v pekel
pahni. Amen. (Odpustek 300 dni. Leon XIII.
6. jan. 1884.)

174

Sveta maša.

(Po o. P. Arnoudtu, S. I.)

Pred začetkom.

O veliki Bog! Ti si izbral ta kraj
sebi v sveto bivališče. Nebeški angeli
Te s svetim strahom tu molijo. Jaz ne¬
vredni grešnik bi se ne upal njim pri¬
družiti, če bi me Ti sam ne bil povabil.
Darujem Ti to sveto mašo na isti namen,
ki ga je imel Tvoj Sin takrat, ko je pri
zadnji večerji sveto mašo postavil, in
takrat, ko se Ti je krvavo daroval na
svetem križu.

Podpiraj me, da bom tako pobožen
pri tej nekrvavi daritvi, kakor pobožna
je stala Marija pod križem, ko je na
njem Jezus krvavel; daj, da čutim tisto,
kar je čutilo Marijino Srce, ko je sulica
odprla presveto Srce umrlemu Sinu.

Začetek.

Mašnik tamle ob oltarjevih stopnicah
ponižno priklonjen spoznava svojo greš-

175

nost. Ti, o sladki Zveličar, si pa sprejel
butaro naših grehov nase ter si jo po¬
nižno nosil od revnega betlehemskega
hlevca do Oljske gore. Tam si prav do
tal priklonjen potil krvavi pot; objokoval
si nas, kakor nekdaj egiptovski Jožef svoje
brate, in iz trpečega Srca Ti je prišel
bridek vzdihljaj: »Moja duša je žalostna
do smrti. “

O smrtno žalostni Jezus! Tudi moji
grehi so žalostili Tebi presveto Srce. Pa
moje srce je tako mrzlo, da jih še zdaj
dovolj ne obžaluje. Pomagaj mi, da se
popolno skesam ter se vseh madežev iz¬
nebim. Skesanega in potrtega srca, o
Bog, ne boš zavrgel.

Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij
potrto, usmili se me!

Slava.

Slava božjemu Srcu v višavi in mir
ljudem na zemlji, ki so dobrosrčni! Ti,
o Srce učlovečenega Sina božjega, si
prineslo našim srcem mir, kakršnega ne

176

more dati svet. Hvalimo Te, molimo Te,
poveličujemo Te, zahvaljujemo Te z vsemi
pobožnimi človeškimi srci vred. O srce
večno slavnega Kralja, Srce božjega Jag¬
njeta, ki odjemlje grehe sveta, usmili se
nas. Le Ti si najsvetejše Srce, ker si
bilo v najvišjem Gospodu Jezusu Kri¬
stusu, ki živi in vlada s Sv. Duhom v slavi
Očetovi vekomaj. Amen.

Molitev.

O Bog, ki si storil presveto Srce tako
ljubeznivo, dodeli nam, da bomo to Srce
na zemlji tako častili in ljubili, da bomo
ž njim vred Tebe celo večnost ljubili in
poveličevali. Amen.

List.

O presveto Srce Sina božjega, ki je
vodil preroke in apostole, razsvetljuj me,
da bom prav umeval, kar so preroki in
apostoli učili in pisali. Vtisni se mi v
srce in spomin, da bom vedno Nate
mislil, vedno Tebe ljubil ter celo življenje
Tebi v čast delal in trpel.

177

Evangelij.

O dobrotno Srce Jezusovo, ki si nas
osrečilo z evangelijskimi nauki. Pomagaj
nam tudi, da bomo tem naukom pokorni,
da bomo torej voljno prenašali križe in
težave, da ne bomo src navezavah -  na
minljive zemske zaklade ter da bomo
stanovitno premagovali huda nagnjenja
v sebi. Oh, kako občutljiva, posvetna,
poželjiva so še naša srca; upodobi jih
o Jezus po svojem presvetem Srcu in
po naukih sv. evangelija!

Vera.

O presveto Srce nezmotljivega Boga,
Ti si nam razodelo svete zveličalne res¬
nice in si ustanovilo nezmotljivo sveto
katoliško cerkev, da nam iste oznanja.
S srcem in jezikom verujem vse, kar
veruje in verovati ukazuje Tvoja sveta
cerkev. Za to pravo sveto vero sem pri¬
pravljen dati tudi življenje, če Ti tako
hočeš. Verujem pa to, ker si Ti sama

12

178

resničnost, in ker Tvoj Sveti Duh varuje
sveto cerkev sleherne zmote. Amen.

Darovanje.

Srce Jezusovo, Ti si najdragocenejša
daritev. Jaz se pa pridružim Tebi in tisti
veliki Tvoji ljubezni, ki Te je navdajala
pri zadnji večerji in pri krvavi daritvi
na križu. Tako Tebi pridružen darujem
po Tebi svoje srce in vse, kar sem in
kar imam, nebeškemu Očetu. Ničesar si
ne pridržim. Pa ta moj dar ni vreden
Tvojega Očeta. Ti ga pa moreš izbolj¬
šati. Tako izboljšanega pokloni skupno s
svojim neprecenljivim darom božjemu ve¬
ličastvu v zahvalo za vse prejete milosti,
v spravo za moje in drugih grehe, v
zadobljenje tistih milosti, ki jih potre¬
bujem, da bom vekomaj smel biti pri
Tebi, o najljubeznivejše Srce!

O preveličastni Gospod nebes in
zemlje! Ker je moje srce tako grešno,
bi Ti ga nikakor ne upal ponuditi v dar;
le misel, da je presveto Srce Tvojega

179

Sina zmeraj grešnikom usmiljeno odpu¬
ščalo in je gotovo tudi meni dobrotno vse
odpustilo ter mi srce očistilo, le ta misel
me je nagnila, da Ti upam darovati
tako ubogo srce. Tvoje naj bo za vse¬
lej! Svet in greh naj nikdar več ne
zavladata v njem!

Predglasje.

Zdajle bi pa tudi jaz rad tako lepo
počastil Tebe, o presveto Srce, kakor
Te vsekdar vredno časte angeli, svetniki
in zemljani, ki so dobrega srca. Da bom
to laže storil, naj mi srce prevzame ogenj
Tvojega božjega Srca in naj uniči v njem
vse, kar je v njem Tebi nedopadljivega!

O Jezus, Tvoje presv. Srce kar gori
same ljubezni do nas. Moje srce je pa
zmeraj tako mrzlo. Pač pa želi moje srce,
da bi Te vsaj zdaj jelo bolj ljubiti, da bi
Te tu smelo slaviti z nebeškimi duhovi,
ki Ti neprenehoma kličejo: „Svet, svet,
svet je Gospod Bog. Nebo in zemljo
napolnjuje Njegovo preslavljenje.“ Zato

12*

- 180  -

se veseli moje srce ter se mi duša raduje
v Bogu, svojem Zveličarju.

Presveto Srce, usmili se dobrotno
vseh živih, za katere sem dolžan moliti.
Pomnoži posebno vsem ljubezen do Tebe.
Daj, da bomo vsi, ki nas tu druži sveta
ljubezen, enkrat skupno hvalili Tvojo do¬
brotljivost v nebesih!

Povzdigovanje.

O moj ljubi Zveličar, zame si se dal
povzdigniti na oltarju svetega križa, zame
si odprl presveto Srce. Ponižno Te molim.
Verujem Nate, upam Vate, ljubim Te iz
celega srca. — Presveta Kri, ki si tekla
iz božjega Srca v odpuščanje grehov,
bodi mi tisočkrat pozdravljena! O Jezus,
bodi milostljiv meni, ubogemu grešniku!

Po povzdigovanju.

Poglej, mili nebeški Oče, na naš
oltar. Na njem je Tvoj ljubi Sin. Križevo
daritev ponavlja, zopet Ti daruje pre-

181

sveto Srce. Sprejmi ta prečisti dar, to
dragoceno zveličansko odkupnino, ki Ti
jo je na križu v velikih bolečinah dal
Jezus Kristus, ter Ti jo zdaj tu po maš-
nikovih rokah brez bolečin zopet po¬
klanja v odpuščanje grehov. Ozri se na
Njegovo prebodeno Srce, čuj Njegove
srčne prošnje! Na križu je tako glasno
klical k Tebi, da se je zemlja tresla, da
so trde skale pokale. Naj tudi zdaj se¬
gajo Njegove želje visoko k Tebi ter naj
izprosijo našim trdim, posvetnim srcem,
da jih pretrese sv. ljubezen ter se odpro
Tvojim milostim.

Spomni se, o Gospod, tudi na duše
služabnikov in služabnic I. I.; tem so
srca že otrpnila in v grobeh čakajo po¬
veličanega vstajenja. Daj tem in vsem
vernim dušam vsled zasluženja večnega
mašnika Jezusa večno veselje. Za vse
žive in mrtve molimo skupno z Jezusom
na oltarju:

Oče naš . . .

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

182

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
daj nam mir!

Obhajilo.

O ljubeznivi Jezus, Tebi je v veselje,
da bivaš med človeškimi otroki. Prav
prijazno nas vabiš k nebeškemu kosilu
kličoč nam iz presv. Zakramenta: „Pri¬
dite, jejte moj kruh in pijte vino, ki sem
ga vam jaz pripravil." Koj po smrti si
odprl desno prsno stran, da nam je prosta
pot do presv. Srca. Prav živo verujem,
da tu v podobah kruha in vina živi in
bije isto Tvoje usmiljeno Srce; čeprav
sem ves grešen, vendar misleč na veliko
usmiljenost Tvojega presv. Srca zaupam,
da si mi odpustil vse grehe, ki sem jih
tako nehvaležno ponavljal. Oh, kako sem
mogel biti tako brezsrčen, da sem žalil
tako ljubeče Srce! Če bi še enkrat jel
živeti, bi tega več ne storil. Zanaprej
pa hočem toliko lepše živeti in Tvojemu
Srcu za svojo grešno preteklost spo-

183

korno zadostovati. Skrbno se bom pri¬
pravil na sveto izpoved, da se bo potem
moje očiščeno srce sklenilo s Tvojim
dobrotnim Srcem. Za zdaj Te pa prosim:
Pridi k meni vsaj duhovno, pošlji mi v
revno srce namesto Sebe vsaj ljubezen
do Tvojega presvetega Srca. O če bi se
ta ljubezen naselila v mojem srcu, potem
bi ne želel nobenega drugega boga¬
stva več!

Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬
bezni, usmili se me!

Po obhajilu.

O ljubi Jezus, Ti si prišel zdaj maš-
niku v srce in si ga obogatil z nebeškimi
milostmi. Usmili se še mene. V litanijah
molimo: „Srce Jezusovo, bogato za vse,
ki Te na pomoč kličejo.“ O presveto
Srce bodi bodi bogato še zame! Ti si
dobrote in ljubezni polno. Moje srce
je pa tako prazno vsega dobrega; naj
pride iz središča vseh src, iz brezdna
vseh čednosti vame vir življenja in sve¬
tosti, vir tolažbe in miru!

184

Cerkvena molitev.

Presladki Zveličar! Ti si dovolil, da
Ti je vojakova sulica prebodla sveto
prsno stran; pri žareči ljubezni Tvojega
trpečega in na križu prebodenega Srca
Te prosim, daj, da bo moje srce želelo
to, kar želi Tvoje vse hvale vredno Srce,
da mi bo jenjalo biti posvetno, da bo
premišljevalo, kako minljive so vse ze¬
meljske reči, da bo ljubilo samoto ter
bo lepo zbrano, da bom tako s Teboj
vred skrito v Bogu živel ter zavselej v
Tebi počival. Amen.

Blagoslov.

Moj križani Zveličar! Sveta daritev
se končava. V duhu pokleknem k orožju
sv. križa proseč, da pride iz presv. Srca
blagoslov name in na nas vse. V imenu
Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Konec.

O Bog, pomagaj mi, da bo vse moje
današnje dejanje in nehanje dopadljivo
presv. Srcu. Vse, kar bom danes delal

185

in trpel, polagam v božje Srce Tvojemu
Sinu. Fo Njem, v Njem in ž Njim da¬
rujem vse svoje početje v povečanje Tvoje
časti, v prid sveti cerkvi, v blaginjo vsem
živim in v tolažbo ubogim dušam v vicah.
Ker sem bil med sv. mašo premalo zbran,
naj neskončno dobrotno presveto Srce
to nadomesti. Amen.

186

Izpovedne molitve.

Pred izpraševanjem vesti.

Pridi, sveti Duh, razsvetli mi um, da
prav spoznam svoje grehe; nagni mi
voljo, da se jih resnično kesam, odkri¬
tosrčno izpovem, zanje zadoščujem in se
resno poboljšam:

Izpraševanje vesti.

Premisli, kaj si grešil zoper božje in cer¬
kvene zapovedi, katere poglavitne grehe si
storil. Če pogosto prejemaš sv. zakramente,
se izprašaš lahko kar na kratko, kaj si grešil
zoper Boga, zoper svojo dušo in zoper bliž¬
njega.

Pač tudi preudari, če si stanovskim dolž¬
nostim ustrezal. Marsikateri oče se malo meni
za dušno in telesno srečo otrok; marsikateri
gospodar nima krščanske ljubezni do podložnih,
posebno za njih duše mu je malo mar To so
velike reči, ki se jih je treba izpovedati. Enako
se morajo obtožiti otroci, posli in drugi pod¬
ložni, če niso bili višjim vdani. Velikrat se so¬
vražni, nevoščljivi, škodoželjni, žaljivi, opravljivi,
obrekljivi, podpihujoči, zasramujoči ljudje nič
ne spomnijo na veliko hudo, ki so ga priza¬
dejali bližnjemu z jezikom in peresom ali so

187

vsaj to storiti želeli v srcu. Če kdo goljufijo
nekoliko bolj zvito izpelje, in mu zato svetna
sodnija ne more blizu, hoče tudi pred vestjo
veljati za poštenega. Bližnjemu vzeti premo¬
ženje, zdravje, življenje — no to se še vsa¬
kemu zdi hudo; ukrasti vero, nedolžnost . . .
to mnogi prezro kot malenkost. In tuji grehi,
o teh se malo izprašujejo. Pa če je kdo sokriv
požiga, se bo pač še obtožil; če pa ni za-
branil, da splava bližnjemu posvečujoča milost
in dušni mir po vodi, tega pa ne. Da bere
protiverske spise, vsrkava veri sovražne na¬
zore in jih razširja, to tudi prezre. Vpijaniti
koga, tudi ni izlepa komu greh.

Pri izpraševanju vesti je gledati, da ne
boš komarjev precejal, kamel pa požiral. Za
smrtne grehe glej, da nobenega ne prezreš;
tudi število teh po moči preudari. Če te moti
kak dvom, prosi izpovednikovega pojasnila.

Kes in trdni sklep.

Da bo tvoj kes res dober, da bo prihajal
res iz srca, premisli štiri reči:

1. Poglej v lastno dušo. Kako lepo po¬
dobo si je Bog ustvaril v njej. Koliko je Zve¬
ličar trpel, da ti je zaslužil sv. zakramente in
ti ž njimi čistil božjo podobo. Oreh je pa to
lepo podobo skrunil.

2. Poglej v pekel! Premisli, kakšen kraj
je to, kdo je tam, koliko časa že, koliko časa

188

še . . . Kdo je še hujši kakor pekel? Greh! Če
bi greha ne bilo, bi tudi pekla ne bilo.

3. Ozri se v nebesa! Tam je bilo nekdaj
še več angelov; pa greh jih je veliko spre¬
menil v hudiče. Greh je torej grši kakor hu¬
dobni duh.

4. Poglej še na Kalvarijo! Božji Sin silno
trpi. Le greh je tega kriv. — Ali ni greh res
največje hudo?

Nato lahko še razmišljaš, kdo je tisti, ki
si ga ti tolikokrat in tako zelo užalil. Bog je
to, ki je povsod: ti si pa vpričo njega grešil,
Bog je to, ki je neskončno svet in zato greh
neizmerno sovraži; ti imaš pa tega sovražnika
božjega v duši. Vsepravični Bog, ki mora vsak
greh kaznovati, ta je užaljen. Neskončno usmi¬
ljeni Bog, ti je že tolikrBt dobrotno odpustil;
od tega si se ti nehvaležno obrnil. Povrni se
k njemu ter prosi odpuščanja.

Pri Bogu Očetu stori kakor izgubljeni Sin,
ki je ves solzan pokleknil pred očeta in rekel:
„Oče grešil sem zoper hebesa in tebe, nisem
vreden, da bi se imenoval tvoj sin.“

Pri Bogu Sinu naredi kakor Magdalena
pod križem, ki je vsa skesana gledala v desno
stran, ki jo je sulica prebodla. Misli, da ti
govori presveto Srce Jezusovo s križa: »Pri¬
jatelj, ali ti nisem izkazoval zmeraj le dobrote?
Zakaj si grešil ter me izdal v tako bridko
smrt.“

189

Pri Svetem Duhu stori, kar je storiti ne¬
vesti, ki je prejela pri sv. krstu od tega nebeš¬
kega ženina dragoceno oblačilo nedolžnosti,
pa je nato postala grdo nezvesta.

Tako in podobno vzdihuj, potem pa moli
s čutečim srcem:

„0 moj Bog! Vsi moji grehi so mi
resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil, da
me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi,
ker sem Tebe, svojega najboljšega Očeta,
največjo in preljubeznivo dobroto, ž njimi
razžalil. Trdno sklenem, s Tvojo milostjo
svoje življenje poboljšati, bližnje prilož¬
nosti v greh se varovati in nič več ne
grešiti." Amen.

Po izpovedi moli:

O ljubi nebeški Oče! Kako veliko
milost si mi zopet izkazal. Odpustil si
mi grehe in kazni zavoljo zasluženja
Jezusovega. Zopet se smem imenovati
Tvoj otrok; zahvaljujem Te za to veliko
dobroto. O da bi pač za vselej mogel
dober ostati. Pa sem tako omahljiv. Pod¬
piraj me, ljubi Oče, da premagam vse
izkušnjave ter Ti zvesto služim.

190

O presveto Srce, ki si zaslužilo od¬
puščanje grehov, pomagaj mojemu oči¬
ščenemu srcu, da Te nikdar več ne užali.

O ljuba Gospa presvetega Srca, bodi
varihinja mojega srca!

Sveti angel varih, brani me pred hudim
sovražnikom! Amen.

Sveto Obhajilo.

Predobhajilne molitve.

Jezus, moj Bog in Rešenik bo prišel
zdaj meni v srce. Prav tisti Jezus, ki je
kot ljubeznivo dete ležal v betlehemskih
jaslicah, tisti, ki so ga pastirci tako pri¬
jazno gledali, tisti, ki so ga sveti trije
kralji prav ponižno molili, tisti, ki ga je
Marija podala v naročje starčku Simeonu.
K meni pride dobri prijatelj, ki je na
križu zame umrl, ki je častitljiv vstal iz
groba, ki se je veličasten preselil v ne¬
besa na desnico Očetovo. Obišče me On,
ki ga molijo angeli, On, pred katerim se

191

pripogibajo vsa kolena v nebesih, na zemlji
in pod zemljo. — Pa zakaj, o Jezus, prideš
k meni? Zakaj se hočeš skleniti z menoj?
Zato, da me obogatiš s svojimi milostmi.
Oh, kako dober si! Veš pa tudi, da sem
jaz ubog, grešen človek. O Jezus jaz Tebe
nisem vreden. Stori me Ti sam vred¬
nega. Tista ljubezen, ki Te je nagnila,
da si postavil sveto Obhajilo, naj Te tudi
gane, da mene storiš svetega Obhajila
vrednega.

O Marija, ki si nekdaj na zemlji pri¬
pravljala stanovališče svojemu božjemu
Sinu, pripravi še meni srce v vredno
bivališče Njemu!

Svetniki božji, ki ste nekdaj tako
vredno prejemali sv. Obhajilo, in vi ne¬
beški angeli, ki Jezusa tu v tabernaklju
molite, prosite zame!

O Jezus! Jaz imam vse za resnico,
kar si Ti razodel; verujem tudi, da si
Ti v Zakramentu sv. Rešnjega Telesa res¬
nično pričujoč; saj si Ti to sam zatrdil.

O Jezus! Pridružim se svetnikom in
angelom ter Te molim v presv. Zakra-

192

mentu. Priznavam Te za Gospoda, Boga,
Stvarnika in Rešenika.

O Jezus! Ti mene tako zelo ljubiš;
jaz sem pa Tebe prav velikokrat, in še
hudo žalil. Zdaj so mi pa vsi grehi prav
srčno žal.

Zavoljo tolike grešnosti nisem vreden,
da bi se Tebi bližal. Pa Vate zaupam; reci
le besedo in ozdravljena bo moja duša.

Ljubeznivi Zveličar! Tvoje usmiljeno
Srce se hoče pridružiti mojemu revnemu
srcu, da ga posveti in osreči. Tega trdno
pričakujem od Tvoje dobrotnosti.

O Jezus! Ti si me ljubil do križeve
smrti in ljubeče mi celo hočeš biti pri
sv. Obhajilu v jed. Zdaj Te bom tudi jaz
ljubil. Zate bom živel, Zate umrl.

Pridi, o Jezus, pridi, prilasti si moje
srce, celoma naj bo Tvoje. Pridi, naseli
se v mojem srcu ter vsekdar kraljuj v
njem!

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj mel

Kri Kristusova, napoji me!

Voda, iz strani Kristusove, operi me!

193

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od Tebe ločiti se, ne pusti me!
Pred hudim sovražnikom brani me!

V smrtni uri pokliči me!

In k sebi priti povabi me!

Da s svetniki Tvojimi hvalim Te!
Na vekov veke vse. Amen.

Poobhajilne molitve.

Nauk.

Prvi poobhajilni trenutki so silno imenitni;
saj je v tvojem srcu tisti, ki te je odrešil in
te bo enkrat sodil. Kaj vse lahko izprosiš pri
Njem. Posebno ti svetujem tole:

1 Ko si prejel Jezusa, se meni samo
ž Njim in samo Zanj;  ne meni se pa za
svet, saj imaš v sebi Stvarnika nebes in zemlje.
„Kaj imam v nebesih in kaj ljubim na zemlji
razen Tebe.“

2. Zedini  se kar najprisrčneje z Jezusom
v ljubezni in ponižnem zaupanju. Saj prav
zato se ti da v jed, da sta medsebojno v eno
združena: „Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostane v Meni in Jaz v njem.“

13

194

3. Prosi Jezusa, da te izboljša, da ti srce
upodobi po Svojem Srcu, da ti vtisne v srce
ponižnost, pohlevnost, čistost in druge čednosti
presvetega Srca, da moreš reči z apostolom:
Jaz živim, pa ne jaz, marveč Kristus živi v
meni.“

Sveta Terezija pravi, da bi na tak način
človeka že eno samo sveto Obhajilo posvetilo.
Če pa ne moreš pri enem samem obhajilu svet
in popolno Kristusov postati, pa prejemaj sveto
Obhajilo večkrat in si izkušaj prilastiti zmir
več duha Kristusovega in pa lepih lastnosti
presvetega Srca. Moli prav premišljeno: „Duša
Kristusova ... (str. 192.) Pa pri vsaki vrsti po¬
čakaj in iz lastnega srca kaj pristavi. Tu pri¬
pomnim, da je prav to, kar se v čutečem lastnem
srcu rodi, več vredno, kakor pa najlepše dolge
molitve, ki se bero manj čuteče iz kake knjige.
Ljubiti, zahvaljevati, prositi . . . more vsako
srce brez knjige. Ko pa prosiš, prosi veliko!

Čcščcnje.

Preljubi Jezus! Ti si Gospod nebes
in zemlje, jaz pa ubogi zemljan; vendar
si se ponižal, da si prišel pod mojo revno
streho ter si se tako tesno z menoj združil.
V sebi Te ponižno molim z vsemi ne¬
beškimi in zemeljskimi stvarmi.

195

Zahvala.

Kako naj Ti poplačam ta dobrotni
obisk? Tudi, če bi mi vse stvari poma¬
gale, bi Te ne mogel dovolj zahvaliti.
Vem pa, kaj posebno hočeš v zahvalo.

Posvečenje.

Moje srce hočeš. Ti si ga ustvaril,
Ti si ga na križu z lastno Krvjo odkupil.
Ti si si ga pri sv. Zakramentih velikokrat
prilastil; Tvoja last je torej, in kolikor je
še moje, Ti ga zdaj darujem, da bo od¬
slej celoma le Tvoje. Posvečujem Ti dušo
in telo, izročam se Ti celega. Amen.

Prošnja.

O Jezus, imam Te sredi svojega srca,
moj si! Prišel si pa vame le, da me osre¬
čiš, da mi dobrot podeliš. Hočeš celo,
da Ti naštejem, česa potrebujem. Zaupa¬
joče Ti povem, da mi manjka posebno
ponižnosti; Ti jo pa imaš v obilici: vse-

13 *

196

mogočni Bog si, pa si se prikazal v jas¬
licah v podobi majhnega kruha v hišico
mojega srca. Daj mi nekoliko svoje po¬
nižnosti ! Ti si bil trideset let pokoren
Mariji in Jožefu; jaz pa le nerad ubogam;
pomnoži mi pokorščino! Jaz sem ne¬
potrpežljiv, manjka mi krotkosti; če me
obišče le mala težava, že godrnjam; Ti
si pa tako voljno in potrpežljivo nosil
težki križ na Kalvarijo; daj mi nekoliko
od svoje potrpežljivosti. — Ne pripusti,
da bi mi kdaj nečiste misli oskrunile dušo,
ali da bi nesramežljive želje omadeževale
srce, ali da bi mi kako nespodobno de¬
janje onečastilo telo, ki je Tvoj tempelj,
in si ga zdaj iznova posvetil. Večaj mi
moči, da premagujem vse izkušnjave;
zalezovanj hudega sovražnika me obva¬
ruj ! Zakleni me v presveto Srce, da Te
bom zvesto ljubil do smrti.

Blagoslovi, ljubi Jezus, moje domače,
naše duhovnike, prijazne in sovražne, pra¬
vične in grešne bližnjike! Posebno Ti
priporočam tiste, ki sem dolžan moliti
zanje. Usmili se vseh ! Tudi verne duše

197

v vicah naj Tvoje usmiljeno Srce reši in
osreči. Amen.

Ponovitev krstne obljube.

(Glej str. 164.)

Molitev za odpustke.

Glej moj ljubeznivi in dobrotljivi
Jezus, v Tvoji presveti pričujočnosti po¬
kleknem na tla in Te prosim prav go¬
reče: vtisni globoko v moje srce dejanje
vere, upanja in ljubezni! Obudi mi ke¬
sanje nad mojimi grehi in trdni sklep,
da Te nikoli več ne bom razžalil! Poln
ljubezni in sočutja premišljujem Tvoje
svete petere rane govoreč v duhu besede,
ki jih je zapisal o Tebi, moj Jezus, prerok
David: „Roke in noge so mi prebodli;
vse kosti so mi prešteli." (Ps. 21, 17, 18.)

Vsi verniki, ki se skesano izpovedo
in prejmo sveto Obhajilo ter molijo to
molitev pred svetim razpelom, zadobe
popolni odpustek, če molijo razen tega
še v namen svete cerkve. V ta namen

198

moli šestkrat očenaš, češčena Marija in
čast bodi Očetu; po besedah: „Blažen
je sad tvojega telesa, Jezus“ — prideni
sledeče prošnje:

Da sveto katoliško cerkev povišaš in
poveličaš.

Da poglavarja svete katoliške cerkve
blagosloviš in ohraniš.

Da sovražnike svete katoliške cerkve
ponižaš in izpreobrneš.

Da krščanskim kraljem in ljudstvom
mir in pravo edinost dodeliš.

Da krivoverce in nevernike razsvetliš
in grešnike izpreobrneš.

Da vsem umrlim pravovernim dušam
večni mir dodeliš.

199

Litanije

presvetega imena Jezusovega.

. Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,
Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,
Jezus ljubeznivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,
Jezus, angel velikega sklepa,
Jezus najmogočnejši,

C n
03

G

O

c/)

s

in

G

200

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokornejši,

Jezus krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog mirti,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučencev,

Jezus, luč spoznavavcev,

Jezus, čistost devic,

usmili se nas!

201

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav hudega duha,

Večne smrti,

Zanemarjanja tvojih navdihov,

Po skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Po svojem rojstvu,

Po svojem detinstvu,

Po svojem božjem življenju,

Po svojih trudih,

Po svoji smrtni bridkosti in svojem
trpljenju.

Po svojem križu in svoji zapušče¬
nosti,

Po svojih bolečinah,

Po svoji smrti in svojem pokopu,

Po svojem vstajenju,

Po svojem vnebohodu,

Po svojih radostih,

Po svojem veličastvu,

reši nas, o Jezus!

202

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel:
„Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste
našli; trkajte in se vam bo odprlo"; daj
nam, te prosimo, gorečnost svoje božje
ljubezni, da te bomo s celim srcem, z
besedo in dejanjem ljubili in neprene¬
homa hvalili.

Daj nam, Gospod, da vedno v sebi
ohranimo strah in ljubezen do tvojega
svetega imena, ker nikdar ne nehaš vo¬
diti teh, ki jih utrdiš v stanovitnosti svoje
ljubezni. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen. (Odpustek 300 dni en¬
krat na dan.)

lit

203

Cerkvene molitve

o velikih Gospodovih praznikih.

Rojstvo Gospodovo.

Danes je bil rojen Kristus; danes se
je prikazal Zveličar; danes pojo na zemlji
angeli in se vesele nadangeli; danes se
radujejo pravični, rekoč: Slava Bogu na
višavah, aleluja!

V. Razodel je Gospod, aleluja.

O. Naše odrešenje, aleluja.

Molimo.  Daj prosimo, vsemogočni
Bog, da nas reši novo rojstvo tvojega
edinorojenega Sina, ki nas drži stara
sužnost pod jarmom greha. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Obrezovanje Gospodovo.

O velika skrivnost dediščine: deviško
telo je postalo tempelj božji; ni bil oma¬
deževan On, ki se je po njej včlovečil;
vsa ljudstva bodo prihajala, rekoč: Slava
tebi, Gospod!

204

V. Razodel je Gospod, aleluja.

O. Naše odrešenje, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si po rodo¬
vitnem devištvu blažene Marije podelil
človeškemu rodu dar večnega zveličanja,
daj nam, naj čutimo, da prosi za nas
ona, po kateri nam je došla sreča, pre¬
jeti začetnika življenja, Gospoda našega,
Jezusa Kristusa, tvojega Sina. Amen.

Razglašenje Gospodovo.

Praznujemo sveti dan, ki je s tremi
čudeži poveličan: danes je Modre zvezda
pripeljala k jaslicam; danes se je voda
spremenila v vino na ženitnini; danes se
je Kristus dal Janezu v Jordanu krstit,
da bi nas odrešil, aleluja.

V. Kralji iz Tarza in z otokov bodo
ponudili daril.

O. Kralji Arabije in Sabe bodo pri¬
nesli darov.

Molimo.  O Bog, ki si današnji dan
po zvezdi vodnici razodel svojega edi-
norojenega Sina, podeli nam milostno,

205

da, ki smo te že spoznali po veri, za¬
gledamo lepoto tvojega veličastva v ne¬
besih. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Ime Jezusovo.

Imenuj njegovo ime „Jezus“, zakaj
on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih
grehov, aleluja.

V. Ime Gospodovo bodi češčeno,
aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si svojega edino-
rojenega Sina odločil za Odrešenika člo¬
veškega rodu in zapovedal dati mu ime
Jezus, daj milostno, da bomo njegovo
obličje gledali in uživali v nebesih, čigar
sveto ime častimo na zemlji. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sveta družina.

Pouči nas, Gospod, z zgledi svoje
družine in vodi naše (stopinje) noge na
pot miru.

V. Storil bom, da bodo vsi tvoji otroci
poučeni od Gospoda.

206

O. In dal bom obilno usmiljenje tvojim
sinovom.

Molimo.  Gospod Jezus Kristus, ki
si posvetil domače življenje z neizreklji¬
vimi čednostmi, ko si bil pokoren Ma¬
riji in Jožefu, daj nam po njuni pomoči,
da se bomo poročili ob zgledih tvoje
svete družine ter dospeli v njeno večno
družbo. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Vstajenje Gospodovo.

To je dan, ki gaje naredil Gospod.
Radujmo in veselimo se v njem.

Molimo.  O Bog, ki si današnji dan
po svojem edinorojenem Sinu premagal
smrt in nam odklenil vrata večnega živ¬
ljenja, naše sklepe, ki jih navdihuješ s
svojo milostjo, tudi spremljaj s svojo
pomočjo. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Vnebohod Gospodov.

O kralj veličastva, Gospod moči, ki
si se danes zmagoslavno vzdignil nad vse

207

nebeške višave, ne zapusti nas sirot, temveč
pošlji nam od Očeta obljubljenega Duha
resnice, aleluja.

V. Gospod v nebesih, aleluja.

O. Si je pripravil sedež, aleluja.

Molimo.  Prosimo, vsemogočni Bog,
daj nam, ki verujemo, da je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Odrešenik, današnji dan
šel v nebesa, da bi tudi mi s svojim
duhom prebivali v nebesih. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Binkošti,

Danes je dopolnjenih petdeset dni,
aleluja; danes se je Sveti Duh v ognju
prikazal apostolom in jim je dal svoje
darove; poslal jih je po vsem svetu
oznanjat in pričevat: Kdor bo veroval
in bo krščen, bo zveličan, aleluja.

V. Oznanjali so apostoli v raznih je¬
zikih, aleluja.

O. Velika dela božja, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si današnji dan
srca vernih učil po razsvetljenju Svetega

208

Duha, daj, da bomo v istem Duhu spo¬
znali, kaj je prav, in se vedno veselili
njegove tolažbe. Amen.

Presveto Rešnje Telo.

O sveta večerja, v kateri se prejme
Kristus, obhaja spomin njegovega trp¬
ljenja, napolni duša z milostjo in nam
podeli zastava prihodnje slave.

V. Kruh iz nebes si jim podelil, aleluja.

O. Ki ima vso sladkost v sebi, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si nam v ču¬
dežnem zakramentu zapustil spomin svo¬
jega trpljenja, daj nam, te prosimo, tako
častiti svete skrivnosti tvojega telesa in
tvoje krvi, da bomo vedno v sebi čutili
sad tvojega odrešenja. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj.

Odg. Amen.

Obletnica posvečenja vseh cerkva.

O kako strašen je ta kraj; resnično,
tu ni nič drugega kakor hiša božja in
vrata nebeška.

209

V. Tvoji hiši, o Gospod, se spodobi
svetost.

O. Vse dni na veke.

Molimo.  O Bog, ki nam vsako
leto obnavljaš dan posvečenja te božje
hiše in nam daješ, da zdravi obhajamo
vedno svete skrivnosti; usliši prošnje svo¬
jega ljudstva in podeli, da bo vse do¬
segel in se razveselil, kdorkoli pride na
ta sveti kraj prosit dobrot. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

--Mr-

Molitev za vse potrebe.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
nebeški Oče, poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše bridkosti, nadloge
in težave. Usmili se vseh vernih kristjanov,
za katere se je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal in tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil. Po- tem
Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče,
zaslužene šibe, sedanje in prihodnje ne-

14

210

varnosti, pogubne upore, vojsko, dra¬
ginjo, bolezni in žalostne hude čase.

Vsemogočni večni Bog, usmili se svo¬
jega služabnika, našega papeža I., in vodi
ga v svojem usmiljenju po poti večnega
življenja, da bo s tvojo pomočjo želel
in z vso močjo izvrševal, kar je tebi
ljubo.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih,
glej milostljivo na svojega služabnika,
našega škofa I., ki si ga postavil za pa¬
stirja naši škofiji; podeli mu, da bo tistim,
čez katere je postavljen, koristil z besedo
in dejanjem in tako s čredo, ki mu je
izročena, dosegel večno življenje.

O Bog, varih vseh kraljestev, podeli
svojemu služabniku, našerrtu cesarju L,
spoznati in častiti tvojo moč, s katero
se premaga sovražnik, da bo, ki je po
tvoj volji postal cesar, tudi v tvojem var¬
stvu vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske gosposke in oblast¬
nike, da bodo pospeševali vse to, kar
more pripomoči k tvoji božji časti, k

211

našemu zveličanju, k miru in sreči vsega
krščanstva.

Prosimo tudi, kakor ti hočeš, da mo¬
ramo prositi, za svoje prijatelje in nepri-
jatelje, za zdrave in bolne, za vse ža¬
lostne in uboge kristjane, za žive in
mrtve.

Podeli nam, o Bog mini, pravo edi¬
nost v veri brez razdora in ločitve. Obrni
naša srca k pravi pokori in k poboljšanju
našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje
ljubezni. Daj nam goreče želje po vsej
pravičnosti, da ti bomo kot tvoji pokorni
otroci v življenju in smrti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi, o Gospod, bodi vedno pripo¬
ročeno vse naše dejanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smrt. Daj nam tvojo milost tukaj uživati
in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da
te bomo v večnem veselju in zveličanju
hvalili in molili. To nam podeli, Gospod,
nebeški Oče, po Jezusu Kristusu, svojem
ljubem Sinu, našem Gospodu in Odre-

u*

212

seniku, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri nas.

O. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . (tri¬
krat.) Čast bodi Očetu.

213

Litanije

presvetega Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi Devici od
Svetega Duha upodobljeno,

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v
osebi zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskončno veli¬
častno,

Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬
bezni,

214

Srce Jezusovo, posoda pravice in
ljubezni,

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, globočina vseh čed¬
nosti,

Srce Jezusovo, vse hvale vredno,

Srce Jezusovo, kralj in središče
vseh src,

Srce Jezusovo, v katerem so vsi
zakladi modrosti in vednosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa
polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima
Oče posebno veselje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo
vsi prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬
skončno usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki
te kličejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in sve¬
tosti,

usmili se nas!

215

Srce Jezusovo, sprava za naše grehe,

Srce Jezusovo, z zasramovanjem
nasičeno,

Srce Jezusovo, zavoljo naših hu¬
dobij potrto,

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, naše življenje in
vstajenje,

Srce Jezusovo, naš mir in naša
sprava,

Srce Jezusovo, daritev za grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe
upajočih,

Srce Jezusovo, upanje v tebi umi¬
rajočih,

Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬
nikov,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Gospod!

usmili se nas!

216

V. Jezus krotki in iz Srca ponižni.

O. Upodobi naše srce po svojem
Srcu.

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, ozri se na
Srce svojega preljubega Sina in na nje¬
govo češčenje in zadostovanje, ki ti ga
opravlja v imenu grešnikov, in po njem
potolažen odpusti njim, ki prosijo tvo¬
jega usmiljenja, v imenu istega tvojega
Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen. (Odpustek
300 dni.)

Posvetitev presvetemu Srcu
Jezusovemu.

Presladki Jezus, Zveličar človeškega
rodu, ozri se na nas, ki v globoki po¬
nižnosti klečimo pred tvojim oltarjem.
Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa
mogli biti s teboj trdneje sklenjeni, glej,
zato se danes vsak izmed nas radovoljno
posveti tvojemu presvetemu Srcu.

217

Tebe mnogi niso nikdar poznali in
mnogi so tvoje zapovedi zaničevali ter
te zavrgli. Usmili se obojih, dobrotljivi
Jezus, in potegni vse k tvojemu svetemu
Srcu. Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih,
ki niso nikdar odpadli od tebe, temveč
tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili;
daj, naj se skoraj vrnejo v Očetovo hišo,
da ne poginejo od uboštva in lakote.
Kralj bodi tistih, ki jih slepi verska zmota
ali loči razkol, in pokliči jih nazaj v
zavetje resnice in k edinosti vere, da bo
kmalu en hlev in en pastir. Kralj bodi
tudi vseh tistih, ki žive v stari zmoti po¬
ganstva; reši jih iz teme in privedi jih
k luči v božje kraljestvo.

Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in
blagonosno prostost; daj vsem narodom
red in mir; daj, da se bo od kraja do
kraja zemlje razlegal en glas: Bodi hvala
Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, njemu
čast in slava vekomaj! Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . (tri¬
krat). Čast bodi Očetu.

218

Lavretanske litanije Matere
Božje.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati deviška,

Mati ljubezniva,

Mati čudovita,

Mati dobrega sveta,

usmili se
nas!

prosi za nas!

219

Mati Stvarnikova,

Mati Odrešenikova,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvalevredna,
Devica mogočna,
Devica milostljiva,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Roža skrivnostna,

Stolp Davidov,

Stolp slonokosteni,
Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,
Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,

prosi za nas

220

Kraljica angelov,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica mučencev,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Kraljica presvetega rož¬
nega-venca,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš .. . Češčena Marija . . . itd.

V. Prosi za nas, sveta božja porod¬
nica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Kraljica spoznavavcev,
Kraljica devic,

prosi za
nas!

221

Moli  m o.

Podeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog, da se bomo vedno
veselili zdravja na duši in na telesu, in
da bomo po častitih prošnjah presvete
Marije vselej Device rešeni sedanje ža¬
losti in deležni večnega veselja. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem Amen. (Odpustek
300 dni vsakikrat.)

Cerkvene antifone in prošnje
k Materi Božji.

A. Od prve adventne nedelje do
božiča.

Premila Mati Zveličarjeva, ki si in
ostaneš vrata nebeška in morska zvezda,
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi
vstati; ti, ki si svojega Stvarnika čudežno
rodila; ti, Devica prej in slej, ko si iz
Gabrielovih ust prejela oznanenje: usmili
se grešnikov!

222

V. Angel Gospodov je oznanil Mariji.

O. In spočela je od Svetega Duha.

Molimo.  Milost svojo, prosimo te,
Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo
po angelovem oznanjenju spoznali včlo-
večenje Kristusa tvojega Sina, po nje¬
govem trpljenju in križu dosežemo ča¬
stitljivo vstajenje. Po istem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Namesto zgoranje antifone se moli na
praznik

brezmadežnega spočetja:

Danes je pognala mladika iz korenine
Jesejeve; danes je bila brez vsakega ma¬
deža spočeta Marija; danes je ona stari
kači strla glavo. Aleluja.

V. Brezmadežno spočetje je danes svete
Marije Device.

O. Ki je z deviško nogo kači glavo
strla.

Molimo.  O Bog, ki si po brezma¬
dežnem spočetju Device pripravil vredno
bivališče svojemu Sinu, prosimo te, ki
si jo zavoljo smrti istega svojega Sina

223

obvaroval vsakega madeža, daj, da po
njeni priprošnji čisti pridemo k tebi. Po
istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

B. Od božiča do svečnice.

Premila Mati . . . (kakor zgoraj).

V. Po porodu si Devica ostala čista.

O. Prosi za nas, sveta božja porod¬
nica.

Molimo.  O Bog, ki si po rodo¬
vitnem devištvu blažene Marije podelil
človeškemu rodu dar večnega zveličanja,
daj nam, naj čutimo, da prosi za nas
ona, po kateri nam je došla sreča, pre¬
jeti začetnika življenja, Gospoda našega
Jezusa Kristusa, tvojega Sina. Amen.

Svečnica.

Namestu zgoranje molitve se moli:

Danes je blažena Devica Marija v
templju darovala dete Jezusa in Simeon
ga je poln Svetega Duha vzel v svoje
naročje ter je hvalil Boga na veke.

224

V. Odgovor je prejel Simeon od
Svetega Duha.

O. Da ne bo videl smrti, dokler ne
bo videl Maziljenca Gospodovega.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ponižno prosimo tvoje veličastvo: daj,
da se bomo, kakor je bil tvoj edino-
rojeni Sin današnji dan kot človek v
templju darovan, tudi mi z očiščenimi
srci tebi darovali. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

C. Od svečnice do velikega četrtka.

Bodi češčena, nebes kraljica;

Češčena, angelov gospa;.

Češčena, korenina; češčena, vrata,

Iz katerih je svetu luč prisijala.

Veseli se, Devica častitljiva,

Nad vse krasna!

Bodi pozdravljena, o prelepa,

In prosi za nas Kristusa!

V. Daj, naj te hvalim, o sveta De¬
vica.

225

O. Daj mi pomoč zoper sovražnike
tvoje.

Moii,mo. Podeli milostljivi Bog, po¬
moč naši slabosti, da, ki obhajamo spo¬
min svete božje porodnice, s pomočjo
njenih prošenj vstanemo od svojih gre¬
hov. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Oznanjenje Marijino.

Namestu zgoranje molitve se moli:

Angel Gabriel je oznanil Mariji, rekoč:
Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj,
blagoslovljena ti med ženami!

V. Zdrava, Marija,.

O. Milosti potna.

Molimo.  O Bog, ki si hotel, da
se je po angelovem oznanjenju včlove-
čila tvoja Beseda iz telesa Device Ma¬
rije, daj nam, ponižno te prosimo, da
nas bo ona, o kateri verujemo, da je
resnično božja Mati, pri tebi podpirala
s svojo priprošnjo. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

15

226

D. Od velike sobote do prve
pobinkoštne nedelje.

Raduj se, kraljica nebeška, aleluja.

Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi,
aleluja.

Je vstal, kakor je rekel, aleluja.

Prosi za nas Boga, aleluja.

V. Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja.

O. Ker je Gospod res vstal, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si po vsta¬
jenju svojega Sina, našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, svet razveselil; daj, pro¬
simo, da po njegovi Materi Devici Mariji
dosežemo veselje večnega življenja. Po
istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

E. Od prve pobinkoštne nedelje
do adventa.

Češčena bodi, kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci: k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni torej,

227

naša besednica, svoje -'milostljive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad tvojega
telesa. O milostljiva, dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

M o 1 i m o. Vsemogočni večni Bog,
ki si dušo in telo častite Device in Ma¬
tere Marije, da bi vredno bivališče tvo¬
jega Sina biti zaslužila, s pomočjo Sve¬
tega Duha pripravil; daj, da bomo, ki se
njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega zla in
večne smrti rešeni. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

O praznikih se zgoranja antifona z molit¬
vijo lahko izpusti ter moli cerkvena molitev
za dotične praznike.

Vnebovzetje Marijino.

Danes je Marija Devica šla v nebesa;
veselite se, zakaj s Kristusom kraljuje
na veke.

15 *

228

V. Povišana je sveta božja porodnica.

O. Nad angelske zbore v nebeško kra¬
ljestvo.

Molimo.  Odpusti grehe svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod; da bomo,
ki ti ne moremo dopasti s svojimi deli,
rešeni po priprošnji Matere tvojega Sina,
našega Gospoda, ki s teboj živi in kra¬
ljuje od vekomaj do vekomaj Amen.

Rojstvo Marijino.

Tvoje rojstvo, božja Mati Devica, je
oznanilo veselje celemu svetu; zakaj iz
tebe je izšlo solnce pravice, Kristus naš
Bog, ki je uničil prokletstvo in dal bla¬
goslov ; in zmagal smrt ter nam podaril
večno življenje.

V. Rojstvo je danes svete Marije De¬
vice.

O. Katere slavno življenje je v čast
vsej Cerkvi,

Molimo.  Svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod, podeli dar nebeške mi¬
losti, da, ki nam je rojstvo blažene Device

229

postalo začetek rešenja, nam tudi slovesni
spomin njenega rojstva donese rast miru.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Ime Marijino.

Blagrovali me bodo vsi rodovi, ker
se je Bog ozrl na nizko deklo.

V. Daj, naj te hvalim, o sveta Devica.

O. Daj mi moč zoper sovražnike tvoje.

Molimo.  Daj, prosimo, vsemogočni
Bog, da bodo tvoji verni, ki se radujejo
imena in varstva presvete Device Marije,
po njeni milostni priprošnji rešeni vseh
nadlog na zemlji in da bodo zaslužili,
priti v večno veselje v nebesih. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

„Pod tvojo pomoč."

(Naj se moli vselej.)

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica, ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temveč reši nas vselej
vseh nevarnosti, o častitljiva in blažena

230

Devica, naša gospa, naša srednica, naša
besednica! S svojini Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  Častita priprošnja blažene
in vedno slavne Device Marije naj nas
brani, prosimo, Gospod, in naj nas do¬
vede v večno življenje. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Molitev k svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri služabnik,
ki ga je Gospod postavil črez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  Naj nam pomaga, pro¬
simo te, Gospod, zasluženje ženina tvoje
presvete Matere Marije, da nam bo po¬
deljeno po njegovih prošnjah, česar naša

231

slabost ne more doseči. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, Gospod, razveži
milostno naših grehov vezi, in po prošnjah
svoje izvoljene Matere, ljube Device Ma¬
rije, in vseh svojih svetnikov ohrani nas
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
družine v vsej svetosti. Očisti grehov in
hudobe vse naše sorodnike in prijatelje
in napolni jih z lepimi čednostmi. Podeli
nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne
in nevidne sovražnike in odženi vse hude
želje. Daj nam zdravo vreme in dobro
letino. Skaži milost našim prijateljem in
neprijateljem. Obvaruj to duhovnijo z
vsemi, ki v njej prebivajo, kuge, lakote,
vojske, ognja, potresa, povodnji in po¬
deli milostljivo vsem vernim kristjanom,
živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu
mir in pokoj.

Obvaruj našega papeža I., našega
škofa I., našega cesarja I., vso našo du-

232

hovsko in deželsko gosposko in vse kr¬
ščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
hudega. In tvoj blagoslov pridi iz nebes
na nas in ostani vedno pri nas. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri nas.

O. Amen.

Oče naš ... Češčena Marija . . . (tri¬
krat). Čast bodi Očetu . . .

Pri rožnivenški pobožnosti v
oktobru

se po lavretanskih litanijah moli namesto mo¬
litve „k svetemu Jožefu" in „za vse potrebe"
samo naslednja molitev:

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v
svojih stiskah, in ko smo na pomoč po¬
klicali tvojo presveto nevesto, prosimo
zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri lju¬
bezni, ki te je vezala z brezmadežno
Devico, božjo Materjo, in pri očetovski
ljubezni, s katero si objemal dete Je¬
zusa, te ponižno prosimo, ozri se mi¬
lostno na dediščino, ki jo je pridobil

233

Jezus s svojo krvjo, in pomagaj nam v
naših potrebah s svojo močjo in pri¬
prošnjo.

Varuj, o preskrbni varih svete Dru¬
žine, izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa;
odvrni od nas, ljubeznipolni Oče, vsako
kugo zmot in greha. Podpiraj nas mi¬
lostno iz nebes, naš premogočni varih,
v tem boju zoper moči teme, in kakor
si nekdaj otel dete Jezusa iz smrtne ne¬
varnosti, tako brani zdaj božjo Cerkev
sovražnega zalezovanja in vsakega na¬
sprotovanja. Varuj nas vsekdar, da bomo
po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo
mogli sveto živeti, srečno umreti in do¬
seči večno zveličanje v nebesih. Amen.

Oče naš ... Češčena Marija ... (tri¬
krat). Čast bodi Očetu.


234

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni
Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

usmili se
nas!

prosi za nas!

Vsi sveti angeli in nadangeli,

Vse svete vrste zveličanih
duhov,

Sveti Janez Krstnik, J
Sveti Jožef, j prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki prosite za nas!

1  prosite
za nas!

235

Sveti Peter,
Sveti Pavel,
Sveti Andrej,
Sveti Jakob,
Sveti Janez,
Sveti Tomaž,
Sveti Jakob,
Sveti Filip,
Sveti Jernej,
Sveti Matej
Sveti Simon,
Sveti Tadej,
Sveti Matija,
Sveti Barnaba,
Sveti Luka,
Sveti Marko,

prosi za
nas!

Vsi sveti apostoli in evan¬
gelisti,

Vsi sveti učenci Gospodovi,
Vsi sveti nedolžni otroci,

prosite
za nas!

Sveti Štefan,

Sveti Lavrencij,

Sveti Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan, prosita za nas

1  prosi za
nas!

236

Sveta Janez in Pavel,

Sveta Kozma in Damijan,

Sveta Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci, prosite za nas!

Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Ambrozij,

Sveti Avguštin,

Sveti Hieronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavavci, prosite
za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

prosita
za nas!

prosi za
nas!

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za nas!
Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

Sveta Marija Magdalena, prosi za nas!
Sveta Agata, prosi za nas!

prosi za
nas!

237

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdove, prosite za
nas !

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite
za nas!

prosi za
nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudega duha,

Jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

•o

o

a

C/)

O

O

238

Po skrivnosti svojega sve¬
tega včlovečenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem
postu,

Po svojem križu in trpljenju,
Po svoji smrti in svojem po¬
kopu,

Po svojem svetem vstajenju,
Po svojem čudežnem vnebo¬
hodu,

Po prihodu tolažnika Svetega
Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Prizanesi nam,

Odpusti nam,

Pripelji nas k pravi pokori,
Vladaj in ohrani svojo sveto
Cerkev,

Ohrani apostolskega pastirja
in vse cerkvene stanove v
svoji sveti veri,

Ponižaj sovražnike sv. Cerkve,

prosimo te, sliši nas! reši nas, o Gospod!

Varuj našega cesarja,

Daj krščanskim kraljem in
oblastnikom mir in pravo
soglasje,

Daj vsemu krščanskemu ljud¬
stvu mir in edinost,

Potrdi in ohrani nas vse v
svoji sveti službi,

Povzdigni naše misli k ne¬
beškim željam,

Povrni vsem našim dobrot¬
nikom z večnimi darovi,

Reši duše naše in naših bra¬
tov, sorodnikov in dobrot¬
nikov večnega pogubljenja,

Daj in ohrani sad zemlje,

Daj vsem vernim dušam večni
pokoj,

Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

prosimo te, sliši nas!

240

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (dalje tiho).

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

O. Temveč reši nas hudega.

Psalm 69.

O Bog, pridi mi na pomoč; * Go¬
spod hiti mi pomagat.

Osramočeni naj bodo in naj se sra¬
mujejo, * kateri mi strežejo po življenju.

Zavrnejo naj se in sram jih bodi, *
kateri mi hudo žele.

Zavrnejo naj se hitro osramočeni, *
kateri se mi posmehujejo.

Radujejo in vesele naj se pa v tebi
vsi, kateri te iščejo; * in kateri ljubijo
tvoje odrešenje naj vedno govore: Hva¬
ljen bodi, Gospod!

241

Jaz pa sem ubožec in siromak, * Bog,
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj Odrešenik si
ti, * Gospod, nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu; * kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

V. Pomagaj svojim služabnikom.

O. Ki v te zaupajo, moj Bog.

V. Bodi nam, Gospod, močen stolp.

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In sin krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V. Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hu¬
dobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod, poživljaj in
osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga v
roke njegovih sovražnikov.

V. Molimo za našega škofa 1.

O. Gospod, ohrani in varuj ga vsega
hudega.

16

242

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Ohrani, Gospod, našega cesarja
in usliši nas ta dan, ko kličemo k tebi.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Povrni milostno, Gospod, vsem,
ki nam zavoljo tvojega imena kaj do¬
brega store, z večnim življenjem.

V. Molimo za verne mrtve.

O. Gospod, daj jim večni pokoj in
večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih
ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki j
v te zaupajo, moj Bog.

V. Pošlji jim, Gospod, pomoč iz sve¬
tišča.

O. In varuj jih s Sijona.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k tebi.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, da vedno
usmiljenje skazuješ in prizanašaš, usliši

243

naše prošnje; naj nas in vse tvoje slu¬
žabnike, katere vklepajo grehov vezi,
odveže tvoje dobrotno usmiljenje.

Usliši, prosimo, Gospod, naše po¬
nižne prošnje in odpusti nam grehe, ki
se ti jih obtožimo, da nam z odpuščenjem
vred dobrotljivo mir podeliš.

Skaži nam milostljivo, Gospod, ne¬
izrekljivo svoje usmiljenje, da nas vseh
grehov odvežeš in rešiš kazni, ki jih
za svoje grehe zaslužimo.

O Bog, ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostno na molitve svo¬
jega ljudstva, ki te ponižno prosi; in
odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo.

Vsemogočni večni Bog, usmili se svo¬
jega služabnika, našega papeža I., in vodi
ga v svojem usmiljenju po poti večnega
življenja, da bo s tvojo pomočjo želel in
z vso močjo izvrševal, kar je tebi ljubo.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih,
glej milostljivo na svojega služabnika,
našega škofa I., ki si ga postavil za pa¬
stirja naši škofiji; podeli mu, da bo

16 '

244

tistim, črez katere je postavljen, koristil z
besedo in dejanjem in tako s čredo, ki
mu je izročena, dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po tvojem
usmiljenju sprejel cesarsko vladarstvo,
tudi raste v vseh čednostih, da bo z
njimi lepo ozaljšan, mogel pregreh se
varovati, sovražnike zmagovati in v mi¬
losti priti k tebi, ki si pot, resnica in
življenje.

O Bog, ki od tebe izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet
ne more dati, da bodo naša srca tvojim
zapovedim vdana in da bodo časi s tvojo
pomočjo varni in mirni.

Užgi, o Gospod, z ognjem Svetega
Duha naša srca, da ti bomo s čistim
telesom služili in s čistim srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, podeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov, da
s pobožnimi prošnjami dosežejo usmi¬
ljenje, ki so ga vedno želeli.

245

Začni, prosimo, Gospod, naša de¬
janja s svojim navdihovanjem in sprem¬
ljaj jih s svojo pomočjo, da se vse naše
molitve in vsa naša dela vselej po tebi
začno in po tebi začeta končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospo¬
duješ nad živimi in mrtvimi in se usmiliš
vseh, o katerih veš, da bodo tvoji po
veri in dobrih delih, ponižno te prosimo,
naj vsi, za katere smo se namenili mo¬
liti, ki še živč ali pa so se že ločili s sveta,
po prošnjah vseh tvojih svetnikov iz usmi¬
ljenja tvoje dobrote dosežejo odpuščanje
vseh svojih grehov. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj
nas usliši.

O. Amen.

V. In duše vernih naj po milosti božji
počivajo v miru.

O. Amen.

246

Cerkvene molitve

o zapovedanih praznikih
s v e.t n i k o v.

Sveti Štefan.

Štefan poln milosti in moči je delal
velika znamenja med ljudstvom.

V. S slavo in častjo si ga ovenčal,
Gospod.

O. In postavil si ga nad dela svojih rok.

Molimo.  Daj nam, prosimo, Go¬
spod, posnemati, kar obhajamo, da se
bomo učili ljubiti tudi sovražnike, ker
častimo onega, ki je tudi za preganjavce
prosil Gospoda našega, Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, ki s teboj živi in kraljuje
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Sveti Jožef.

Glejte zvesti in modri služabnik, ki
ga je Gospod postavil nad svojo družino.

V. Slava in bogastvo je v njegovi hiši.

247

O. In njegova pravica ostane ve¬
komaj.

Molimo.  Naj nam pomaga, pro¬
simo te, Gospod, zasluženje ženina tvoje
presvete Matere Marije, da nam bo po¬
deljeno po njegovih prošnjah, česar naša
slabost ne more doseči. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Sveti Peter in Pavel.

Danes je Simon Peter stopil na les
križa, aleluja; danes je ključar nebeškega
kraljestva radosten hitel h Kristusu; danes
je apostol Pavel, luč vseh narodov, na¬
gnil glavo in bil za Kristusovo ime z
mučeništvom ovenčan, aleluja.

V. Oznanjali so dela božja.

O. In razumeli so njegova dejanja.

Molimo.  O Bog, ki si današnji dan
posvetil z mučeništvom svojih apostolov
Petra in Pavla; daj svoji Cerkvi, da bo
v vsem poslušala zapoved onih, po ka¬
terih je sprejela začetek svete vere. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

248

Vsi svetniki.

O kako veličastno je kraljestvo, v ka¬
terem se s Kristusom radujejo vsi svet¬
niki! Ogrnjeni v bela oblačila gredo za
jagnjetom, kamorkoli gre.

V. Radovali se bodo svetniki v slavi.

O. In veselili se bodo v svojih bi¬
vališčih.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ki nam daješ zasluge vseh tvojih svet¬
nikov častiti na en praznik, prosimo te,
ko si nam število priprošnjikov toliko
pomnožil, podeli nam zaželjeno bogastvo
svojega usmiljenja. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija .. . (tri¬
krat.) Čast bodi Očetu.

Opomba o blagoslovu.

Kadar se sveti blagoslov podeli po rim¬
skem obredu, se slovenska molitev k presve¬
temu Rešnjemu Telesu opusti. Kadar pa se
moli, je njeno mesto pred blagoslovom,
torej p o sklenjenih molitvah litanij.

249

Pesmi

k presvetemu Rešnjemu Telesu.

1. ,,Častimo te“ in „Sveto“.

(Pred blagoslovom.)

Častimo te, kruh živi angelski,

Ti pravi človek vkup in večni Bog
nebeški.

Sveto, sveto, sveto,

Sveto, vedno sveto
Jezusovo je telo
V zakramentu moljeno.

(Po blagoslovu.)

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti,

Zlasti pa poslednji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas.

2. „0 zveličavna hostija.“

(O salutaris.)

O zveličavna hostija,

Ki nam odpiraš sveti raj,

250

Glej, sila stiska nas strašna,
Pomagaj nam in nas krepčaj.

3. „V zakramentu."

(Tantum ergo.)

V zakramentu vse sladkosti
Počastimo Jezusa,

V novi daje nam skrivnosti
Rajski kruh zveličanja;

V naših čutov pa slabosti
Trdna vera nas krepča.

* *

*

Čast in slava razodeva,

Naj se Očetu večnemu!

Čast in slava naj odmeva
Sinu njega ljubemu;

Čast enaka naj se peva
Vedno Duhu Svetemu.

Molitev pred blagoslovom.

V. Kruh iz nebes si jim podelil. (Ale¬
luja.)

251

O. Ki ima vso sadkost v sebi. (Ale¬
luja.)

Molimo.  O Bog, ki si nam v ču¬
dežnem zakramentu zapustil spomin svo¬
jega trpljenja, daj nam, te prosimo, tako
častiti svete skrivnosti tvojega telesa in
tvoje krvi, da bomo vedno v sebi čutili
sad tvojega odrešenja. Ki živiš in kralju¬
ješ od vekomaj do vekomaj.

O. Amen.

Hvalite Gospoda.

(Prevod za koralno melodijo „Laudate
Dominum.)

Hvalite Gospoda slehrna ljudstva, *
hvalite ga zemlje narodi!

Zakaj utrjena je med nami milost
njegova, * in božja resnica ostane ve¬
komaj.

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu, * kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

252

Zahvalna himna.

(Te Deuni.)

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda
poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse
oblasti,

Tebi kerubi in serafi * neprenehoma
prepevajo:

Svet, * svet, * svet si, o Gospod,
Bog vojnih čet!

Polna so nebesa in zemlja * veli¬
častva tvoje slave.

Tebe apostolov * preslavni zbor,

Tebe prerokov * glasovita četa,

Tebe mučencev * sijajna vojska,

Tebe po širni zemlji * slavi sveta
Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

Tvojega častitega Sina, * pravega in
edinega,

In Svetega Duha, * tolažnika,

Ti Kristus, * kralj veličastva,

Ti si Očetov * večni Sin;

253

Ti se nisi branil naročja Device, *
da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim
odprl vrata nebeška.

Ti sediš na božji desnici * v slavi
Očetovi.

Ti boš prišel kot sodnik, * to veru¬
jemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč
svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z
drago krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti
k tvojim svetnikom.

Odreši svoje ljudstvo, Gospod, * in
blagoslovi svojo lastnino.

Vladaj jih * in poveličaj jih na veke.

Vse dni * tebe slavimo;

In hvalimo tvoje ime vekomaj * in
od vekomaj do vekomaj.

Varuj, Gospod, * nas greha ta dan.

Usmili se nas, Gospod, * usmili se nas!

Skaži nam svoje usmiljenje, Gospod,
* kakor upamo v tebe.

V tebe, Gospod, zaupam, * vekomaj
ne bom osramočen. Amen.

254

V. Slavimo Očeta in Sina s Svetini
Duhom.

O. Hvalimo in povišujmo ga ve¬
komaj.

V. Slavljen bodi, Gospod Bog, na
nebu.

O. In hvalevreden in častit in povi-
ševan vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k tebi.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim Duhom.

Molimo.  O Bog, čigar usmiljenju
ni števila in čigar bogastvo dobrotljivosti
je neskončno, zahvalimo se tvojemu pre-
milostljivemu veličastvu za podeljene da¬
rove; in tvoje milosti vedno prosimo,
ne zapusti prosivcev, ki jim podeljuješ,
česar žele, temveč pripravi jih za večno
plačilo. Po Kristusu, Gospodu našem.

O. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri nas.

O. Amen.

--Nr-

Še nekaj molitev.

Za praznik angelov varihov.

Ant.  Sveti angeli, naši varihi, branite
nas v boju, da se ne pogubimo ob strašni
smrti.

V. Pred obličjem angelov ti bom pre¬
peval, moj Bog.

O. Molil bom v tvojem svetišču in
hvalil tvoje ime.

Molimo.  O Bog, ki nam v svoji
neizrekljivi previdnosti pošiljaš v varstvo
svete angele; daj nam na naše ponižne
prošnje, da nas bodo vedno varovali, in
da se bomo veselili v njih družbi na
večno. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

256

K žalostni Materi božji.

Ant.  Potrla me je bolečina, moje
lice je zateklo od jokanja, in stemnile
so se moje oči.

V. Kraljica mučencev, prosi za nas!

O. Ti, ki si stala poleg križa Jezu¬
sovega.

Molimo.  O Bog, v čigar trpljenju
je po Simeonovi prerokbi presveto dušo
častitljive Device in Matere Marije pre¬
bodel meč bolečin, daj nam milostno,
da se bomo, ki s častjo obhajamo njene
bolečine, veselili blaženega sadu tvojega
trpljenja. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Za praznik presv. rožnega venca.

Ant.  Blažena mati in nedolžna De¬
vica, častitljiva Kraljica sveta, naj čutijo
tvojo pomoč vsi, kateri obhajajo tvoj
praznik presvetega rožnega venca.

V. Kraljica presvetega rožnega venca,
prosi za nas!

257

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  O Bog, čigar edinorojeni
Sin nam je s svojim trpljenjem, svojo
smrtjo in svojim vstajenjem pridobil dar
večnega zveličanja; daj nam, te prosimo,
da ki premišljujemo te skrivnosti v pre¬
svetem rožnem vencu blažene Device
Marije, da bomo posnemali, kar imajo
v sebi, pa tudi dosegli, kar nam obetajo.
Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev,

s katero se krščanske družine posvete sveti
družini.

O Jezus, naš preljubeznivi Zveličar!
Prišel si iz nebes, da si razsvetljeval
svet s svojim naukom in zgledom, in
hotel si večji del svojega zemeljskega
življenja preživeti v hišici nazareški, po¬
nižno pokoren Mariji in Jožefu, da si
tako posvetil ono družino, ki naj bo zgled
vsem krščanskim družinam; sprejmi mi¬
lostno tudi to našo družino, ki se ti zdaj

17

258

podari in posveti. Varuj in brani jo, in
utrdi v njej svoj sveti strah ter mir in
edinost krščanske ljubezni, da bo vedno
bolj podobna božjemu zgledu tvoje svete
družine in da njeni udje vsi brez izjeme
dosežejo večno zveličanje.

O Marija, preljuba mati Jezusova in
mati naša, izprosi po svoji dobroti in
milosti, da Jezus milo sprejme to naše
posvečenje in nam podeli svoje dobrote
in blagodare.

O Jožef, presveti varih Jezusov in
Marijin, pomagaj nam s svojo priprošnjo
v vseh dušnih in telesnih potrebah, da
bomo z Devico Marijo in s teboj vred
vekomaj častili in hvalili svojega božjega
Zveličarja Jezusa Kristusa.

Sveti križev pot

sv. Leonarda Porto - Mavriškega.

(Neizmerno truda je stalo prirejeva-
nje križevega pota, ker so naši 'prevodi
prerazlični. Ta formular je na novo pre¬
veden iz izvirnika, toda v duhu našega
jezika in čuvstvovanja. Prednosti  naših
starih prevodov so pridržane, čeprav se
oddaljujejo od izvirnika. Da bo mogoče
edinost, zametujemo nova mašila in
lokalizme.  Izpuščamo ali izpreminjamo
pa take stavke, ki se zlorabijo v trivi-
jalnost; tudi nekatere lepe podobe je
bilo treba odstraniti, ker so bile za ne¬
katere kraje nemogoče.)

17 *

260

Sveti križev pot je pobožnost, pri kateri
v duhu spremljamo božjega Odrešenika ob
štirinajstih postajah, odtlej, ko je bil k smrti
obsojen, pa dotlej, ko je bil v grob položen,
ter ob enem premišljujemo njegovo bridko
trpljenje in smrt. (Katekizem opr. 323-)

Priprava.

O pridite, stvari,
Kaj, glejte, se godi:
On, ki nas vse živi,
Strašno za nas trpi.

Molimo.

Začni, prosimo, Gospod, naša dejanja
s svojim navdihovanjem in spremljaj jih
s svojo pomočjo, da se vsa naša dela
vselej po tebi začno in po tebi začeta
končajo. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

(Kesanje in namen.)  Usmiljeni
Jezus, ljubim te nad vse, ker si neskončno
popoln in ljubezniv; iz vsega srca se
kesam, da sem te razžalil, o največja
dobrota.

Darujem  ti ta sveti križev pot v
čast tistega trpljenja polnega pota, po

- • 261

katerem si hodil zame ubogega grešnika.
Prejeti želim svete odpustke in moliti na
vse tiste namene, za katere so bili po¬
deljeni. O Jezus, sprejmi jih zame in
(po rokah Marije Device) za uboge verne
duše v vicah, (zlasti za . . .*)

Daj mi, o Gospod, po tem križevem
potu doseči v tem življenju tvojo milost,
po smrti pa večno zveličanje. Amen.

*) Naredi namen, en popolni odpustek
prejeti zase, druge vse pa daruj vernim dušam,
katerim želiš pomagati. Lepa navada je, vse
odpustki darovati Mariji Devici, da jih ona
obrne v prid tistim dušam, katerim najbolj želi.


262  —

I. Razbičan, zapljuvan
In kronan, zasramovan
Pred sodbo je peljan,
Nedolžen v smrt izdan.

Prva postaja.

Pilat obsodi Jezusa k smrti.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj občudovanja vredno po¬
nižnost nedolžnega Jezusa, ko je poslušal
in sprejel krivično sodbo. Vedi, da so
hudobije tvojega jezika bile tiste lažnive
priče, ki so preslepile sodnika, da je

263

nedolžnega Jezusa obsodil k smrti. Obrni
se torej k svojemu ljubezni polnemu Bogu
in vzdihni bolj s srcem kakor z usti:

O moj ljubi Jezus, kako neizmerna
je tvoja ljubezen! Torej za tako nevredno
stvar se ponižaš, da zavoljo nje greš v
ječo, sprejmeš vezi in udarce in se daš
celo obsoditi k tako sramotni smrti. Oh,
to me mora zadeti v srce in ganiti h
kesanju nad tolikimi grehi mojega jezika;
studijo se mi in bridko jih obžalujem.
Zato bom po vsem tem križevem potu
prosil in klical: Moj Jezus, usmiljenje!
Moj Jezus, usmiljenje !

Oče naš. Zdrava Marija. Čast bodi
Očetu.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

&g«s>ae

264

II. Glej, križ mu nalože,
Na ranjene rame ;
Oh, Jagnje božje gre
In nese vseh dolge.

Druga postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako je dobri Jezus rado-
voljno objel sveti križ in s kakšno krot-
kostjo je prenašal udarce in žalitve hu¬
dobnega ljudstva. Ti pa ves nepotrpežljiv
bežiš pred križem, kar le moreš. Ali ne

265

veš, da brez križa ne prideš v nebesa?
Žaluj vendar nad svojo slepoto, obrni
se k svojemu Gospodu in reci:

Ne tebi, o Jezus, ampak meni se spo¬
dobi težki križ, ki so ti ga naložili moji
grehi ! Ljubi Zveličar, daj mi moč, da
bom voljno objel vse križe, ki jih za¬
služijo moje velike pregrehe. Daj mi tudi
milost, da se ločim s tega sveta v lju¬
bezni do sv. križa; goreč od te ljubezni
naj tudi jaz želim kakor tvoja služabnica
sv. Terezija: Trpeti ali umreti! Umreti ali
trpeti!

Oče naš. .

Čast bodi. ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

<jg222§

266

III. Opešal je v močeh,
Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potrt na tleh.

Tretja postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus zavoljo izgube
toliko krvi oslabljen, prvič pade pod
križem. Glej, kako ga s pestmi bijejo in
z nogami sujejo. In vendar potrpežljivi
Jezus ne odpre svojih ust, ampak trpi in

267

molči. Ti pa si že zavoljo lahkih križev
nevoljen, godrnjaš, se pritožuješ in morda
celo preklinjaš ! Odpovej se vendar svoji
nepotrpežljivosti in svojemu napuhu, in
prosi svojega Gospoda rekoč:

O preljubeznivi Odrešenik! Glej, pred
tvojimi nogami kleči nesrečen grešnik.
Kolikokrat in kako hudo sem grešil! O
Jezus, podaj mi v pomoč svojo sveto
roko. Pomagaj, da ves čas svojega živ¬
ljenja več ne padem v smrtni greh in
da si tako zagotovim po smrti večno
zveličanje.

Oče naš...

Čast bodi...

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!


268

IV. O žalostni spomin
Ko Mater sreča Sin,
Ki meč ji bolečin
Do srca gre globin

Četrta postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Oh, kolika bolečina je presunila srce
Jezusu in kolika bridkost je zadela srce
Matere Marije, ko sta se srečala ! „0 ne¬
hvaležna duša“ — kliče tebi žalostna
Marija — „kaj ti je storil moj Sin ?“ In

- 269  —

v bolečinah te vpraša Jezus: „Kaj ti je
storila moja Mati ? O zapusti vendar svoj
greh, ki je kriv najine bridkosti! Grešnik,
kaj praviš na to? — Vzdihni iz srca in reci:

O božji Sin Marijin! O presv. Mati
Jezusova ! Potrt in skesan klečim pri va¬
jinih nogah. Zakaj jaz sem kriv vajine
žalosti; s svojimi grehi sem ostril meč,
ki je ranil vajini srci. Ves osramočen
in skesan vaju prosim: Odpustita mi,
usmiljenje, o Jezus, usmiljenje, o Marija!
Podelita mi milost, da vaju ne bom žalil
nikdar več in da bom s sočutjem pre¬
mišljeval vajino trpljenje in vajine bo¬
lečine.

Oče naš ...

Čast bodi...

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !


270

V. Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,
Ne brani križa se!

Peta postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu
križ nositi.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, da si ti, kakor ta Simon,
ker si preveč vdan sladnostim tega sveta
in zato križa ne nosiš iz ljubezni do Jezusa,
ampak le z nevoljo, ker se ga ne moreš
ubraniti. Oh, vzdrami že vendar svoje

271

srce in usmili se svojega težko oblože¬
nega Gospoda! Sprejmi radovoljno vse
težave, ki ti jih pošilja nebeški Oče, in
prizadevaj si, ne samo potrpežljivo jih
nositi, ampak zanje Bogu tudi hvalo dajati.
Moli torej in reci:

O moj preljubeznivi Jezus! Zahvalim
te za premnoge priložnosti, ki mi jih
daješ, da bi mogel zate trpeti in zase
kaj zaslužiti. O moj Bog, daj mi milost,
da bom vse križe tega življenja potrpež¬
ljivo nosil in si s tem pridobil večnih
dobrot. Daj, da bom tukaj s tebo ža¬
loval, po smrti pa s teboj kraljeval v
nebesih.

Oče naš ...

Čast bodi . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

frgžggjPg

272

VI. S prtom Veronika
Obriše Jezusa,

V spomin pa vtisk ji da
Obličja svetega.

Šesta postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.



V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Glej in premišljuj na prtu presveto
obličje svojega Zveličarja in ginjen od
ljubezni do njega si prizadevaj, vtisniti si
globoko v srce njegovo podobo. Srečen
boš, ako boš živel s to podobo v srcu;

273

in nad vse srečen boš, ako boš s to po¬
dobo v srcu stopil tudi v večnost. Da boš
pa vreden tolike dobrote, obrni se k
svojemu Gospodu in prosi ga, rekoč:

O moj trpeči Zveličar! Prosim te,
vtisni tudi v moje srce podobo svojega
svetega obličja, da bom vedno nate mislil,
tvoje bridko trpljenje imel pred očmi in
obžaloval svoje grehe. O Jezus, zavoljo
tebe hočem svojo dušo napolnjevati z
bridkostjo in svoje grešno življenje hočem
obsojati do smrti.

Oče naš. . .

Čast bodi . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

18

274

VII. Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:
Od grehov je zadet,
Ki jih ponavlja svet.

Sedma postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, tvoj Gospod in
Odrešenik, na zemlji leži; oslabljen od
bolečin, teptan od svojih sovražnikov in
zasramovan od razdivjanega ljudstva. Po¬
misli, da ga je ponižala tvoja prevzetnost

275

in vrgel tvoj napuh. Zapusti vendar svoj
greh in z bridkim kesanjem nad svojo
preteklostjo skleni, da boš v prihodnje
ponižniši. Reci s skesanim srcem:

O presveti moj Odrešenik! Vidim
sicer, da pod težkim križem potrt ležiš na
zemlji, vendar te molim in častim, kakor
svojega vsemogočnega Boga. Prosim te,
zatri mojo prevzetnost. Očisti mi srce
vseh ošabnih, častiželjnih in samoljubnih
misli. Podpiraj me s svojo milostjo, da
bom vse poniževanje sprejel z voljnim
srcem in da bom tako zaslužil biti s
teboj povišan v nebeškem kraljestvu.

Oče naš ...

Čast bodi...

V. Usmili se nas, o Gospod !

O. Usmili se nas!

18 *

276

VIII. Usmiljene žene,

Ne jokajte za me,
Točite le za se
Spokornih src solze.

Osma postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako zelo ti je treba ža¬
lovati : najprej zavoljo Jezusa, ki toliko
zate trpi; in potem še zavoljo sebe, ki
si tako nehvaležen, da si veselja brez
greha skoraj misliti ne moreš. Kako moreš

277

ostati še trd, če premisliš, kaj tvoj Od¬
rešenik zate trpi. Poglej, kako milostlji¬
vega se skaže Jezus do žalostnih žen.
Obrni se k njemu tudi ti z zaupanjem
in moli s skesanim srcem :

O moj ljubeznivi Izveličar! Zakaj se
moje srce ne razjoka od žalosti! Solz
prosim, o Jezus, solz žalovanja in so¬
čutja, da dosežem tako usmiljenje, kakor
si ga skazal žalujočim ženam. O Gospod,
ozri se name z milostnimi očmi, da bom
tudi jaz tebe poln tolažbe mogel videti
po svoji smrti.

Oče naš . ..

Čast bodi...

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !


278

IX. Zveličar omedli,

Pod križem spet leži;
Naj vendar se zbudi,
Kdor v grehu še živi.

Deveta postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, s koliko bolečino Jezus
tretjič pade pod križem. Glej, kako Zve¬
ličarja, to krotko in nedolžno jagnje,
neusmiljeno sujejo in semtertje vlačijo.
O nesrečni greh, ki samega Sinu bož-

279

jega tako grozovito mučiš! Grešnik, ali
ni tvoj ves potrti Jezus vreden tvojih
solz? Reci torej z žalostnim srcem:

Vsemogočni Bog, ki držiš s svojim
prstom nebo in zemljo, kdo te je tako
neusmiljeno vrgel! Oh, to so storile pre¬
grehe, v katere sem se povračal, in kri¬
vice, ki sem jih ponavljal. Od grehov
ni nehala moja hudobnost in tako sem
ž njimi množil tvoje bolečine. Toda po¬
glej, o Gospod, zdaj skesan klečim pri
tvojih nogah in s tvojo milostjo trdno
sklenem: Ne bom grešil nikdar več, moj
Bog, nikdar več!

Oče naš . . .

Čast bodi . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!


280

X. Ko pride na goro,
Obleko mu vzemo,
In za naš greli dad6,
Pijačo mu grenko.

Deseta postaja.

Jezusa slečejo in mu ponudijo
vina z žolčem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, moja duša, kako Jezusa
vsega ranjenega zdaj še slečejo, in kako
mu ponudijo grenke pijače. Poglej, kako
Gospod trpi za tvojo nesramežljivost in
nezmernost. Ali ga moreš pogledati brez

281

sočutja? Poklekni k nogam svojega tako
osramočenega Zveličarja in reci:

O žalostni Jezus, kolik je razloček
med teboj in menoj! Ti si ves ranjen,
s krvjo oblit in poln grenkosti, jaz pa
ves v prijetnosti, ničemern in poln slad-
nosti, ali vsaj želim tak biti. Oh, jaz nisem
na pravi poti! Moj Bog, daj mi milost,
da izpremenim svoje življenje, in ogreni
mi vse posvetne prijetnosti, da bom na-
mestu njih odslej želel okušati le brid¬
kosti tvojega trpljenja, in da bom tako
vreden, uživati kdaj s teboj nebeško ve¬
selje.

Oče nas . . .

Čast bodi . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!


282

XI. Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,

In z žreblji spet nove
Mu rane narede.

Enajsta postaja.
Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj neizrekljive bolečine, ki jih
je občutil Jezus, ko so mu na rokah in
nogah meso in žile z žreblji prebodli.
Kako je to, da se tvoje srce ne potopi
v žalosti, ko vidiš, da tvoji grehi tako

283

neusmiljeno mučijo Zveličarja. Vsaj zdaj
nad svojimi grehi žaluj in moli:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! Presuni vendar moje trdo srce s
sveto ljubeznijo do tebe. In ker so moji
grehi krivi, da so ostri žeblji tvoje roke
in noge prebodli ter te pribili na križ,
daj mi to milost, da dušna bolečina pre¬
bode tudi moje srce in na križ pribije
vse moje hude želje. Naj bom v živ¬
ljenju in smrti s teboj križan, v nebesih
pa s teboj poveličan.

Oče naš . . .

Čast bodi . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!


284

XII. Na križu Bog visi,
In sveta teče kri:
Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

Dvanajsta postaja.
Jezus umrje na križu.


V. Molimo te, Kristus, in te .hvalimo,
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Povzdigni svoje oči in premišljuj, kako
tvoj Odrešenik na križu visi in umira. Glej,
kako smrtno bled je njegov sveti obraz.
Poslušaj njegove svete besede: za svoje
sovražnike moli; skesanemu razbojniku
obljubi sveti raj; svojo mater izroči Janezu
in svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu.

285

Slednjič nagne glavo in umrje. — Tako
je torej tvoj Odrešenik umrl; umrl na
križu zavoljo tebe! O moja duša, glej
mrtvo obličje Zveličarjevo in ne hodi proč
drugače kakor le z globokim kesanjem.
Objemi sveti križ in vzdihni k Jezusu:

O ljubljeni Zveličar! Spoznal sem, da
so moji grehi tebi vzeli življenje. Nisem
vreden tvojega usmiljenja, ker sem te
križal. Ali, koliko tolažbo čuti moja duša,
ko slišim, da si na križu molil tudi za
tiste, ki so te križali! Kaj naj torej storim
zate, ki si toliko storil zame! Glej, moj
Bog, zavoljo tebe odpustim vsem, ki so
me kdaj razžalili, in želim dobro vsem
ljudem. Tako upam, da bom srečno umrl
v tvoji ljubezni, kakor skesani grešnik,
ki je umiral na tvoji desnici in slišal tvoje
besede : Danes boš z menoj v raju.

Oče naš . ..

Čast bodi . . .

V. Usmili se nas, o Gospod !

O. Usmili se nas!


286

XIII. O Mati usmiljena,
Daruj nam Jezusa,
Ko gledaš žalostna
V naročju mrtvega.

Trinajsta postaja.

Jezusa snamejo s križa in polože
Mariji v naročje.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako oster je bil meč bo¬
lečin, ki je prebodel srce Mariji, ko je
vzela v naročje svojega mrtvega Sina.
Ko ga je gledala vsega ranjenega, so se
ji ponovile vse bolečine njenega rahlo-

287

čutnega srca. Ali kaj je bil ta meč, ki
jo je ranil? Greh je bil, ki je vzel živ¬
ljenje ljubljenemu Sinu. Obžaluj torej
svoj nesrečni greh, združi svojo žalost
s solzami žalostne Matere Marije in reci:

O Kraljica mučencev, kdaj bom vreden,
prav spoznati tvoje bolečine! Kdaj bom
vreden, čutiti jih s teboj in nositi jih v
svojem srcu ! O nebeška Gospa, izprosi
mi to milost, da bom vedno žaloval za¬
voljo svojih grehov, ki so tebi prizadeli
toliko trpljenja. Naj s teboj tukaj žalujem
in trpim, upam in ljubim, potem pa v
tvojem varstvu umrjem in pridem v tvojo
družbo.

Oče naš ...

Čast bodi . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

&V&P a

288

XIV. V grob položenega
Molimo Jezusa,

In zaklenimo ga
V grob srca svojega.

Štirinajsta postaja.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako so žalovali in jokali
sv. Janez, Marija Magdalena in vsi pri¬
jatelji Jezusovi, ko je bilo njegovo telo
v grob položeno. Najbolj pa premišljuj,
kako neutolažljivo bridkost je čutilo srce
Matere Gospodove, ko je videla, da nima

289

več ljubega Sina. Ko v duhu gledaš njene
solze, se moraš pač sramovati, da si med
svetim križevim potom pokazal tako malo
sočutja. Vzdrami se vsaj v zadnjem tre-
notku ! Poljubi spoštljivo kamen svetega
groba, položi v duhu vanj svoje srce in
v bridki žalosti moli k svojemu Gospodu:

O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz lju¬
bezni do mene sprejeti tolike bolečine
križevega pota, molim te v grobu leže¬
čega. Po zasluženju svojega trpljenja mi
podeli milost, da prejmem za popotnico
v večnost — tvoje presveto Rešuje Telo ;
moje zadnje besede naj bodo: „Jezus,
Marija, Jožef"; in naj bo, kakor tvoj, tudi
moj zadnji vzdihljaj: „Oče, v tvoje roke
izročim svojo dušo." Z živo vero, trdnim
upanjem in gorečo ljubeznijo naj s teboj
in za tebe umrjem, da pridem s teboj
uživat veselje od vekomaj do vekomaj.

Oče naš .. .

Čast bodi.. .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

19

290

Sklep: O Jezus, hvali naj

Ves svet te vekomaj
Po svoji smrti daj
Nam priti v sveti raj.

Sklepna molitev.

Molimo. O Bog, ki si z drago krvjo
svojega edinorojenega Sinu hotel po¬
svetiti križ v znamenje življenja, prosimo
te, daj, da se bodo vsi, ki se vesele po¬
veličanja svetega križa, veselili povsod
tudi tvojega varstva. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

O. Amen.

Sveti križev pot.

O presveto Srce, ki živiš tu v taber¬
naklju, Ti si dalo nekdaj svetemu Petru
in sveti Magdaleni dar spokornih solza.
Prenaredi zdajle še meni grešno srce,
da si bom s popolnim kesanjem dušo
očistil ter bom tako vreden odpustkov
sv. križevega pota.

19 *

292

/. Postaja.

Pilat obsodi Jezusa k smrti,

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Ti, o Jezus, si judovskemu ljudstvu
izkazal toliko dobrot; pa Judje so Ti
bili nehvaležni, po krivem so Te tožili,
ter celo sodnika prisilili, da Te je kri¬
vično obsodil.

O presveto Srce, Ti si molče spre¬
jelo krivično obsodbo, to pa iz ljubezni
do mene, jaz sem pa Tebe doslej vseeno
nehvaležno žalil. Zanaprej bom pa greh
sovražil ter bom tudi jaz iz ljubezni do
Tebe voljno trpel, če me bodo ljudje
krivično dolžili.

Oče naš .. .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

293

2. Postaja.

Jezus si zadene križ.

V. Molimo Te, presveto Srce,

O. Ki si nas rešilo.

Velika je bila križeva teža, pa še večja
je bila ljubezen razbičanega Jezusa; zato
je z veseljem sprejel breme našega zve¬
ličanja.

Pozdravljam Te, presveto Srce, ki si
tako rado zame trpelo! Tudi jaz bom
iz ljubezni do Tebe rad trpel ter Ti
vsak dan iznova vsa trpljenja daroval.
Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

294

3. Postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Vsemogočni Bog leži na tleh, ker
se ustvarjeni človek povišuje.

O presveto Srce, ki si iz ljubezni
do mene pripustilo padec tolikega po¬
nižanja, daj, da pade iz mojega srca vsa
prevzetnost, ter da začnem posnemati
Tvojo sveto ponižnost. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

295

4. Postaja.

Jezus sreča žalostno mater.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Kdo more občutiti, koliko bolesti sta
čutili obe najbolj usmiljeni Srci, ko sta
se srečala trpeči Sin in najsočutnejša
Mati?

O najusmiljenejši Srci, imejta usmi¬
ljenje tudi z mojo grešno dušo! Po¬
delita mi, da bom tudi jaz usmiljenega
srca, da bom enkrat dosegel usmiljenje.
Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!


296

5. Postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Ko Ti je tujec Simon, čeprav prisiljen,
pomagal križ nositi, si ga gotovo po¬
plačal s prijaznim pogledom in pa z mi¬
lostjo, da je zanaprej zaslužno prenašal
križe.

O presveto Srce, podpiraj me, da
ne bom le svojih križev voljno nosil,
marveč da bom še drugim iz ljubezni
do Tebe v križih pomagal. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

297

6. Postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

O najlepši obraz, kako si v trpljenju
ves izpremenjen! Komaj si še malo prej¬
šnjemu podoben!

O mili Jezus, moje srce bi moralo
biti lepa podoba Tvojega najčistejšega
Srca in moja duša lep odsvit Tvoje naj¬
svetejše duše. Da bi tako bilo, si mi v
bridkem trpljenju zaslužil sv. zakramente.
Pri sv. krstu si storil v meni podobnost,
ki so je bili še angeli veseli. Greh je
pa to podobnost žalostno izpremenil. O,
upodobi moje srce zopet po svojem
Srcu. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

298

7. Postaja.

Jezus pade drugič.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Jezusove telesne moči so že vse oslab¬
ljene; zopet je padel; pa če prav tako
slab; je vendar zopet vstal.

O presveto Srce, pomagaj meni in
vsem, da vselej hitro vstanemo, kolikor-
krat pademo v mlačnost ali celo v grehe.
Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me.

cas?

299

8. Postaja.

Jezus sreča Jeruzalemčanke.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Jeruzalemčanke so bile usmiljenega
srca in so objokovale Tvoje trpljenje.
Tvoje Srce pa je bilo še bolj usmiljeno,
pozabilo je nase ter jim je svetovalo,
naj spokorno objokujejo grehe Da ne
boš zastonj trpel zanje in njih otroke.

Na nespokorni Jeruzalem so prišle
hude stiske, ker ni sprejel milosti, ko
si mu jih ponujal. Daj mi, o Jezus, da
ne zamudim tudi jaz! Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me.

^Qs>

300

9. Postaja.

Jezus pade tretjič.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

O Jezus, Ti si že tretjič na tleh pod
težo človeških grehov. Kaj si mi hotel
zaslužiti s ponovljenimi padci?

Mislil si na mojo omahljivost. Po¬
navljaje si padel in ponavljaje vstal, da
si mi zaslužil zaupanje, da me hočeš
večkrat vzdigniti, če me večkrat potlači
grešnost. Pomagaj mi, o presveto Srce,
da v slabostih ne obupujem, marveč se
vselej zaupno k Tebi zatekam. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

301

10. Postaja.

Jezusa slečejo.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Zoperna je bila grenka žolčeva pi¬
jača Jezusovim ustom, skelele so ga vsled
slečenja ponovljeno krvaveče rane, naj¬
bolj pa mu je žalilo najsramežljivejše Srce
slečenje samo.

Pijančevanje, ničemurnost in nečisto¬
vanje so tisti grdi grehi, ki so trpljenje
te postaje zakrivili. O presveto Srce, daj
mi, da bom zmeren v uživanju, skromen
v noši in čist v čustvovanju. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

302

11. Postaja.

Jezusa pribijajo na križ.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Jezus je pohlevno legel na križ, stegnil
roke ter je pripustil, da so mu žreblji
napravili štiri velike nove rane.

O Jezus, pri bolečinah, ki si jih trpel
ob križanju, Te prosim, pomagaj mi, da
jaz starega človeka v sebi križam ter
začnem posnemati lepe čednosti Tvojega
presvetega Srca. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

303

12. Postaja.

Jezus umira.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Tri bridke ure opravlja presveto Srce
krvavo daritev, potem je jenjalo biti, in
sulica mi ga je odprla.

O presveto Srce, ki si me ljubilo v
življenju in ob smrti ter me še ljubiš
v tabernaklju, daj, da tudi jaz živim in
umrjem v Tvoji ljubezni. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

304

13. Postaja.

S križa snetega Jezusa polože
Mariji v naročje.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Mrtvega Sina ima v svetem naročju
Mati ljubezni. Njene oči mu gledajo z
živo vero v odprto Srce. Srce ji še bije,
ker trdno zaupa, da bo Sinovo Srce
zopet oživelo.

Za Tvoje mrtvo Telo o Jezus, je bil
gotovo najvrednejši mrtvaški oder brez¬
madežno naročje najčistejše Matere. Pri
svetem Obhajilu pa prideš meni živ na
jezik in v srce, daj, da bosta vselej oba
čista. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

305

14. Postaja.

Jezusa polagajo v grob.

V. Molimo Te, presveto Srce.

O. Ki si nas rešilo.

Ko so najsvetejše Truplo položili v
grob, so grob zaprli in zapečatili, da
bi ga kdo ne vzel.

Ko pride Jezus pri sv. Obhajilu zopet
k meni, bom tudi jaz zaprl grob svojega
srca, da mi greh nikdar ne vzame tega
najboljšega prijatelja. Amen.

Oče naš . . .

V. Presveto Srce.

O. Usmili se me!

Sklep.

Odobri, o presveto Srce, kar so naša
slaba srca zdaj površno storila. Usmili
se tudi ubogih duš v vicah! Amen.

Oče naš . . .

20

Kazalo

Stran

I. Poprej križeva zastava, nato šele

zastava presv. Srca s križem . . 1

II. Kdo je že prej častil presv. Srce,

predno se je isto razodelo bla¬
ženi Marjeti Alakok? . 7

III. Češčenje se prične.11

IV. Kaj častimo, če častimo pre¬
sveto Srce? .27

V. Kaj obljublja presv. Srce svojim

častivcem?.33

1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potre¬
bujejo v svojem stanu.34

2. Njihovim družinam bom dajal mir . . 35

3.  Še celo stanovanja jim bom blago¬

slovil, če bodo imeli in častili v njih
podobo mojega Srca.37

4. V trpljenju jih bom tolažil.40

5. Varno zavetje jim bom v življenju in

posebno ob smrtni uri.40

6. Vsa dela in podjetja jim bom zelo bla¬
goslavljal .42

7. Orešniki bodo našli v mojem Srcu

mir in neizmerno morje usmiljenja . . 46

8. Mlačne duše postanejo goreče ... 47

II

Stran

9. Goreče duše se bodo povspele prav
hitro do velike popolnosti.49

10. Duhovnikom bom delil milost, da bodo
ganili tudi najbolj zakrknjena srca . . 51

11. Vsi tisti, ki bodo širili to pobožnost,
bodo vpisani v mojem srcu in se ne
bodo nikdar več iz njega izbrisali . . 55

12. Tistim, ki bodo v mojem Srcu iskali

milosti in darov, jih bom delil z ne¬
omejeno mero.59

VI. Koliko ti še manjka, da posta¬
neš pravi častivec presv. Srca? 60

VII. V čem obstoji pobožnost do pre¬
svetega Srca?.66

1. Češčenje.66

2. Hvaležnost in ljubezen.70

3. Prošnja za odpuščanje in pokora ... 79

VIII. Posnemajmo čednosti presve¬
tega Srca! .85

1. Ponižnost presv. Srca.86

2. Krotkost.88

3. Gorečnost.93

4. Pokorščina.95

5. Ljubezen.98

6. Svetost .100

IX. Nameni presv. Srca in tvoji na¬
meni .103

X. Kaj je apostolstvo molitve?

Apostolstvo molitve.108

20 1

III

Stran

XI. Bratovščina presv. Srca Jezuso¬
vega .117

1. Dolžnosti .119

2. Koristi — Odpustki.120

XII. Častna straža .123

XIII.  Praznik presv. Srca. 125

XIV.  Spravno obhajilo. 128

XV.  Mesec presv. Srca. 131

XVI. Kako nas ljubljanski škof vabijo

pod zastavo presv. Srca? . . . 134

Kratek poduk.

Znamenje sv. križa.143

Apostolska vera.144

Gospodova molitev.144

Češčenamarija.145

Tri božje čednosti.■.149

Jutranja molitev.154

Angelovo češčenje.- . 155

Večerna molitev.155

Molitev pred podobo svete družine . . . 158

Sveti rožni venec.159

Molitev „Pod tvojo pomoč 0  in v čast sve-

v  temu Jožefu.160

„Češčena bodi kraljica".162

Molitev „spomni se“.163

Molitev k sv. angelu varuhu.163

Ponovitev krstne obljube.164

IV

Stran

Krajše molitve.165

Vzdihljeji.166

Kratka maša,  pri kateri se premišljuje,
moli sv. rožni venec ali pojo pesmi.

Začetek.168

Pri evangeliju.169

Pri darovanju.169

Pri povzdigovanju.169

Pri obhajilu. 170

Pri blagoslovu.171

Zahvala .171

Molitve po tihi sv. maši.172

Sveta maša.  (Po o. P. Arnoudtu, S. J.)

Pred začetkom.174

Začetek.174

Slava.175

Molitev.176

List.176

Evangelij .177

Vera.177

Darovanje .178

Predglasje .179

Povzdigovanje .180

Po povzdigovanju.180

Obhajilo.182

Po obhajilu.183

Cerkvena molitev.184

Blagoslov.184

Konec.184

v

Izpovedne molitve.

Stran

Pred izpraševanjem vesti.186

Izpraševanje vesti.186

Kes in trdni sklep.187

Po izpovedi moli.189

Sveto Obhajilo.

Predobhajilne molitve.190

Poobhajiine molitve.193

Češčenje.194

Zahvala .195

Posvečenje.195

Prošnja.195

Ponovitev krstne obljube. (Gl. str. 164.)
Molitev za odpustke.197

Litanije presv. imena Jezusovega  199

Cerkvene molitve o velikih Gospo-
, dovih praznikih.

Rojstvo Gospodovo.203

Obrezovanje Gospodovo.203

Razglašenje Gospodovo.204

Ime Jezusovo.205

Sveta družina.  205

Vstajenje Gospodovo.206

Vnebohod Gospodov.206

Binkošti.207

Presveto Rešnje Telo.208

Obletnica posvečenja vseh cerkva .... 208

VI

Stran

Molitev za  Fse potrebe .209

Litanije presv. Srca Jezusovega .  213

Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu . . .216

Lavretanske litanije Matere Božje  218

Cerkvene antifone in prošnje k
Materi Božji.

A.  Od prve adventne nedelje do božiča . 221

B.  Od božiča do svečnice.223

Svečnica.223

C.  Od svečnice do velikega četrtka . . . 224

Oznanjenje Marijino.225

D.  Od velike sobote do prve binkoštne

nedelje .226

E.  Od prve binkoštne nedelje do adventa 226

Vnebovzetje Marijino.227

Rojstvo Marijino.228

Ime Marijino.229

„Pod tvojo pomoč/ (Naj se moli vselej) 229

Molitev k sv. Jožefu.230

Molitev za vse potrebe.231

Pri rožnivenški pobožnosti v oktobru 232

Litanije vseh svetnikov .234

Psalm 69 . 240

Cerkvene molitve o zapovedanih
praznikih svetnikov.

Sveti Stefan.246

Sveti Jožef. 246

VII

Stran

Sveti Peter in Pavel.247

Vsi svetniki.248

Pesmi k presv. Reš njem Telesu.

1. »Častimo te" in „Sveto“.249

2. r O zveličavna hostija".249

3. „V zakramentu".250

Molitev pred blagoslovom.250

Hvalite Gospoda.251

Zahvalna himna.252

Še nekaj molitev.

Za praznik angelov varihov.255

K žalostni Materi božji.256

Za praznik presv rožnega venca ... 256
Molitev, s katero se krščanske družine
posvete sveti družini.257

Sr. križev pot .

sv. Leonarda Porto-Mavriškega.259

Priprava.260

Sklepna molitev.290

Sr. križev pot .291

Sklep.305

NflRODNR IN UNIUERZITETNfi
KNJIŽNICA

CD
□

00000373501




W-U¥sSi

: "-.'.v'