Splošno o revolucljt Na Francoskem je bilo že davno vse pripravljeno za prevrat. Glavni vzroki revolucije so bili na političnem ter socijalnem polju življenja in, že sami bi bili zadostovali, priklicati prevrat; a najbolj rodovitna tla za revolircijo so bila v versko nravnem življenju in že baš radi tega se je tako strahovito raz mahnila in povzroSila tako grozna raz dejanja. Nevera in nečistost sta bili popolni gospodarici v višjih krogih, v znanosti ter po Casopisju. Na političnem polju se je bil do skrajnosti osovražil brezmejni absolutizem; severoameriška osvobodilna vojna 1775-83 je vzbudila navdušenje za republikansko državno obliko; nižje Ijudstvo je ječalo pod neznosnimi davki ter Bfemeni, posledica brezkončnih vojn Ludovika XIV. ter njegove in njsgovega naslednika potratnosti na dvoru. Plemstvo ter duhovščina sta bila davkov prosta ter s'a blla pri ljudstvu le orodje osovražene vlade. Plemstvo je zahtevalo od tlačanov le dajatve, a mu nf da]o nlč za to. Prl vsem tem naStetern zlu Je bila francoska država pred bankrotom. Da bl odstranlla državno finančno bedo, Je blla absolutistična vlada prlsiljena, da je sklicala na posvet leta 1789 stanove In še pritegnila takozvani tretji stan. Kmalu Je potegnil tretjl stan vso oblast nase in se proglasil za «narodno skupščino« ki je našla proti sredstvo zoper državni bankrot v zaplcnitvi cerkvonega premožcnja. Kmalu za tem se je lotila narodna skupščina koraka, da bi dala državi dru.ofo obliko, navezala kraljestvo n_ ljudsko vo Ijo, razdrla cerkvenl red. ter zatrla sa- mostanc. To gibanja 'e dovedlo kmalu do umora kralja in do uvedbe republike brez Boga. Francija bi r.aj bila razkristjanjena, kar se je tudi zgodilo v najhujši meri v javnem ter družinskem življenju. Reke krvi, ki so jo preplavili, so priklicale stroznenje in hrspenenja po Bogu ter po pomirjenju dežele. Napoleon Bonaparte, od I. 1799 prvi konzul, je ukrotil revolucijo, vpo stavil je namesto zaželjene meščanske svobode železno gospodstvo vojaščine in je napravil s pogodbo z Vatikanom (leta 1802) Francijo v zunanjem živ* Ijenju krščansko. Sako je ra_kr!stja_ila r.volucija Fran cijo? Revolucijonarna narodna skupščina se je lotila po uničenju cerkvenega premoženja, iztrebljenju dobre duhovščine ter samostanov zakona. Zapovedala je civilno poroko, razporoka je bila po zakonu dovoljena. V Parizu so bile ločitve zakonov na dnevnem redu. Ker so bili možje dalje časa v vojni, so sklepale žene doma kardruge zakonske zveze. Zakonski zadržkl so bili odpravljeni; nezakonski otroci glede ded ščine enakovrcdni z zakanskirai; vlačuge so prejemale celo državno podporo. Ko je umoril takozvani narodni konvent kralja in vse nasprotnike, js deloval od sredine leta 1793 na tein, da popolnoma razkristjani Francijo. Sa obstoječe cerkveno imetje ter oprcmo je zaplenil, cerkvam pustil le en zvon, mnogo cerkev je bllo prodanih in služ ba božja odpravljena. Cerkev sv. Genofeve v Parizu je bila proglašena za svetišče vseh bogov in v njem so pokopali največjega brezverskega rovarja Voltaira kot prvega »svetnika« rspublike. Celo krščansko .asovno računanje s krščanskim koledarjem vred sta bila odpravljena 22. nov. 1793. Novo štotje jo pričelo z dnem proglasitva republike, 22. septembra 1792; meseci so prejeli druga imena; mesto krščanskega todna je bilo upeljano 10 dnl, mesto nedeljo so praznovali 10. dan, mesto krščanskih praznikov so bili uvedeni republikanski s pustnimi obredi. Novo službo božjo so upeljali s — .eS.enjem »boginje pameti«. Posadill so na^nosala ni.vredr.o žensko z republikansko čepico na glavi in v nespodobni obleki. V slovcsnem sprevodu so jo spremljali v pariško stolno cerkev, jo dvignili na oltar in zažigali — pred n]o kadilo. Peli so boprinji na čast slavospeve, popivali iz svetih posod in uganjali najbolj razuzdana bo,?okletstva. Pravkar opisana slu?.ba božja bi se naj ponavljala vsaki deseti dan tudi po deželi, kar se je resnično godilo nekaj Casa. Robesplerre, za.asni diktator Francije, se je bal, da bi znala pognati is tega češčenja vla.uge nevarnost za nje govo diktaturo, je pustil vladne prlstaSe, kl so se zavzemali za »boginjo pa meti«, obglavili in je zapovedala narod ha skupščina na njegov pritisk vero v pričujočnost Boga in v neumrjočnost duše. Po obglavljanju Ptobespierra — 21. fcbr. 1.795 — je izšla postava, po ka tcri so bili prepovedaai vai obredi ia- ven cerkve, zvononje, vsa verska znamenja na hišah, duhovniki so p.iso smeli pokazati v duhovniški obleki. Dne 30. marca 1795 je bilo uzakonjeno, da se morajo kristjani posluževati cerkev ne le ob praznikih republike, ampak tudi glede krščanskega bogoslužja — narodna skupščina je dovolila versko prostost. V par stavkih opisana grozna revo»ncija Franclja nam kaže, kam in kako daleč zabredejo državni krmilarji In od njth nahujskane množice, ako bo zavrgle Boga ter cerkev ter se oprijele prelivanja krvi in neverjetnib. bogočastnih blaznosti. Kar so počenJali v dobi revolucije Francoz!, uganjajo danes boljševiki v RusijL Kam vodl lalgaa Sola. Laična šola je posvetna šola brez Cerkve in brez verGke vzgoje. Takšno šolo so radikali vpeljali na Francoskeni. Sadovi te _ole so takšni, da svojo domovino iskreno ljube.i Francozi dvigajo v vedno večjem številu in z vedno veSjo odločnostjo svoje svarilne glasove. Sadovi ee kažojo na eamo pri učencih, marveč tudi pri učiteljih. Velika večina — tri četrtine — francoskega ljudskošolBkcga učiteljstva je organizirana v socialističmh ali pa celo v komunističnih organizaciiah. Vsak razumen elovek vidi, kakšna nevarnost preti od takšnili organizacij moratni in domovinski vzgaji francoske mladlne. — Stranke, ki so zakrivilo uakone o popolni laizaciji francosk^ Ijudske šole, se sedaj v skrbeh prijemajo za glavo. Izgnali so lz državnih šol duha božjcga in verskcga, priklicali pa so v nje duha rdečkarskega. V skrbeh jo tudi sedanja francoska vlada, ki misli na to, kako bi zajezila povodenj eocializma in komunizma med učiteljstvom. KatoliSani so si proti tej nevarnosti pomagali na drug, bolj učinkovit na8in: zasnovali so sl zasebne katoliške Sole, ki jih vzdržujejo z lastnimi stroSki. V te Sole zahaja že 47% Solsks dece. So države, ki posnemajo francoskl vzor državne laične šole, ne posncraajo pa francoskega zgleda, k! daje svobodo zasebnJin šolam verskega duha. Takšno posncmanje je nedosledno in Skcdljivo. Ecctrer in ameri-ki katcHganl. Pred sednik Hoover je poslal pozdrav ameriSkim luteranom, ki obhajajo _G01etnico protestantizma. V svojem pismu hvali Lutra kbt početnika verske reformacije in reformacije zastarclib odnošajev med cerkvi-jo in državo. — Prcdsednik katoliSkega združenja je cdgovoril z ostrim pfotostom, .sš, da je Ilooverjeva izjava uJarcc katoli.aiiom _ obraz in da predsodnik svcbodns Amorike ne srae kazati strankarBivc naklonjeTiosti za to aii ono vero•izpoved, ampak mora biti branitelj ustave, ki daje vscm veroizpovedim cnp.ke pravice. Predsedrrikov ta.jnik je takoj nato izjavil, da prctlsednik ni namoraval žaiiti vcrskcga čuta katoli_anov, cla je vselej pospo^eval ntrplji- , s; -.-. EatclJJ&a C-'rr_:eT v A~!.3_Hj;I. »Najooočne;?a je danes katoliška Cerkev v AAmeriki«, je dejal neki francoski filozzof in učenjak, ki je ravnokar piišel vv Zedinjene države Severne Amerike, kkjer bo imel znanstvena predavanja ppo ameriških vseučiliščih. »Ni močna ppo številu, toda trdna je v organizaciji iin to mlado zdravje ji bode priborilo kkončno zmago v Združenih dr5avah.« Iz protestantizma v katoliško Cerkkev. V lndijski vasi Nellore je prestoppilo v katoliško Cerkev pol vasi: 126 ddružin, ki so doslej pripadali neki pprotestantski verskl ločini. JMisijonnarjl jim niso takoj verovali in so jjim dali dve leti poskušnje. V teh dveh lletih so se pokazali goreče kristjane, tter tako po pravlci zaslužili krst in Kristusa. Sprecbr_je_i Ij-dožreJL V gorah Pappuanskih otokov v Novl Gvineji so sslavili čudovit jubilej. Minilo Je 25 let, oodkar je Kri3tusov nauk preosnovil ssrca ljudožrcev v ponižne nasledovalcce Kristusove. Pred 25 leti so poznall ssamo vojsko in divja klanje. Danes pa obdelujejo zemljo, hodijo v cerkev in k zakramentom; še druglm poganskim rodovom so v zgled. Sosedni rodovi so poslali odposlanstvo k misijonarjera, naj bi še njim pokazali luC prave vere. Kakor liitro dobe misijonarji pomoč iti nove apostole, bodo šli in ustregli želji paganov. Čudovita moč railosti božje, ki more divjega lju dožrca spraviti na kolena pred namestnikom Kristusovim v spovednici.