GEOGRAFSKI OBZORNIK PRENOVA ŠUTNE S POUDARKOM NA TRGOVSKI IN GOSTINSKI DEJAVNOSTI Žiga Ramšak in Jernej Kladnik UDK 911.375(497.4 Kamnik) PRENOVA ŠUTNE S POUDARKOM NA TRGOVSKI IN GOSTINSKI DEJAVNOSTI Žiga Ramšak, Nevlje 33g, 1240 Kamnik, Slovenija, Jernej Kladnik, Jarčeva 4, 1230 Domžale, Slovenija Sutna je srednjeveška ulica v Kamniku. Pred nekaj leti, ko so ulico na novo tlakovali in jo zaprli za promet, se je za- čela njena prenova. Najin namen je bil raziskati, kako je to vplivalo na trgovski in gostinski promet v ulici in njeni bliž- nji okolici. Zanimalo naju je mnenje potrošnikov in prebival- cev o prenovi. Preučila sva dejavnike, ki so vplivali na spre- membo prometa v lokalih. Prav tako naju je zanimala sesta- va kupcev, ki zahajajo v ulico, sestava lokalov glede na last- ništvo in dejavnost posameznega lokala. Sredi izredno privlačne pokrajine pod Kamniš- ko-Savinjskimi Alpami, 2 3 kilometrov severno od Ljub- ljane, stoji Kamnik. Čeprav je središče geografsko in kulturološko razgibane občine, spada med manj- ša slovenska mesta, obiskovalce pa preseneča z le- poto svoje umetnosti in arhitekture (5). Sredi kraja, v njegovem najstarejšem delu, se raz- teza Sutna. Nekoč z obzidjem ograjena ulica dol- ga desetletja ni doživela nobene večje gradbene pre- nove in je tako ohranila svojo prvotno podobo. Slika 1: Sutna je bila že v 19. stoletju značilna trgovska in gostinska ulica. V letih pred 2. svetovno vojno (razglednica iz leta 1935 je iz knjige Aleksandra Sarnavskyja Kamnik - mesto pod Malim gradom) je bila njena podoba precej podobna sedanji; morda je bilo malce manj zunanjega blišča. UDC 911.375(497.4 Kamnik) RENOVATION OF THE KAMNIK TOWN'S QUARTER SUTNA WITH EMPHASIZE ON COMMERCIAL AND HOSTELRY ACTIVITIES Ziga Ramsak, Nevlje 33g, 1240 Kamnik, Slovenia, Jernej Kladnik, Jarceva 4, 1230 Domzale, Slovenija Sutna is a mediaeval street in Kamnik. Its renovation began when the new pavement was built and it was closed for the traffic. The main aim of the research work was to find out how the closing and reconstruction influenced the trade conditions in the street and its vicinity. We were interested in the opin- ion of the consumers as well as of the residents. Our aim was also to discover the structure of the customers and the struc- ture of the trade depending on the ownership and on the activ- ities of each individual shop or quest house. Leta 1 7 8 8 je požar v ulici uničil 5 6 hiš, župniš- če ter strehi cerkve in zvonika. Istega leta je zato Okrožn i urad v Ljubljani izdal odredbo o prepove- di postavljanja lesenih hiš. Hiše so obnovili predvsem s kamenjem iz mestnega obzidja. S tem je mesto v pre- cejšnji meri izgubi lo srednjeveško podobo (6). Vodovod je mesto, in z njim tudi Sutna, dobilo leta 1 8 8 8 , elektriko pa leta 1912 . Tako vodovod, kot kasneje kanalizacija in ureditev mestnih ulic so pri- nesli velik napredek na področjih higiene in snage (9). Na Sutni je bilo rojenih veliko zaslužnih mož s po- dročja kulture, gospodarstva in politike. Precej je tudi tistih, ki so tu le ž ivel i in ustvarjali. Z njimi je Kam- nik pisal svojo zgodovino. Naj navedeva le nekaj naj- pomembnejših. Prvi je vsekakor Maksimil jan Leopold Rasp, pospeševalec ljudske preobrazbe in mecen ter kamniški župnik. Dobil je najvišje cerkveno odliko- vanje in naziv apostolski pronotar. Dr. Josip Nikolaj Sadnikar je sodeloval v skoraj vseh društvih, delal v Narodni čitalnici, bil med prvimi odborniki podruž- nice planinskega društva, igral je v Salonskem orke- stru, vmes pa vneto zbi ra l stare predmete. V svoji hi- ši je zasnoval in zbral eno najlepših zbi rk starih pred- metov pri nas. To je bil prvi muzej v Kamniku. Dr. Sad- nikar je gmotno in drugače podpiral mladega, na- darjenega in obetajočega s l ikar ja Maksima Gaspa- ri ja. Poleg lekarne na Sutni stoji Koželjeva hiša. Ma- tija Kožel j je bil vodilni s l ikar cerkvenih fresk, saj je izdelal prek sto ol jnih s l ik in kakih petindvajset kri- ževih potov. S l ikal je tudi portrete, še bolj pa ga je 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK privlačilo krajinarstvo. V tem koncu mesta se je 29 . 3. 1 8 7 4 rodil slavni general in pesnik Rudolf Mai- ster (6). Ker podrobnih podatkov o mestni, gradbeni, po- pulacijski in socialni sestavi ter rabi tal ni na voljo, sta kartiranje rabe urbanih tal in anketiranje še ved- no pomembni opravil i. Vestno kartiranje in spozna- vanje medpojavnih odvisnosti omogoča tudi sinteti- z i ranje spoznanj in upodobitev pojavov na zemlje- vidih. Zaradi tega se v urbani geografi j i , kot v geo- grafi j i nasploh, kartiranju namenja velika pozornost (10). Kartiranje rabe tal je bilo izvedeno februarja leta 1 9 9 7 . Ozačena so bila vsa poslopja, in sicer na območju med železniško progo na eni ter Parmo- vo in Usnjarsko ulico na drugi strani. Natančno je bil določen položaj stanovanjskih stavb, lokalov in drugih spremljajočih objektov. Mal i grad je vključen zato, ker je razpoznavna turistična zanimivost. Ker je za potrebe tovrstne raziskave do nekate- rih registrov skoraj nemogoče priti, je bilo potrebno anketiranje. Sestavljeni so bili trije vprašalniki: za po- trošnike, lokale in stanovalce. Anketiranih je bilo 1 9 5 naključno izbranih obiskovalcev razl ičnih sta- rosti, spola in izobrazbe, vsi lokali in 6 3 stanoval- cev, ki pa za sodelovanje niso pokazali pretirane- ga zanimanja. Obdelava podatkov je potekala na računalniku z več programi. Besedilo, grafikoni in tabele so na- pisani in urejeni z Microsoftovim VVordom. Pri sami anal iz i podatkov sva si pomagala z Microsoft Exce- lom. Zemljevidi so bili narejeni na Inštitutu za geo- grafi jo v Ljubljani. Najprej je bilo potrebno digitali- z i rat i karto katastrskega preglednega načrta v me- ri lu 1 : 1 0 0 0 . Potrebne koordinate za natančno lo- kacijo in orientacijo je posredovala izpostava Geo- detske uprave Republike Slovenije v Kamniku. Podat- ki za zemljevide so bili prenešeni i z Excela. Na zem- ljevidih so prikazane tudi nekatere glavne orientacij- ske točke, kot so Mali grad, železniška postaja in šu- tenska cerkev. Glavna ulica (Sutna) je obdana s stavbami, v ka- terih so v zgornj ih nadstropjih večinoma stanovanja, v pritl ičjih pa lokali. Z a njimi so gopodarska poslop- ja, ki j ih uporabljajo kot garaže, delavnice, drvar- nice, razna skladišča in podobno. Največ gospodar- skih poslopij je lesenih, nekatera so tudi zidana. Za- radi slabe prometne povezanosti je večina parkir išč za hišami, dostopna pa so predvsem iz stranskih ulic. N a parcelah, ki niso prometno povezane, so name- sto parkirišč dvorišča. Za hišami prevladujejo sadov- Slika 2: Za hišami glavne ulice se skriva mimoidočim manj znan, skoraj skrivnosten svet vrtov, sadovnjakov, dvorišč, gospodarskih poslopij in celo rastlinjakov. (Foto: Z. Ramšak.j njaki, precej je tudi travnikov in vrtov. Ob javnih us- tanovah, kot so vrtec, cerkev in železniška postaja, je kar nekaj površin, namenjenih rekreaciji in počit- ku. Žel jn i miru se umaknejo na zaenkrat še neurejen Mal i grad, ki stoji na strmem griču nad ulico. Grič poraščajo drevesa in grmičevje. Obsežnejše območ- je na jugozahodu Sutne prekrivajo rastl injaki druži- ne Lap z dolgoletno cvetličarsko tradicijo. Prebivalstvo Sutne je različne starosti. Kot v ve- čini mestnih jeder je mnogo starejših, ki pa jih že iz- podrivajo mlajši, ambicioznejši ljudje. Tudi socialna sestava prebivalcev je zelo pestra. Na eni strani ima- mo mlade ljudi, ki v ulico šele prihajajo. T i imajo vi- sok začetni kapital, tako da preurejajo, obnavljajo in bogato opremljajo stanovanja. Nj ihove hiše ima- jo ponavadi obnovljene strehe in pročelja. N a dru- gi strani imamo »domačine«, stare l judi, ki prebiva- jo tu že vse živl jenje, in priseljence i z drugih repub- lik nekdanje Jugoslavije. T i ponavadi nimajo dovolj denarja niti za temeljne ž iv l jenjske potrebščine, kaj šele za prenovo hiše. Kar tretjina anketiranih stanovalcev ima viš jo ali visoko izobrazbo, kar je daleč nad povprečjem za Kamnik in Slovenijo. Dobra četrina jih ima končano štiriletno srednjo šolo, petina pa triletno poklicno. Rav- no tako petina jih ima osnovnošolsko izobrazbo. Naj- bolj številni so upokojenci, med zaposlenimi ljudmi pa prevladujejo obrtniki, ki imajo lokale v spodnjih nadstropjih hiš (slaščičarji, čevljarji ipd.), delavci, pro- fesor j i , strokovnjaki (na primer geolog, pravnik, rentgenolog) in vodstveni delavci. 19 r GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Neurejena pročelja hiš kazijo videz celotne ulice. Hiša na fotografiji je v celoti zapuščena. Lastnik lokala se je odpravil iskat srečo v Ljubljano, zaprta okna s spuščenimi zavesami pa kažejo tudi na zapuščeno zgornje nadstropje. Streha se je že delno vgreznila in je potrebna temeljite prenove. [Foto: Z. Ramšak.j Med preučenimi stanovanji je sedemnajst lastniš- kih in sedem najemniških. Polovica jih ima površino nad 1 0 0 m2 in le četrtina je manjših od 5 0 m2. Tr i četrine stanovalcev meni, da je njihova hiša potreb- na nadaljne prenove. Vendar so mnenja o uspešno- sti dosedanje prenove ulice precej razl ična, saj se je pribl ižno po tretjina vprašanih odločila, da jo oce- ni kot dobro, srednje dobro oziroma slabo. Ena več- jih težav lastnikov osebnih avtomobilov (četrina an- ketirancev vozila nima) je parkiranje. V garažah ima jeklene konjičke slaba petina lastnikov, petina jih par- kira na dvoriščih, petina na bl ižn j ih parkir iščih, os- tali pa nimajo stalnega parkirišča in zasedejo pro- sta mesta v bl iž in i . Sutna je strnjena ulica in zato so v njej lokali nag- neteni. Med njimi so najrazl ičnejše zvrst i , a so bili za potrebe lažje nadaljne obdelave združeni v ne- kaj skupin. Tako so na primer v skupino storitvenih dejavnosti uvrščeni fotograf, urar, frizer, lokal za uok- vir janje sl ik, dve cvetličarni in tri zlatarne, avto šola ter študentski servis. Trgovine z oblačili, obutvijo in športno opremo so združene, prav tako lekarna, dro- gerija in trgovina s farmacevtskimi pripomočki. Trgo- vine z ž iv i l i sestavljajo samostojno skupino, medtem ko so med gostinske lokale uvrščeni bifeji, gostišča in picerija. Nekaj je lokalov, ki jih je zaradi razno- vrstnosti in samosvoje ponudbe v vodilne skupine ne- mogoče razvrstit i , zato so vključeni v posebno sku- pino z imenom drugo: trgovina s stanovansko opre- mo, trgovina s CD-ji, trgovina z orientalskim blagom in fitnes studio. Lokalov je vse več. Pri tem ne gre toliko za odpi- ranje novih, kot za spremembe njihove dejavnosti. Takšni, ki bi imeli več kot petindvajsetletno tradicijo, so prej iz jema kot pravilo. Vendar tudi ti večinoma niso ostali na svojem mestu. Trgovina Žito, ki je bila na Sutni št. 10 pol stoletja, je svoje prostore prepu- stila trgovini Peko, ki se je sem priselila s Sutne š t 26 . Tudi trgovina Planika je zapusti la lokacijo na Sutni št. 2 , kjer je bila od leta 1 9 5 2 , in se preselila na Sut- no št. 2 0 . Najstarejš i lokal brez kakršnihkol i spre- memb je lekarna, ki na istem mestu deluje že od leta 1 9 0 3 . Neurejeno lastništvo lokalov lahko označimo za pomemben dejavnik šutenskih razvojnih tegob. Le okrog četrino lokalov upravljajo lastniki, medtem ko imajo preostalo večino upravljalci v najemu. Nekaj več lastniških lokalov je zaznati v delu ulice med cerk- vi jo in Klancem, zož i tv i jo, ki Sutno ločuje od stroge- ga mestnega središče. Razmerja med lastniškimi in najemniškimi lokali se po zvrsteh bistveno ne razl i- kujejo. To pomeni, da se ne v tveganju ne v dobič- konosnosti nobena zvrst ne zdi posebej privlačna. Ker prevladujejo predvsem manjši lokali (povpreč- na velikost je 4 7 , 3 m2), so temu prilagojena tudi skla- dišča (povprečna velikost je 2 8 , 5 m2). Dostava do skladišč in lokalov je zaradi zaprtosti ulice otežena; »uradno« je možna le od pete do devete ure zjutraj. Skladišča so ponavadi za hišami, tako da je dosta- va še dodatno otežkočena. Opazno je, da imajo z do- stavo blaga še najmanj težav lokali na spodnjem kon- cu Sutne, kjer je dovoz z avtomobili možen vsaj v smi- slu enosmernega prometa. Zanimiva je ugotovitev, da je večina upravljalcev lokalov s preureditvijo ulice v smislu peš cone neza- dovoljna. Razmerje med ugodnimi odziv i in odklo- nilnimi stališči je pr ibl ižno tretjina proti dvema tret- jinama. Bolj zadovoljni so v spodnjem delu ulice, med- tem ko ni med cerkvijo in Klancem, če odštejemo prav zadnj i lokal v nizu, niti enega lokala, katerega upravljalci bi bili zadovoljni. Se posebno so razoča- rani v tistih lokalih, kjer so bolj odvisni od pogostno- 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK sti obiskov strank, tudi takšnih iz bolj oddaljene oko- lice. Značilni predstavnici tega stališča sta lekarna in drogerija. Kot že rečeno, se je po prenovi ulice obseg pro- meta prav pri vseh lokalih zmanjšal. Res je, da niso bili obdelani uradni podatki, pač pa ugotovitve te- meljijo na, upajmo, poštenih izjavah posameznih upravljalcev lokalov, pri čemer jih tretjina ni hotela (ali znala) odgovoriti. Za najbolj skrivnostne so se izkazal i gostinci, ki le redko delujejo tam, kjer jih ta- rejo izgube. Le v četrtini primerov je promet zadržal predhodno raven; več takšnih lokalov je na obeh skraj- nih koncih ulice in manj v sredini, kjer je več loka- lov s tretjinskim ali celo večjim zmanjšanem obsega prometa. Kaže, da so najbolj nazadovali prihodki farmacevtskih trgovin, trgovin z ž iv i l i ter trgovin z oblekami in obutvijo. Glede prihodnjega dogajanja je precej upravljal- cev lokalov pesimističnih. Ti ne načrtujejo večjih ši- ritev lokalov, saj bolj kot o tem razmišl jajo o njiho- vem morebitnem zaprtju. Menijo, da bo ulica še na- prej zaostajala v razvoju in, da se glede tega ne da več veliko postoriti. Širitev bi verjetno načrtovalo več lokalov, če bi imeli primerne (tudi prostorske) mož- nosti. Ovira so predvsem stare hiše, ki večjih grad- benih posegov ne dovoljujejo. Velika večina anketiranih upravljalcev lokalov iz- javlja, da je pestrejša ponudba s številnimi raznovrst- nimi lokali pomembna prednost celovite ponudbe. Zato se velja za zagotavljanje raznovrstnosti še bolj zavzemati. Lokali na Sutni zaposlujejo precej prek 100 lju- di. Največ jih dela je v trgovinah z oblačili, obutvi- jo in športno opremo; tesno so jim za petami gostin- ski lokali in storitvene dejavnosti. Povprečno največ ljudi (3,25) zaposlujejo trgovine z ž iv i l i , najmanj pa lokali storitvenih dejavnosti (le 1,9). Le v enem loka- lu je zaposlenih šest ljudi, povsod drugod manj. Izobrazbena sestava zaposlenih je precej enolič- na. Dobra polovica jih ima dokončano poklicno šo- lo, večinoma trgovske in gostinske stroke. Tretjina jih ima dokončano štiriletno srednjo šolo; med njimi pre- vladujejo tisti s končano trgovsko ali poslovodsko šo- lo. Približno 6 % jih ima dokončano le osnovno šo- lo in opravljajo predvsem poklica čistilke ter slašči- čarja. Ostali imajo višjo in visoko izobrazbo. Po ulici se sprehajajo ljudje vseh starosti. N i mo- goče trditi, da je kakšnih izrazito več oziroma manj. Določena izjema so le mlajši od 2 0 let, ki tod mimo hodijo v šolo in iz nje, saj ulica povezuje glavni kam- niški kolodvor s srednješolskim centrom. V ulico ra- di zavijejo tudi tisti, ki čakajo na odhod avtobusa; vmes si ogledujejo izložbe ali pa se ustavijo v slaš- čičarni ali kakšnem barčku. Konec tedna se sestava obiskovalcev spremeni in se poveča delež starejših oseb. Posebno živahen vrvež je v času maš v šuten- ski župnijski cerkvi. Opaziti je, da ulica bolj privlači izobražene lju- di, saj se ljudje z višjo izobrazbo sorazmerno pogo- steje odločajo za njen obisk. Večina obiskovalcev se je o uspešnosti prenove ulice izraz i la pozitivno. Precej manj je takšnih, ki so se zadovoljili z oceno srednje dobro, še manj pa tak- šnih, ki so prenovi namenili slabo oceno. Najbolj kri- tični so najmlajši obiskovalci v starosti 15 do 19 let, še najmanj pa generacija v starostni skupini 4 0 do 4 9 let, kjer sta zadovoljni kar okrog dve tretjini an- ketirancev. Obiskovalcem najbolj ugajata za avtomobilski pro- met zaprta ulica in njen privlačen videz. Precej jih je kot dobro stran navedlo tudi širok tlakovan ploč- nik ter postavljene klopi, mize in stole, le sem in tja pa se je našlo mnenje, zanimivo, da predvsem iz moš- kih ust, ki se je navduševalo nad poletnimi priredi- tvami in miru v ulici, stvarema, ki se v bistvu izklju- čujeta. Nekaj posameznikov o pozitivnih plateh nima izoblikovanega jasnega mnenja, najdejo pa se tudi takšni, ki jim ne ugaja prav ničesar. Nad zapr- to ulico se nekoliko bolj navdušujejo starejši, nad nje- nim izgledom pa malenkostno bolj mlajši obiskovalci. Kot enega glavnih potrebnih ukrepov za oživitev ulice anketiranci predlagajo izboljšano in raznovrst- nejšo ponudbo lokalov. Med manjkajočimi lokali an- ketiranci navajajo predvsem tehnične trgovine in ser- vis za električne aparate. Za oboje je zaenkrat prob- lematično dejstvo pomanjkanje parkirnih prostorov. Starejši omenjajo predvsem različne restavracije. Ogrevajo se za mlečno in ribjo restavracijo ter re- stavracijo z dobro domačo hrano. Mlajši se bolj nav- dušujejo za eksotiko in zato za kitajsko restavracijo. Da na Sutni manjka kakovostnih trgovin z obu- tvijo in oblekami, se strinjajo ljudje vseh starosti. To je tudi v sozvočju z odgovori na vprašanje, kateri lo- kali jih motijo oziroma jih je preveč. Mednje spada- jo predvsem trgovine s ponudbo nekakovostnega bla- ga; glede tega so najbolj kritični mladi. Razlog je tudi v tem, da so uveljavljene znamke navadno dražje, a tudi kakovostnejše kot obleka (obutev) sumljivega izvora. Ljudje so dokaj enotnega mnenja tudi o šte- vilu lokalov s pijačo; pravijo, da jih je preveč. Mne- 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK nja starejših so nekoliko bolj odklonilna. Ženske raz- mišljajo drugače kot moški, zato so njihove pobude precej drugačne. Nadpovprečno se navdušujejo nad trgovinami z oblekami in obutvijo, trgovinami z igračami, knjigarno, in zanimivo, diskoteko (seve- da mlajše ljubiteljice plesa). Bolj kot moške jih moti obilje lokalov s pijačo, nekatere pa so mnenja, da je preveč zlatarn. Verjetno se bojijo, da bo po kon- čanem sprehodu po ulici njihova denarnica ostala prazna. Precej ljudi srednjih let (30 do 5 9 let) se navdu- šuje nad veleblagovnico, ki bi jo bilo mogoče posta- viti na mestu propadle tovarne Utok in bi bila del ce- lovite šutenske ponudbe. Nekateri omenjajo potreb- nost odprtja hotela; kar bi lahko skupaj s potrebno izgradnjo parkirišč reševali na prostrani lokaciji že omenjene tovarne. Tudi razstavne galerije omenja- jo predvsem pripadniki srednje generacije. Poleg na- vedenih lokalov anketiranci navajajo še knjigarno, trgovino z igračami, šiviljstvo, pekarno, trgovino z že- 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK leznino, klasično mestno pivnico in celo popravljal- nico koles. Zanimivi so tudi predlogi za oživitev ulice, čeprav se mnenja razlikujejo. Precej ljudi misli, da bi lahko tudi brez večjih posegov veliko postorili za njen pri- jaznejši obraz. Ker na Sutni primanjkuje zelenja, bi k lepšemu videzu ulice pripomogle že rože na ok- nih. Tudi košev za smeti je premalo in še ti so neu- gledni (plastični) ter se ne skladajo s starosvetnim vi- dezom prenovljenih hiš. Veliko sprehajalcev se pri- tožuje nad neučinkovito komunalo. To velja predvsem za zimsko kidanje snega. Urediti bi bilo potrebno jav- no razsvetljavo, ki je pomanjkljiva in neučinkovita. Nekdo je o osvetljenosti ulice dal zanimivo pripom- bo: »Kdo pa se bo tukaj ponoči sprehaja, saj imaš vedno občutek, da te bo nekdo napadel.« Nekoč je bila Sutna med božičnimi in novoletni- mi prazniki lepo osvetljena. Vzdolž ulice so bili spe- ljani trije ali štirje vzporedni niz i lučk. Takrat je bilo tu živahno in ljudje so se, kljub mrazu, po ulici radi 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Zaposleni v trgovinah glede na dejavnost. 3 0 25 20 15 10 Storitvene Trgovina Trgovina Gostinski Trgovina dejavnosti z ž ivi l i s farmacevtskimi lokal z oblačili, obutvijo pripomočki, drogerija in športno opremo in lekarna Drugo Število zaposlenih v dejavnosti Povprečno število zaposlenih v dejavnosti Število trgovin v dejavnosti sprehajali. Zdaj so lučke prestavili na Stari trg, na Sutno pa razobesi l i vsega tri trakove lučk/ki so po 5 0 m narazen. Lučke so razobešene tudi po drevju pred cerkvijo, vendar ponavadi že po nekaj dneh pre- nehajo delovati, nikomur pa se jih ne zdi vredno po- praviti. Mimoidočih pa ne moti samo neustrezna komu- nalna ureditev. Veliko se jih je pritožilo nad površnost- jo izvajalcev obnovitvenih del. Pločnik, ki je sicer ši- rok in lep, je narejen skrajno neprofesionalno in »žal zmore vsakdo, ki je v svojem živl jenju postavil eno samo potičko i z blata, že na prvi pogled ugotoviti, da so plošče in granitne kocke položene prekleman- sko vegasto, tako da se človek pri sprehodu po Sut- ni vsaj nekajkrat spotakne« (2). Tudi obnova fasad se »vleče kot kurja čreva«. K privlačnejšemu videzu ulice bi lahko prispeva- li tudi enotni izveski lokalov. Na to dejstvo so opo- zar jale predvsem ženske. Nekaj zdajšnj ih izveskov je povsem neustreznih in se ne podajo v staro oko- lje. Tak izvesek ima na primer trgovina z oblačili Mery. Že samo ime lokala zveni nekako tuje, vendar ga je lastnica z vijoličnim neonskim napisom še poudari- la. Na drugi strani je že precej izveskov, ki so loka- lom lahko v ponos. Takšen je na primer kovinski iz- vesek zlatarstva Prstanček v obliki prstana. Med manj posrečena imena lokalov spadata še Faraon in Pika, medtem ko imeni Nakup ter Zeleni list zas luž i - ta pohvalo. Najpogosteje i z raženo mnenje za poživitev uli- ce se nanaša na širitev ponudbe kulturnih in sejem- skih prireditev, na primer koncertov in razstav na pro- stem, predvsem v poletnem času. Pozimi bi morali organizirati več prireditev znotraj gostinskih lokalov. Zanimivo idejo je podal gospod srednjih let. De- jal je, da bi morala občina določiti enotne, ne pre- visoke najemnine. To bi privabilo še več mladih lju- di, ki bi si tukaj osnovali domove. S tem bi se raz- bremenil in izbol jšal tudi položaj lastnikov lokalov, ki za pokrivanje raznih stroškov sami namenjajo pre- cej denarja. Sutna je zaradi spomeniškovarstvenih razlogov z občinskim odlokom zaprta za promet. Lastniki lo- kalov navajajo zaprto ulico kot glavni razlog, da uli- ca ne zaž iv i v polnem si jaju. Z njimi deli jo mnenje tudi številni obiskovalci, še zlast i obiskovalke. Prebivalci in predvsem lastniki lokalov so pred- stavnike občine večkrat prosi l i za rešitev tega hu- 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK r i i i i Večkrat Enkrat Večkrat Enkrat Večkrat Enkrat Večkrat Po potrebi na dan na dan na teden na teden na mesec na mesec na leto moški ženske Slika 6: Pogostnost obiskovanja ulice. dega problema. Večina ¡ih meni, da bi morali uli- co nujno odpreti vsaj za enosmerni promet, vendar samo za osebna voz i la. To so med drugim zahte- vali na sestanku, ki je potekal v_začetku marca 1 9 9 6 . O tem sestanku je g. Iztok Cebašek, glavni urednik Stran(j)skih novic, zapisa l : »Sam sestanek ni prinesel bistvenih novih spoznanj in rešitev, saj je bilo že spočetka jasno, da nameravajo občinar- ji lastnike lokalov, ki se j ih je zbralo prek dvajset, spet prepeljati žejne čez vodo, česar vsega hude- ga vajeni Sutenčani, ki se jim je promet s popolnim zaprt jem ulice tudi več kot prepolovil, niso dopu- sti l i in so še enkrat zahtevali, naj se ulica odpre za enosmerni promet, kar se j im zd i edina možna re- šitev, saj v nasprotnem primeru Sutna finančno ne bo preživela, kajti sedanje stanje ne zagotavlja niti preživetja. N a koncu sestanka so bil i sprejeti skle- pi, da naj občina preuči možnosti za zagotovitev ustreznejšega termina za dostavo, s parki rnimi urami časovno omeji parkiranje na spodnjem kon- cu Sutne in nenazadnje, po velikem nasprotovanju predstavnikov občine, tudi sklep o ponovnem od- prtju ulice« (3). Do zdaj rezultatov sestanka še ni bilo mogoče zaznat i . Veliko pritožb je namenjenih kolesarjem in mo- toristom, ki zaprtega območja ne spoštujejo in se po ulici dobesedno podijo. Ker so zaradi neprimerne hi- trosti in vožnje po pločniku nevarni, bi morala Sut- no pogosteje vzeti v precep policija. V Kamniškem občanu z dne 1 3 . 3 . 1 9 9 7 je mož- no prebrati nekaj besed, namenjenih občinskim svetnikom, ki so zaprl i mestno jedro (7): »Pokop Uto- ka in Alprema je dal upanje, da bo mesto spet za- živelo, žal pa je te sanje pokopalo prometno zaprt- je mestnega jedra. Kamnik je zaživel ob novi obvoz- nici, center pa je začel propadati. Po dveh letih je večina lokalov na Sutni zaprt ih, na premajhnih par- kir iščih je velika gneča in podobno. Zato naj bi is- kali rešitve za revitalizacijo mesta, ki ga slovenske oblasti ne priznavajo za mesto.« V članku zasledi- mo pripombo, da je Kamnik zaž ivel ob novi obvoz- nici. To je dejstvo. Veliko ljudi se odpravlja nakupo- vat prav tja, saj tam najdejo skoraj vse, kar potre- bujejo. Tam so diskont, manjše športne, tekstilne in številne druge trgovine, gostinski lokal in celo servi- sne storitve. Razen tega pa je na voljo še obilje par- kirnih prostorov, ki omogočajo parkiranje takorekoč pred vrati slehernega lokala. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK 2 0 % 1 4 % 6 % • do 19 let H 2 0 - 2 9 let • 3 0 - 3 9 let • 4 0 - 4 9 let 1 5 % 1 7 % 1 4 % 5 0 - 5 9 let 6 0 - 6 9 let nad 70 let 100% 80% 60% 40 % 20% 0% do 19 let od 20 od 30 od 40 od 50 od 60 nod 70 It do 29 lel do 39 let do 49 let do 59 let do 69 let slabo srednje dobro Slika 8: Mnenje o prenovi. Slika 7: Starostna sestava anketirancev. Kaže, da v primeru Sutne ne gre toliko za teža- ve prenove mestne četrti kot takšne, kot za pomanj- kljivo oziroma neusklajeno regionalno načrtovanje. Pomembno je prepletanje vlog Kamnika, Domžal in seveda Ljubljane. Kamnik v primerjavi z obema v zad- njem času nenehno izgublja. To spoznaje zahteva prevetritev obstoječih vsebin, ki se odražajo v ponud- bi trgovskih in gostinskih lokalov; meniva, da bi ve- ljalo skrbno pretehtati uravnoteženo vzpostavitev no- vih prvin, ki bi zagotovile primerjalne prednosti in glede na njihovo enkratnost postale privlačne tudi za širšo okolico. Uvajanje novih vsebin bi za sabo po- tegnilo nujne dodatne prostorske posege, vendar brez tega najbrž ni mogoče pričakovati, da bo ulica sča- soma zagotavljala možnosti samopreživetja. Prena- sičena z določenimi vsebinami, kakršna je zdaj, bi lahko postala prej nasprotje same sebe in nov trn v razvoju mesta pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Odprtost Sutne na jug in sever je zgolj navidez- na, saj je v težnji po izrinjanju prometa prišlo do del- ne neprehodnosti, hkrati pa je v bližnji okolici kro- nično pomanjkanje parkirnih mest za motorizirane obiskovalce. Prav ti, ki so tudi najbolj premožni, se Sutne najraje ogibajo, tako da ostaja v domeni sred- nješolcev in starejših ljudi; za njihov standard se ve, da je njegova temeljna prvina varčnost. Načrtovana preureditev območja tovarne Utok brez dvoma odpira nove, upajmo svetlejše perspek- tive. Prepričana sva, da je potrebno oba organizma, že obstoječo šutensko peš cono in novonastajajoči večnamenski kompleks, povezati v zaokroženo ce- loto tako, da se bosta medsebojno oplajala in se tako uspešno postavila po robu cvetočemu nakupovalne- mu središču ob vzhodni obvoznici ter zaenkrat pe- strejšima ponudnikoma Domžalam in Ljubljani. Prav v tej prenovi vidiva možnost, da se osrednja ulica na Sutni iztrga iz sivine dolgočasja in navidezne brez- perspektivnosti, kar bi lahko odločilno prispevalo k ohranitvi mestne tipike Kamnika. Zanjo mora še vna- prej ostati osrednja vrednota ohranjanje starosvetnosti. 1. Anketiranje, 1996 in 1997. 2. Cebašek, I. novembra 1995: Sutna, kdo bo te- be..., Stran(j)ske novice. 3. Cebašek, /., marca 1996, Ulica beračev. Stran(j)ske novice. 4. Kartiranje, zima 1997. 5. Klobučar, M. 1995: Mesto Kamnik (bilteni. Druš- tvo upokojencev Kamnik. Kamnik. 6. Sarnavsky, A. 1996: Kamnik - mesto pod Ma- lim gradom. Hipobanka. Ljubljana. 7. Svetel], F. marca 1997: Dodatna obvoznica naj poteka izven mestnega območja. Kamniški občan. 8. Telefonski imenik Slovenije na Internetu. 9. Torkar, Z 1996: Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni. Kulturni center Kamnik. Kamnik. 10. Vrišer, I. 1994: Urbana Geografija. Filozofska fakulteta. Ljubljana. 11. Zemljevida (katastrska) v merilih 1 : 1000 in 1 :2880. Območna Geodetska uprava Ljublja- na, izpostava Kamnik. 26