OB 35. OBLETNICI LOŠKE KOČE NA STAREM VRHU Dne 17. septembra 1950 je bila otvori tev Loške koče na Starem vrfiu. To je bil velik praznik za nas smučarje, ki smo kočo z udarniškim delom zgradili, kakor tudi praznik vsega prebivalstva na tem območju. Saj so na to slavje prišli od blizu in daleč, iz Selške in Poljanske do line, v glavnem pa iz Škofje Loke in iz vasi okoli Starega vrha. Bilo jih je preko tisoč, ko so se zbrali ob novo zgrajeni ko či. Bil je izredno lep, sončen dan. Zasta ve so plapolale v pozdrav graditeljem, v naših srcih pa je bilo navdušenje in po nos, da smo s tako skromnimi sredstvi zgradili kočo, ki bo nudila zavetje in to pel dom številnim smučarjem, tako tek movalcem kot tistim, ki bodo semkaj pri hajali uživat belo opojnost, v poletnih mesecih pa bo pomembna za planince, izletnike in pohodnike po transverzalah, ki potekajo tod mimo. Zakaj smo zgradili kočo na Starem vr hu? Narava nas je nagnila k temu, da smo zaradi mrzlih zim, ko ni bilo dovolj snega za smučanje, silili na više ležeče terene, na bregove Starega vrha, kjer na osojnih legah sneg v zadostnih količinah obleži po več mesecev, kar omogoča od lično smuko zlasti v pomladanskih mese cih. Travnati tereni, primerna strmina in 319 obsežna smučišča so bili kot nalašč za raznovrstna tekmovanja čeprav so kma lu po vojni uredili znana smučišča Krva vec, Zelenico in Kranjsko Goro. Kakor je Pohorje za Mariborčane, tako je Stari vrh za bližnjo Skofjo Loko in tudi za Ljubljano postal izredno privlačen zim sko športni center. Takrat so bila tukaj številna tekmovanja. Toda nikjer ni bilo primernega prostora, kjer bi se tekmo valci pred slabim vremenom umaknili pod streho. Po tekmah so se zbirali pri Zgajnarju v Zaprevalu, a za vse je bilo premalo prostora. Po tekmi smo se od- smučali na Lušo in tam lovili avtobusne zveze ali kamione do Škofje Loke. Tako je bilo nekaj let. Čeprav je bilo naporno za tekmovalce kakor za organizatorje, ki so s »štamfanjem« pripravljali proge, smo vedno bolj vzljubili Stari vrh. Na jesen leta 1949 smo smučarji obnav ljali skakalnice v Vincarjih. Delo je nad zoroval sam inženir Stanko Bloudek. Po hvalil nas je, da smo zelo zagnani in je s takimi delavci prijetno sodelovati. Ob tem nam je obljubil, da bo pomagal ure sničiti nase skrivne želje, da zgradimo na Starem vrhu kočo. Rekel je: »Fantje, 600 jurjev bom pridobil, če mi v dveh tednih, to je do 15. decembra predložite račune za material, ki ga potrebujete za kočo.« Na dan republike smo sestavili odbor in pričeli z veliko naglico oddajati naročila. Pri Gradisu na Trati smo naročili mon tažno barako s strmo streho za obilen sneg. Pri Mohoriču so nam izdali račun za 3600 betonskih strešnikov. Pri Javorju smo naročili opremo za kočo. Račune smo v določenem roku dostavili gradbenemu odboru pri Smučarski zvezi Slovenijo, le-ta jih je plačal, material pa je čakal do pomladi 1950, da je sneg skopnel in nam omogočil prevoz do Zapre vala. Preko zime smo uredili zadevo lokacije za novo kočo. Dogovarjali smo se z lastnikom Až- betom iz Cetene Ravni, ker pa je bila v neposredni bližini parcela last SLP in to kar 2,6 ha — nanjo nas je opozorila Bal- dermanova Mirni — smo se odločili, da kočo postavimo kakih 20 m proti vzhodu, kjer je bila prvotna »Loška koča«. Nanizajmo sedaj nekaj spominov, kako je potekala gradnja pred 35 leti: 29. novembra 1949 smo se dogovorili z ing. Stankom Bloudkom o financiranju. 15. decembra 1949 je bil material naročen in računi predloženi. 26. marca 1950 je peljal prvi kamion orod je in opeRo v Zapreval, nekje je bilo v dolžini 50 m še pol metra snega in smo ga morali odkidati. 16. aprila 1950 je bil prvi udarniški dan. postavili smo gradbeno lopo, zakoličili objekt in pričeli z izkopi za temelje. 30. aprila in 1. maja 1950 je 24 udarnikov kopalo za temelje, s kresom smo pro slavili delavski praznik. 30. maja 1950 so zidarji začeli zidati te melje in kletno zidovje. 10. junija 1950 smo zabetonirali temelje in ploščo nad kletjo. 20. junija 1950 so Gradisovi tesarji priče li postavljati montažni objekt in strešni stol za strmo streho. 23. junija 1950 je 27 udarnikov v izredni akciji pokrilo streho, tesarji pa so se lo tili izdelovanja lesene terase na sever ni strani koče. 13. avgusta 1950 smo pospravljali gradbi šče, urejevali dostopne poti. skopali od vodne jarke itd. Ta dan je kar 76 udar nikov prišlo na delo, delovna vnema je bila na višku, veseli smo bili, da bo ko ča kmalu narejena. Načrti za kočo 13 X 10 m so delo Urha Kalana, Marjana Masterla in Lojzeta Vodopivca. Koča ima prostorno jedilni co s 40 sedeži, v njej je kmečka peč. ku hinjo in shrambo, pod katero je bil za časni rezervoar za kapnico, manjšo sobo s 6 ležišči, skupno ležišče za 32 oseb, os- krbnikovo sobo, manjši prostor za pri ročno skladišče in klet za živila. Drvar niča je bila pod leseno teraso. Takrat je stala koča borih 850.000 din. Od teh je pridobil ing. Bloudek kar 600.000 din, od loških kolektivov in obči ne smo dobili 105.000 din, ostalih 145.000 din pa je poravnalo matično Telovadno društvo v Skofji Loki. S temi sredstvi je bil pla'čan ves material in delo zidarjev in Bostic iz Podvrha, ki je pripravljal pe sek pod Koprivnikom. Vse drugo je de lež smučarjev-udarnikov. Od maja do septembra 1950 so bile vse nedelje udarniške, tako da se je večina škofjeloških smučarjev zvrstila pri delu. Tudi predsednik TD Ločana tov. Adolf Gerjol je bil večkrat med nami, pa še ta kratni predsednik MLO Skorja Loka tov. Ivan Brodar. V pičlih petih mesecih je bila koča zgrajena in opremljena. Čez 8000 udarniških ur je bilo opravljenih, čez 300 prevozov s konji sta opravila Zgajnarjev ata in sin, veliko prevozov s kamioni sta opravila Rupnikov Tone^in Debenčev Janez, pa naj sta vozila ma terial ali udarnike po vojaški cesti do Zaprevala. Spomniti se moramo tudi ro- 320 jaka iz Zetine. bivšega partizana, ki je bil takrat oficir UJV v Ljubljani, vzel je do pust, da je prišel postavljat kamine in kmečko peč v dnevni sobi. To je bil nje gov udarniški delež za razvoj Starega vrha. Ko sem šel kot predstavnik gradbene ga odbora nabavljat posodo, krožnike, skodelice in drugo v tovarno emajlirane posode EMO v Celje, sem se oglasil v prodajnem oddelku. Na prvega ob vsto pu v pisarno sem naletel na človeka, ki je doma izpod Starega vrha. Povedal sem mu, kako gradnja napreduje — bilo je konec avgusta 1950. S seboj sem imel nekaj slik od novega poslopja. Potem sva šla v skladišče. Na voziček je posta vil velik zaboj. Čudil sem se, zakaj tako velik. On pa je nabiral posode, sklede, lonce, ponve, pa cel sklad globokih krož nikov, nato še plitke krožnike, pa zaje malke in še vse mogoče posodje. Veš. to variš Lojze, je rekel, v koči boste vse še kako potrebovali, pa ne sme biti samo za štirideset oseb, kje pa imaš rezervno po sodo, ko se ena umaže. Mene je bilo kar strah, koliko bo vse to stalo. Na koncu, ko je bil zaboj zvrhano poln, me je vprašal, ali imam prevoz, -Nimam, ker sem prišel z vlakom.« Aha. potem bomo poslali z vlakom do Škofje Loke. Nato sva šla v pisarno. S seznamom izbrane posode gre možakar do svojga šefa. Kmalu se je do- bričina vrnil in dejal: »To, kar sva nabrala, bomo poslali na vaš naslov na železniško postajo Skofja Loka. Plača ti pa ne bo treba, ker smo tudi mi navdu šeni nad vašo aktivnostjo. Ker sem tudi jaz z vašega korica, sem vesel, da tudi EMO lahko kaj prispeva za novo kočo na Starem vrhu.« Celo pot do postaje sem premišljeval, ali je to privid ali je resni ca. Gradnja koče se je bližala h koncu. Oprema za Jedilnico in sobe je prišla pravočasno, za kuhinjo in postrežbo je bilo dovolj posode. Vse je« bilo nared. Končno smo tudi določili dan otvoritve koče. ki bo imenovana »LOŠKA KOČA NA STAREM VRHU«. Dan otvoritve 17. september 1950 je bil za nas graditelje veselo zadoščenje. Slav nostni govor takratnega predsednika društva TVD Partizan Adolfa Gerjola je ustvaril prijetno vzdušje. Nakar je pred sednik MLO Ivan Brodar uradno odprl kočo, ključ pa izročil loškim smučarjem. Najbolj prizadevnim udeležencem udar niškega dela pri koči so bila izročena priznanja. Ob takem prazniku je bilo razpoloženje tako smučarjev-udarnikov kot drugih udeležencev, ki so prišli na otvoritev, izredno veselo. Dan je bil pre kratek, da bi se naužili veselja ob prazni ku, ko smo odprli prvo po vojni zgrajeno kočo v škofjeloškem hribovju. Gradnja koče je zbližala prijatelje smučanja na našem območju. Pozneje, ko smo imeli še mnogo načrtov, kaj vse bo mo še naredili, ni bilo nikdar problemov, kadar smo objavili, da bo udarniško delo na Starem vrhu. Sledile so akcije pri gradnji vodovoda, pri napeljavi telefona, elektrike, razširitvi ceste, urejevanju in razširitvi smučišč, čiščenju grmovja in podrasti in še mnoge druge. Številna tekmovanja so dokazala, da imamo v naši sredini mnogo sposobnih organizatorjev, sodnikov, tehničnega kadra, kakor tudi tekmovalcev. Naši tekmovalci se izkazu jejo in prednjačijo na svetovnih prven stvih. To seveda ni prišlo samo po sebi, temveč je rezultat dolgotrajnega dela in treningov, ki jih je prvenstveno nudil Stari vrh. Sloves Starega vrha in posred no tudi Škofje Loke je prodrl v svet, na vse celine, kjer se pojavijo smučarji sve tovnega pokala, saj so »Ločani« bili in so člani državnih smučarskih reprezen tanc. Potrebovali smo še žičnice in vlečnice, česar pa sam Smučarski klub ne bi mogel izpeljati. Leta 1972 se je Transturist, po krovitelj kluba, odločil, da da zgraditi krožno dvosedežnico iz Luše do koče in vlečnico od blegoške ceste do vrha Sta rega vrha. To je bilo zelo pomembno za nas, ki smo dotedaj upravljali kočo, kajti po zgraditvi sedežnice je Transturist prevzel tudi upravo koče in jo doslej tudi povsem prenovljeno skrbno vodi. Ob 35-letnici Loške koče so se v njej zbrali njeni graditelji-veterani in pro slavili ta jubilej ob spominih na gradi tev in številne delovne akcije in tekmo vanja, se zahvalili delovni organizaciji Alpetour, naslednici Transturista, za po kroviteljstvo in pomoč ter počastili spo min umrlih tovarišev-graditeljev Tomaža Demšarja iz Zaprevala. Tončke Koblar, roj. Porenta, Lojzeta Bernika, Igorja Sin ka, Franceta Stiglica. Viktorja Stanoni- ka, Ivana Brodarja in Bruna Vodopivca. (Ža dopolnitev podatkov in obuditev spominov glej še zapis »Ob petindvaj- setletnici Loške koče« v LR 21 (1974). ki ga je po arhivu Smučarskega kluba in pripovedovanju Urha Kalana priredil France Planina.) Lojze Vodopivec 21 Loški razgledi 321