Poštnina plačana v gotovini. CENA DIN 1.50. LETO I. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. ŠTEV. 20. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. Hekoc st nacodifo {c nam v ^astiU Bažfe ddcct; takcai M iltist {z nas sifnfrd, a danes - I) ČUDNI PTIČI. V Mariboru so se začeli zbirati okoli novega zvona rumenokljuni kosi, ki neumorno čivkajo svoj živ- , živ, živ-živ, živ-živ. V zadnjem času so jim začele poganjati peroti in so poleteli že do Glavnega trga. *' * '* \ Častno pravice so večkrat sramotne dolžnosti... NEKAJ PREPOTREBNEGA KOMENTARJA Volitve so srečno mimo. Marsikoga pa utegne zanimati filološka razlaga teh, sedaj tako pogosto rabljenih besedi kakor so: voliti, volitve, volišče itd. Treba je opozoriti širšo slovensko javnost, da imajo vse te besede skupni prleškokranjski (v nasprotju z indoevropskim!!) koren vol. Obenem je treba tu poudariti, da je naš pesnik Prešern v svojem nesmrtnem epu »Krst pri Savici« v uvodu ta pojem napačno rabil, ko je zapisal znameniti verz: — prosto si v o l’jo vero in postave! — Ne glede s filološkega stališča nepravilno rabljeni verz, tudi naša edino v, W. ?v’a\w odločno zanikuje, da bi še takolcoristne domače živali ali stvari, imele um in svobodno voljo. Ham? Nezvolenega kandidata tožba, (Po Prestrmi.) Ko brez mir,u okrog divjim, volivci prašajo me: kam? Prašajte raji tistega, kir glas svoj zrniram pravim da, de mu mogočni gospodar pusti perslužen pokoj v dar. Jaz pa ne vem ne kod, ne kam, kam nese me obup ne znam. Samo to znam, samo to vem, de v parlament ne smem, ne smem, VOLILNI UPRAVIČENEC V neki ubožnici so imeli moža, o katerem je bilo znano, da ni baš pri bistri pameti. Za volitve bi bil pa še vedno dober. Na dan volitev je možakar rano zjutraj pojedel in zginil neznanokam. Zaman so ga iskali. Opoldne je prišel h kosilu, pojedel in se zopet nekam izgubil. Domov je prišel šele pozno zvečer, ko so bile volitve že davno pri kraju. In glejte, možu so dejali, naj si poišče novo ognjišče, kajti, so dejali, da ni tako neumen, kakor so ši oni mislili... Dokler je bil volilni boj, ste vedno sladko govorili, karkoli le želeli smo vse sveto ste nam obljubili. Zdaj, ko dobljena zmaga je, bo srečna naša domovina, če od obljub vseh izpolni se nam pičla saj le — desetina. HACHA Lahko se vsem smejejo Čehi da-da, ker njihov je novi predsednik Ha-ha! Nekaj kuriva in ca. 400 malo rabljenih, prvovrstnih žarnic pooeni tia prodaj. Kie, pove vsak Mariborčan, ki fe zadnje Čase pohajal po Glavnem trgu. V ŠOLI — Kako si razlagaš pregovor: »Nihče ne pade učen z nebes« ? — Najbrž ni nobenega učenega zgoraj. _ 'Ml in de ni mesta verli zemlje, .. — kjer bi pozabil io gorje. Jladia „TaU 11. decembra: Danes se vrše po vsej Jugoslaviji volitve v Narodno skuipščino. 'Agitatorji vseli strank in skupin so že izčrpali vse svoje sile, večinoma tudi volivne fonde, kar je vsekakor škoda, vendar bolj za agitatorje nego za volitve. Kljub temu se stvar razvija normalno. Filozofsko nastrojen agitator iz Pasjega Sela nam je pravkar poslal tole depešo: »Leto se nagiblje h koncu. Čehom je bilo predolgo, ker jim je oškrt-nilo državo, Nemcem prekratko, ker jim ni dalo kolonij. Tudi mi danes ugibljemo in se bližamo h kraju.« Depeša se nam seveda zdi na moč važna, le škoda, da je spoštovani mož iz Pasjega Sela-pozabil povedati, h kateri stranki spada. 12. decembra: (F3, n. občinstvo opozarjamo, da stojita ipred mikrofonom kandidat in njegov najintimnejši agitator.) Kandidat: »No, ako sem zmagal, bom zdaj mirno lahko nekaj let sam sebi pomagal.« Agitator: »A če si pogorel?« Kandidat: »Potlej bom znorel!« Agitator: »-----?« Kandidat: Ja ,ja, toliko pufa, pa od nikoder nobenih diet —« 13. decembra: Številka današnjega datuma je nesrečna. Pravijo, da zato, ker je bil Judež, trinajsti apostol, izdajalec. Sicer se je obesil, vendar je število njegovega moškega in ženskega potomstva do dandanašnji naraslo v nedogled. Kjer koga srečate ga prijazno pozdravite. To je vsekakor še vedno nekoliko manj mučno kakor biti pribit na križ. 14. decembra: Iz raznih krajev poročajo, da poplave zadnjih dni naglo minevajo. Marsikje je že začela pritiskati obupna suša. V premnogih žepih je od poplav ostala kot edina vsebina — praznina! 15. decembra: V Čingistanu priprav- ljajo letos prav izvirno božičnico. Vsaka vidnejša osebnost, ki jo vladajoča skupina v imenu naroda označi za neljubo, prejme dovolj močno vrv z ljubkim pozivom, naj se »prostovoljno« umakne s tega sveta. Za nagrado bodo poslušni pokopani z vsemi vojaškimi častmi, govoril pa jim bo na grobu sam čingistanski ministrski predsednik. Narod je silno navdušen za nameravane prireditve. Za vstop na večja pokopališča so vpeljali posebne, primeroma drage vstopnice za gledalce. Vstopnice so bile takoj razprodane. Izkupiček bodo uporabili za kritje potnih stroškov, ki jih bodo imeli dostojanstveniki s potovanji na častne pogrebe vidnejših osebnosti. 16. d ec e m b r a: Danes je petek. Petek je slab začetek. »T o t i list« noče nikomur in nikoli nič slabega. Zato danes molči. 17. decembra: Danes teden bo že sveti večer. Treba se je požuriti in omisliti darila za drage svojce, zveste prijatelje in ožje znance. (Med ožjimi znanci brez skrbi lahko črtate — eksekutorja. Ta namreč ne povečuje prazničnega razpoloženja,, ampak le nerazpoloženo praznoto.) Če hočete, da bodo obdarovani res veseli, ne pozabite darilu priložiti potrdila, da ste zanje plačali celoletno naročnino »Totega lista«! Pozdravljeni — in prav vesele praznike! l>/* oziroma »Volilni kino«. Ta je predvajal zelo zabaven spored, ker so se mu ljudje prisrčno krohotali. Samo muzika ni bila v stilu: ta kino je namreč neumorno sviral mednarodne ulične popevke, kar mu ni nič pristojalo, ker^ bi v okvir takega kinematigrafa bolj sodile — orgle,- ali pa recitacija kakega odstavka iz evangelija Sv. Janeza ... Slavisti in drugi jezik-oslovci so si tudi ubijali glave z jezikom, ki se je glasil iz tega zvočnika, in, ki je bil včasih za hip skoro podoben slovenščini ; naposled so pa ugotovili, da je bil to — vola piik ... (»Volaptika« pride namreč od besede »vol«.) — Na Glavnem trgu je veličastno gorelo na stotine žarnic. To so tiste žarnice, ki jih v predmestjih pogrešajo ... — Po Aleksandrovi cesti se je v nedeljo zvečer zagnal neki bik naravnost skozi meljski viadukt proti Prekopavanja Mariborski delavec: »Nam pa de- krat in zima bo okoli. Spomladi pa la ne bo nikoli zmanjkalo! Petkrat pričnemo zopet znova.« smo že odkopali in zakopali. Še par- Stran S. .............mi P,wstai/a ok otvautmU MviU tcanti/afaUiU pcag> v £\ubiiatti (Zborna deklamacija.)' .Vstani, Ljubljana, nevestica bela, bodi kot dekle brezskrbno vesela! Ulice tvoje kot čvrsti pasovi spajajo bedo z veljakov domovi. Beda se v blatu sramuje in stiska, družba veljaška pa v barih nam vriska Ali očetje smo skrbni občinski, vneti za blagor, ponos domovinski: Kjer je veljak, naj bo srečna še raja, sije obema naj milost tramvaja! V njem naj spoznajo domači in tujci, da mi Ljubljani res skrbni smo ujci. Žive smo z mrtvimi letos zvezali, tramvaj do Svetega Križa izpeljali. V UREDNIŠTVU — Ali so to vaše pesmi? — Seveda. Ali vam ugajajo? — Ali so zares vaše te pesmi? — Prosim vas, seveda so moje. — Potem me pa veseli, da sem vas spoznal, gospod Simon Jenko; mislil sem, da ste že davno mrtvi. POZNAVALEC LITERATURE — Zakaj ste pa dali svojemu sinu ime Jurij? Saj se nihče v družini tako ne imenuje. — Veste, dali smo mu ime po našem velikem pisatelju Cankarju, ki ga zelo cenim in z užitkom čitam. Zvonček tramvajski zdaj noč in dan kliče naše preljube in zveste mrliče. Kjer bomo živih premalo imeli, jim bomo lahko kar mrtve prišteli. To so za marsikdaj dobri izgledi, silno koristni politični vedi. Drugi tramvaj nas do kloštra pripelje kjer vroča pokora vse grehe v nič zmelje; čisti bolj kakor največji svetniki vrnejo v mesto lahko se zvodniki. Ali razumeš zdaj, bela Ljubljana, kakšna je milost s tramvajem ti dana? DAMOKLEJEV MEČ IN KOLUMBOVO JAJCE Mati je privedla svojo hčerko k zdravniku, da jo pregleda. »Bolehna je,« pravi. »Prosim vas, gospod doktor, da jo natančno pregledate in mi na tihem povejte, da ne čuje.« Zdravnik jo je natančno pregledal in končno pravi materi: »Gospa, moram vam povedati resnico: vaša hčerka je v drugem stanju.« »Moj Bog!« je vzkliknila mati. »Vedela sem, da visi nad nami Kolumbov meč.« »Oprostite, gospa«, je popravil zdravnik. »Hoteli ste najbrž reči: Damoklejevo jajce.« Da bi to srečo še bolj utrdili, progi obe smo vsi blagoslovili. Manj bo elektrike drage nam treba, dokler rosi ta dobrota iz neba. Dosti občanom smo vsem prihranili, da smo si potlej oddih privoščili. V sreči zdaj uživamo, se veselimo, kot pomlajeni se pridno vrtimo. Tega nihče naj nikar ne zameri, da se nam kaka devička ne semeri. Saj smo junaški občinski ‘očetje, vneti za — tople ljubezni imetje. Krpelj. PROFESORSKA Profesor Bolha je nagovoril na cesti gospoda, ko pa vidi, da se je zmotil, se mu opravičuje: »Oprostite, spočetka sem mislil, da ste vi vi, potem sem mislil, da ste vi vaš brat, zdaj pa vidim, da niste niti eno niti drugo.« RADOVEDNOST. Na mestno policijo pride Janez Zgaga in vpraša službojočega uradnika: »Ali bi mogel govoriti s postopačem Tatinko, katerega ste včeraj zaprli, ker je vlomil v moje stanovanje?« — »Zakaj pa?« — »Veste, rad bi zvedel, na kak način je prišel ta mož v spalnico, ne da bi se zbudila moja žena.« enajsti