Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020 Kakovost zraka v Sloveniji ISSN 1855-0827 Ljubljana, 2021 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Vojkova 1b Odgovarja: mag. Joško Knez, generalni direktor Avtorji: Don Ciglenečki, Mateja Gjerek, Mateja Kastelic, Tanja Koleša, dr. Martina Logar, Luka Matavž, Marijana Murovec, Marko Rus, dr. Rahela Žabkar Podatke so posredovali: Kemijsko analitski laboratorij ARSO Elektroinštitut Milan Vidmar: EIS TEŠ, EIS TEB, MO Ljubljana, TE-TO Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor: MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, MO Ptuj, Občina Ruše, Občina Grosuplje Salonit Anhovo Deskriptorji: Slovenija, kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen, Hg Descriptors: Slovenia, air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate matter, ozone, nitrogen dioxide, sulphur dioxide, carbon monoxide, benzene, Hg ©2021, Agencija Republike Slovenije za okolje Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, 2021 Seznam kratic ALADIN meteorološki model za omejeno območje, katerega razvoj usmerja Francija (Aire Limitée, Adaptation Dynamique, Développement International) ANAS analitično-nadzorni alarmni sistem AMP avtomatska merilna postaja ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani CLRTAP Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) CAMx celovit model kakovosti zraka z razširitvami (Comprehensive Air Quality Model with Extensions) CORINE Evropski program za koordinacijo informacij o okolju (Coordination of Information on the Environment) DMKP državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin DMKZ državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka ECMWF Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts) EEA Evropska okoljska agencija (European Environment Agency) EIS ekološki informacijski sistem EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EMEP Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (Cooperative programme for the monitoring and evaluation of the longrange transmission of air pollutants in Europe) EU Evropska unija IJS Institut Jožef Stefan JRC Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre) LIFE-IP PREPAIR Projekt »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka« NEC nacionalne zgornje meje emisij (National Emission Ceilings) NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NLZOH Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano NUTS nomenklatura statističnih teritorialnih enot (Nomenclature of Territorial Units for Statistics) OMS-MOL okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana Poročilo kakovost zraka 2020 II RIAT+ modelsko orodje za vrednotenje različnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, ki lahko upošteva tudi ekonomski vidik (Regional Integrated Assessment Modelling tool PLUS) SHERPA modelsko orodje za pomoč pri iskanju optimalnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka (Screening for High Emission Reduction Potential on Air) TEB Termoelektrarna Brestanica TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana UL Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike (United States Environmental Protection Agency) WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World health Organization) WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja (World Meteorological Organization (WMO) Global Atmosphere Watch (GAW) Programme) AV alarmna vrednost CV ciljna vrednost MV mejna vrednost OV opozorilna vrednost BaP benzo(a)piren EC/OC elementarni in organski ogljik (Elementary carbon / Organic carbon) KPI kazalnik povprečne izpostavljenosti NMVOC nemetanske hlapne organske snovi (Non-methane volatile organic compounds) PAH policiklični aromatski ogljikovodiki (Polycyclic aromatic hydrocarbons) PM delci v zraku (Particulate matter) PM10 delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm PM2,5 fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm PPM Število delcev na milijon CE Celje LJ Ljubljana MB Maribor MO Mestna občina MS Murska Sobota NG Nova Gorica Poročilo kakovost zraka 2020 III Povzetek Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem merilnem mestu državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka vsota prekora- čitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50µg/m3) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Do večine vseh preseganj v letu 2020 je prišlo v januarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost, 30 µg/m3, je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. Kljub temu da je onesnaženost zraka z delci v letu 2020 nižja kot v preteklosti, so med neugodnimi vremenskimi razmerami ravni delcev še vedno višje od standardov kakovosti zraka, ki jih predpisuje zakonodaja. Iz navedenega izhaja, da so za boljšo kakovost zraka v večji meri zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Na ARSO v okviru projekta Sinica poteka prenova in posodobitev državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. V letu 2020 je zato prišlo do nekaj sprememb, tako merilnih mest kot tudi nabora meritev. Zaradi prenove merilne mreže je ponekod prišlo do daljših izpadov posameznih meritev. Najdaljši izpad meritev je bil v letu 2020 na merilnem mestu Iskrba. Na prometnem merilnem mestu v Ljubljani so se meritve delcev PM10 do 31.januarja 2020 izvajale na lokaciji Gospodarsko razstavišče, od februarja naprej pa na lokaciji Celovška cesta. V Kranju smo 22. decembra 2020 merilnik delcev PM10 prestavili na novo lokacijo k Medgeneracijskemu centru na Planini. V Državni merilni mreži smo na novo uvedli meritve delcev PM10 na Ptuju in na Vrbanskem platoju v Mariboru. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2020 na novo izvedel meritve PM10 v Spuhlji pri Ptuju za Mestno občino Ptuj, v Mariboru na Teznem za Mestno občino Maribor in v Grosupljem za Občino Grosuplje. Prehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo onesnažil zrak z delci. Dva dni so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji višje od 100µg/m3. Najvišja dnevna raven PM10, 195 µg/m3, je bila izmerjena 27. marca v Zagorju. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 na posameznih merilnih mestih je prišlo v obdobju od 27. marec do 29. marca vsaj dvakrat. Zaradi zelo velike količine puščavskega prahu (na določenih merilnih mestih je bila raven PM10 tudi izven območja preizkušanja), kvantitativno prispevka ni bilo mogoče določiti in ker je bilo evidentno, da so delci naravnega izvora, smo se odločili, da teh podatkov ne upoštevamo pri določitvi skladnosti s standardi kakovosti zraka. Za delce PM2,5 je z letom 2020 predpisana mejna letna vrednost 20µg/m3 kar je za 5µg/m3 Poročilo kakovost zraka 2020 IV manj kot prejšnja leta. Kljub strožjemu predpisu, mejna letna v letu 2020 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve. Letni trendi ravni delcev PM2,5, kažejo, da nivo onesnaženosti ostaja približno enak. V letu 2020 prvič objavljamo rezultate meritev delcev PM2,5 na merilnem mestu Celje. Glede na smernice WHO je povprečna letna raven delcev PM2,5 10µg/m3 presežena na vseh urbanih merilnih mestih. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti za PM2,5 je leta 2020 znašala 20µg/m3 in ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Povprečna letna vrednost benzo(a)pirena je v letu 2020 na merilnih mestih Celje bolnica, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna in Ptuj dosegla ciljno vrednost. Ravni benzo(a)pirena so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih nekoliko višje kot leta 2019. Najvišje ravni benzo(a)pirena so izmerjene v kurilni sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje. Letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje vrednosti niklja pa na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova. Povprečne letne ravni benzena so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo. Višje ravni benzena so izmerjene v hladnejši polovici leta, kar je posledica večjih izpustov individualnih kurišč zaradi povečane potrebe po ogrevanju, ter slabših vremenskih pogojev za prevetritev ozračja. Leto 2020 ni bilo ekstremno glede ravni ozona. Nižje so bile urne, 8-urne in letne ravni ozona, manj je bilo preseganj zakonsko predpisanih vrednosti za ozon. Na to so vplivale predvsem vremenske razmere v poletnem času in ukrepi epidemije COVID-19 z zmanjšanjem izpustov, ki pripomorejo k tvorbi ozona. Opozorilna vrednost je bila v letu 2020 presežena samo dvakrat na merilnem mestu NG Grčna. Precej manj je bilo preseganj dolgoročne ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi. Več kot 25 preseganj je bilo zabeleženih le na merilnem mestu NG Grčna. Še vedno pa je povsod presežena ciljna vrednost za varovanje rastlin (AOT40), čeprav je bila v letu 2020 občutno nižja kot leta poprej. Nižji AOT40 v letu 2020 je krepko vplival na znižanje 5-letnega povprečja za izračun dolgoročne ciljne vrednosti. V celi Evropi je bil AOT40 leta 2020 najnižji v zadnjih 14 letih. Leto 2020 je bilo med najtoplejšimi odkar potekajo meritve; ravni ozona so bile temu primerno višje, vendar niso segle rekordno visoko. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene v Novi Gorici (189 µg/m3), na Otlici (204 µg/m3) in v Kopru (192 µg/m3). Eno preseganje opozorilne vrednosti je bilo zabeleženo še na Sv. Mohorju (185 µg/m3). Na drugih merilnih mestih ni bilo preseganja opozorilne vrednosti. Alarmne vrednosti (240 µg/m3) niso bile presežene že več kot deset let. Ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na skoraj vseh merilnih mestih, razen v Celju in Zasavju. Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja ter ciljna in dolgoročna ciljna vrednost za varovanje rastlin so bile presežene na vseh merilnih mestih. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona ugodnejši. V letu 2020 smo v okviru projekta Sinica začeli z meritvami dušikovih dioksidov na treh novih merilnih mestih: LJ Celovška, Novo mesto, MB Vrbanski. NLZOH pa je uvedel meritve na merilnem mestu MB Tezno. Mejne in kritične vrednosti v letu 2020 niso bile presežne na nobenem Poročilo kakovost zraka 2020 V merilnem mestu. Najvišje ravni so izmerjene na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih v času prometnih konic. V letu 2020 so bile povsod v Evropi in tudi v Sloveniji zabeležene nižje ravni NOx kot v preteklih letih. Na znižanje ravni NOx so imeli velik vpliv ukrepi, ki so bili povezani s širjenjem epidemije COVID-19, predvsem omejevanje gibanja in zmanjšanje cestnega prometa. Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so v Sloveniji na vseh merilnih mestih že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin in tako je bilo tudi v letu 2020. Višje ravni občasno izmerimo le okrog TEŠ. Priporočila WHO [1], ki se nanašajo na dnevno mejno vrednost, so bila v letu 2020 presežena le v Zavodnjah, drugih preseganj ni bilo. V celotni Evropi so ravni SO2 nizke, precej pod mejnimi vrednostmi, višje vrednosti pa so še vedno izmerjene na Balkanskem polotoku in v Turčiji. Ravni ogljikovega monoksida so bile na vseh merilnih mestih, tako kot že vsa leta doslej, pod mejno vrednostjo in so nižje tudi od priporočil WHO [1]. Povprečna letna koncentracija živega srebra v zraku, je v letu 2020 znašala 1,4 ng/m3, kar je za spoznanje višje kot v preteklem letu. Raven onesnaženosti zraka z živim srebrom torej tudi v letu 2020, podobno kot vse od leta 2008, ko smo pričeli z meritvami, zelo nizka in ostaja med najnižjimi v Evropi. Ker meritve izvajamo po približno 14 dni v vsakem kvartalu leta z izposojenim inštrumentom, jih podajamo zgolj kot informativne vrednosti. Povprečna letna vrednost pH padavin se je tudi v letu 2020 gibala med 5,2 in 5,6. Višje pH vrednosti so bile na večini merilnih mest med marcem in septembrom, kar povezujemo predvsem s koncentracijami amonijevih ionov, ki so posledica kmetijskih aktivnosti in izparevanja zaradi višjih temperatur. Pretežni del leta so bile padavine najmanj kisle na merilnih mestih Rateče in Rakičan, nekoliko bolj kisle na merilnem mestu Škocjan in najbolj kisle na merilnih mestih LJ-Bežigrad in Iskrba. V primerjavi z Evropo, so bile padavine na merilnih mestih v Sloveniji med manj kislimi. Podobno velja, da so bile povprečne letne koncentracije amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov med najnižjimi v Evropi. Mokre usedline nitratnih in sulfatnih ionov so bile tudi v letu 2020 povezane predvsem z mesečno količino padavin, saj se z večjo količino padavin iz zraka praviloma spere tudi več onesnaževala. Koncentracija Živega srebra v padavinah je bila tudi v letu 2020 med najnižjimi v Evropi, depozicije le-tega pa za spoznanje višje kot v preteklem letu. Depozicije PAH, so razen za benzo (b,j,k) fluorantene nekoliko nižje kot v preteklem letu. Vsi podatki za merilno mesto Iskrba so le informativnega značaj, ker zaradi prenove merilnega mesta nismo mogli izvesti vseh vzorčenj. Poročilo kakovost zraka 2020 VI Summary Air pollution with PM10 was low in 2020. For the first time since the start of measurements at any monitoring site of the national outdoor air quality monitoring network, the sum of exceedances of the daily limit value for PM10 (50 µg/m3) did not exceed 35, which is allowed for the whole year. Most of all exceedances in 2020 occurred in January, when temperature inversions were more frequent.These allowes the dilution of emissions from small combustion plants and traffic, which are the main sources of PM10 particles emissions in Slovenia. The annual limit value for PM10 40 µg/m3 was not exceeded at any monitoring site. The highest annual average value, 30 µg/m3, was recorded at the Ljubljana Center traffic monitoring site. Among adverse weather conditions, particle levels are still higher than the quality standards prescribed by law. Therefore, it can be argued that better air quality is largely due to favorable weather conditions rather than emission reductions and measures under ambient air quality improvement plans. Within the framework of the Sinica project, the ARSO is renovating and modernizing the national monitoring network for monitoring ambient air quality. In 2020, therefore, there were some changes, both in the monitoring sites and in the set of measurements. Due to the renovation of the monitoring network, there were longer outages of individual measurements in some places. The longest missing set of measurements was in 2020 at the Iskrba monitoring site. Until 31 January 2020, measurements of PM10 particles at the traffic monitoring site in Ljubljana were carried out at the Gospodarsko razstavišče location, and from February onwards at the Celovška cesta location. In Kranj, on 22 December 2020, the monitoring site for PM10 particle meter was moved to a new location at the Medgeneracijski center na Planini. In the national outdoor air quality monitoring network, we have newly introduced measurements of PM10 particles in Ptuj and on the Maribor Vrbanski plato. In 2020, the National Laboratory for Health, Environment and Food performed new measurements of PM10 in Spuhlja near Ptuj for the Municipality of Ptuj, in Maribor in Tezno for the Municipality of Maribor and in Grosuplje for the Municipality of Grosuplje. The passage of desert dust over Slovenia in March polluted the air with particles for a few days. For two days, the levels of PM10 particles at most monitoring sites in Slovenia were higher than 100 µg/m3. The highest daily level of PM10, 195 µg/m3, was measured on March 27 in Zagorje. Exceedances of the daily limit value of 50 µg/m3 at individual monitoring sites occurred at least twice in the period from 27 March to 29 March. Due to the very large amount of desert dust, the quantitative contribution could not be determined and since it was evident that the particles are of natural origin, we decided that these data are not taken into account when determining compliance with air quality standards. For PM2,5, an annual limit value of 20 µg/m3 is prescribed from 2020, which is 5 µg/m3 less Poročilo kakovost zraka 2020 VII than in previous years. Despite stricter regulations, the annual limit in 2020 was not exceeded at any of the five monitoring sites where we perform measurements. The annual trends in the level of PM2,5 show that the level of pollution remains approximately the same. In 2020, for the first time, we were publishing the results of measurements of PM2,5 particles at the Celje measuring point. According to WHO guidelines, the average annual level of PM2,5 10 µg/m3 was exceeded at all urban measuring points. The exposure limit obligation for PM2,5 was 20 µg/m3 in 2020 and was not exceeded at any monitoring site. The average annual value of benzo(a)pyrene in 2020 reached the target value at the monitoring sites Celje bolnica, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna and Ptuj. Benzo(a)pyrene levels were slightly higher in 2020 at all monitoring sites than in 2019. The highest benzo(a)pyrene levels were measured during the heating season. At that time, emissions due to heating are higher, and in addition, this period is also characterized by unfavorable meteorological conditions. In summer, levels at all locations are significantly lower. Annual levels of nickel, arsenic, cadmium and lead in 2020 were lower than air quality requirements at all monitoring sites. The highest levels of lead, cadmium and arsenic were measured in Žerjav, and the highest values of nickel at the monitoring sites Ljubljana Bežigrad and Maribor Titova. The average annual levels of benzene in 2020 were approximately the same at all monitoring sites and below the limit value as in all previous years. Higher benzene levels were measured in the colder half of the year, which is due to higher emissions from individual fireplaces due to the increased need for heating, and poorer weather conditions to ventilate the atmosphere. The year 2020 was not extreme in terms of ozone levels. Hourly, 8-hour moving average and annual ozone levels were lower, and there were fewer exceedances of the information threshold (180 µg/m3) for ozone. This has been mainly due to summer weather conditions and measures of the COVID-19 epidemic by reducing emissions that contribute to ozone formation. The information threshold (180 µg/m3) was exceeded only twice in 2020 at the NG Grčna measuring site. There were far fewer exceedances of the long-term target value for health. More than 25 exceedances were recorded only at the measuring site NG Grčna. However, the target value for vegetation protection (AOT40) is still exceeded everywhere, although it was significantly lower in 2020 than in previous years. The lower AOT40 in 2020 had a strong impact on lowering the 5-year average for calculating the long-term target value. Across Europe, the AOT40 in 2020 was the lowest in last 14 years. 2020 was one of the warmest since the measurements took place; ozone levels were correspondingly higher, but did not reach record highs. The highest hourly values were measured in Nova Gorica (189 µg/m3), Otlica (204 µg/m3) and Koper (192 µg/m3). One exceedance of the information threshold (180 µg/m3) was also recorded at Sv. Mohor (185 µg/m3). There were no exceedance of the information threshold (180 µg/m3) at other measuring sites. Alarm threshold (240 µg/m3) has not been exceeded for more than ten years at any monitoring site. The target value for health protection was exceeded at almost all measuring points, except in Celje and Zasavje. The long-term target value for health and target value for vegetation protection (AOT40) was exceeded at all monitoring sites. The average annual ozone levels do not show noticeable trends in recent years. Differences between each year are mainly due to weather conditions, especially in the Poročilo kakovost zraka 2020 VIII summer, when the conditions for ozone formation are more favourable. In 2020, as part of the Sinica project, we started measuring nitrogen dioxides at three new measuring sites: LJ Celovška, Novo mesto and MB Vrbanski. NLZOH introduced measurements at the measuring site MB Tezno. The hourly limit value was not exceeded at any monitoring site. The highest levels were measured at heavily congested measuring sites during peak hours. In 2020, lower levels of NOx were recorded throughout Europe and also in Slovenia than in previous years. The reduction in the level of NOx was greatly influenced by measures related to the spread of the COVID-19 epidemic, in particular the restriction of movement and the reduction of road traffic. Hourly, daily and annual levels of sulfurdioxide in Slovenia have been below the limit values for health protection and critical values for plant protection at all measuring sites for several years, and this was also the case in 2020. Higher levels were occasionally measured only around TEŠ. The daily limit level recommended by the WHO [1] was exceeded in 2020 only in Zavodnje, there were no other exceedances. Across Europe, SO2 levels were low, well below the limit values. Higher values are still measured in the Balkans and Turkey. The levels of carbon monoxide at all measuring sites, as in all previous years, were below the limit value and were also lower than level recommended by the WHO [1]. The average annual concentration of mercury in the air in 2020 was 1.4 ng/m3, which is higher than in the previous year. The level of air pollution with mercury was therefore very low in 2020, as it has been since 2008, when we started measuring, and remains among the lowest in Europe. Because measurements are performed for about 14 days in each quarter of the year with a borrowed instrument, they are given for information purposes only. The average annual value of pH precipitation in 2020 also ranged between 5.2 and 5.6. Higher pH values were at most measuring sites between March and September, which is mainly related to the concentrations of ammonium ions resulting from agricultural activities and evaporation due to higher temperatures. Most of the year the precipitation was the least acidic at the measuring sites Rateče and Rakičan, slightly more acidic at the measuring site Škocjan and the most acidic at the measuring sites LJ-Bežigrad and Iskrba. Compared to Europe, precipitation at measuring sites in Slovenia was among the least acidic. Similarly, average annual concentrations of ammonium, sulphate and nitrate ions were among the lowest in Europe. Wet sediments of nitrate and sulphate ions in 2020 were also associated mainly with the monthly amount of precipitation, as more precipitation usually removes more pollutants from the air. The concentration of mercury in precipitation was also among the lowest in Europe in 2020, and its deposits were found to be higher than in the previous year. PAH deposits, except for benzo (b,j,k), fluoranthenes are slightly lower than in the previous year. All data for the measuring point Iskrba are for information purposes only, because due to the renovation of the measuring point we could not perform all sampling. Poročilo kakovost zraka 2020 IX Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV) oziroma ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) v letu 2020. Prikazana je maksimalna povprečna 8-urna vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid. Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali ciljne vrednosti. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca pa v ng/m3. PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp DMKZ CE bolnica 21 23 17 42 0 10 20 0 3 3 0 0 1,4 0,38 0,64 1,2 7,0 CE Mariborska 26 34 Hrastnik 18 7 Iskrba 9* 0* 7* 67* 0 22* 3* 0* 0,8* 0,6* 0* 0* 0,17* 0,17* 0,08* 0,87* 1,6* Koper 19 17 67 0 24 16 0 Kranj 19 8 Krvavec 85 0 24 0,3* LJ Bežigrad 22 18 16 41 0 11 20 0 3 4 0 0 2,1 1,2 1,3 0,30 0,25 1,4 7,1 LJ Biotehniška 19 22 LJ Celovška 19* 3* 25* 0* LJ Gospodarsko 56* 16* MB Titova 22 15 25 0 2,2* 1,1 0,93 0,34 0,18 1,4 6,4 MB Vrbanski 16 3 12 46 0 4 8* 0* MS Rakičan 21 11 47 0 4 11 0 MS Cankarjeva 24 19 NG Grčna 20 14 14 50 2 32 21 0 1,1 NG Vojkova 22 16 Novo mesto 19 10 39* 0* 0* Otlica 76 0 21 Ptuj 20 14 1,1 0,50 0,16 1,0 4,0 Trbovlje 21 18 38 0 9 15 0 2 4 0 0 2,3 Velenje 16 0 Zagorje 23 24 37 0 3 17 0 3 3 0 0 Žerjav 22 5 1,4 2,8 0,92 437 Dopolnilna merilna mreža TEŠ Pesje 15 2 3 3 0 0 Škale 16 2 7 0 2 3 0 0 Šoštanj 18 2 10 0 2 2 0 0 Zavodnje 70 0 8 5 0 3 2 0 0 Velenje 43 0 1 3 3 0 0 Topolšica 2 3 0 0 Veliki vrh 2 2 0 0 Graška gora 3 4 0 0 OMS MO Ljubljana LJ Center 30 37 35 0 4 3 0 0 1,3 Občina Medvode Medvode 17 2 1,2 MO Celje CE Gaji 22 17 12 0 10 11 0 0 EIS TEB Sv. Mohor 60 0 8 5 0 7 5 0 0 MO Maribor MB Tezno 20 9 37 0 0 21 0 Pohorje 72 0 16 EIS Anhovo Morsko 15 7 Gorenje Polje 18 9 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 22 24 MO Ptuj Spuhlja 25 25 Občina Ruše Ruše 18 12 Občina Grosuplje Grosuplje 28 32 * Podatki so zaradi prevelikega izpada podatkov informativnega značaja. Kazalo 1 Uvod 1 2 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 6 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.2 Ocena kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.2.1 Modelski sistem ALADIN-SI/CAMx in meritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.2.2 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov . . . . . . . . . . . . . 15 2.2.3 Rezultati in analiza za leto 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.2.4 Preverjanja uspešnosti tehnike združevanja podatkov . . . . . . . . . . . . . 19 3 Vpliv ukrepov zaradi COVID-19 na kakovost zraka 23 3.1 Vpliv ukrepov na kakovost zraka v pomladnem obdobju . . . . . . . . . . . . . . . . 23 3.2 Vpliv ukrepov na kakovost zraka novembra in decembra . . . . . . . . . . . . . . . . 26 3.3 Vpliv ukrepov na kakovost zraka v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 4 Epizoda puščavskega prahu 1 4.1 Meteorološka situacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 4.2 Izmerjene ravni delcev v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 4.3 Kemijska sestava delcev PM10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 4.4 Modelski izračuni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 5 Delci PM10 in PM2,5 16 5.1 Izpusti delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 5.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 5.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 5.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 5.5 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 5.6 Ravni onesnaženosti v državah EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 6 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 45 6.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 6.1.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 6.1.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Poročilo kakovost zraka 2020 XI 6.1.3 Ravni onesnaženosti v državah EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 6.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 6.2.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 6.2.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 6.2.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 6.2.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 7 Ozon 73 7.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 7.3 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 8 Dušikovi oksidi 87 8.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 8.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 9 Žveplov dioksid 100 9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 9.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 10 Ogljikov monoksid 111 10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 10.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 10.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 11 Benzen 114 11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 11.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 11.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 11.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 12 Živo srebro v zraku 122 12.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 12.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 12.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 13 Kakovost padavin 127 13.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 13.1.1 Podajanje rezultatov meritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Poročilo kakovost zraka 2020 XII 13.1.2 Količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevačniki . . . . . . . . . . . . . . 128 13.1.3 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 13.1.4 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 13.1.5 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 13.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 13.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 13.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 13.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 13.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 144 14 Literatura 146 Poročilo kakovost zraka 2020 XIII 1. Uvod V poročilu, ki je pred vami, je prikazana kakovost zraka v letu 2020. To leto je bilo močno zaznamo- vano z epidemijo oziroma z ukrepi za omejitev širjenja COVID-19. V obdobju najbolj intenzivnih ukrepov je zaradi omejitve gibanja, mobilnosti in druženja prebivalstva prišlo do pomembnega zmanjšanja nekaterih izpustov, predvsem iz prometa. V različnih državah po Evropi so bili ukrepi različno intenzivni, praktično povsod pa je bilo zaznati določen vpliv na izboljšanje kakovosti zraka v tem obdobju (slika 1.1). V Sloveniji je bilo izrazito predvsem zmanjšanje ravni dušikovih oksidov spomladi, ko so bile izmerjene vrednosti na merilnih mestih v povprečju 40 % in več nižje kot v enakem obdobju v preteklosti. Podrobnejša analiza vpliva COVID-19 ukrepov na kakovost zraka v Sloveniji je v poročilu prikazana v posebnem poglavju. Slika 1.1: Vertikalni stolpec NO2 v troposferi, povprečne ravni v obdobju med 15. marcem in 15. aprilom 2019 (levo) in enakim obdobjem v letu 2020 (desno), rezultati satelitskih meritev Sentinel-5P/TROPOMI [2]. Nekatere preliminarne študije so nakazale možnost povezave med dolgoročno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in visoko pojavnostjo oziroma resnostjo poteka bolezni COVID-19. Nakazano Poročilo kakovost zraka 2020 1 je bilo tudi, da bi lahko imel onesnažen zrak vlogo pri aerosolnem prenosu virusne okužbe kratkega dosega, še posebej v notranjih prostorih [2]. Čeprav so za potrditev potrebne nadaljnje raziskave, pa tudi sicer onesnaženost zraka po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) velja za največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropski uniji [3]. Izpostavljeni so zlasti prebivalci mestnih območij. Delci, dušikov dioksid in prizemni ozon so onesnaževala zraka s največjim vplivom na zdravje. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Nekatera onesnaževala sodelujejo v zapletenih kemijskih pretvorbah in njihov vpliv lahko seže tudi daleč od prvotnih virov. Onesnaženost zraka je v veliki meri posledica delovanja človeka, lahko pa izhaja tudi iz gozdnih požarov, izbruhov vulkanov, erozije vetra in drugih naravnih pojavov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere ter geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. Slika 1.2 prikazuje shemo kemijskih in fizikalnih procesov, ki vplivajo na troposferski ozon. Slika 1.2: Shema kemijskih in fizikalnih procesov, odgovornih za troposferski ozon. Fizikalni procesi vključujejo advekcijski prenos, konvekcijo, turbulenco, mešanje mejne plasti, temperaturo, vlažnost, oblačnost, zemljepisno širino/vpadni kot sončnih žarkov in letni čas. Kemijski procesi vključujejo fotokemični proces nastajanja in razgradnje ozona, medsebojni vpliv oblakov in aerosolov, mokro in suho depozicijo ter izpuste predhodnikov iz antropogenih in naravnih virov [4]. Poročilo kakovost zraka 2020 2 Evropska zakonodaja pokriva področje kakovosti zraka v treh tematskih sklopih. V prvi sklop sodita Direktivi 2008/50/ES [5], 2004/107/ES [6] , ki določata standarde kakovosti zunanjega zraka (mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti), metode ocenjevanja za različna onesnaževala in načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev. Drugi sklop predstavlja t.i. NEC Direktiva [7], ki določa nacionalne obveznosti zmanjšanja antropogenih izpustov snovi, ki povzročajo zakisljevanje, evtrofikacijo in povečanje troposferskega ozona... V tretjem sklopu pa je evropska zakonodaja, ki določa standarde za industrijske izpuste, izpuste iz kurilnih naprav, cestnih vozil, delovnih strojev, standarde kakovosti transportnih vozil in energetsko učinkovitost proizvodov. Vsebina tega letnega poročila o kakovosti zraka v Sloveniji spada v področje prvega sklopa, ki ga pokrivata Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [5] in Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih [6] v zunanjem zraku. Direktivi sta bili v slovenski pravni red prenešeni z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [8], Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [9] ter s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [10]. Predpisane mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala so v navedeni zakonodaji postavljene ob upoštevanju smernic WHO, vendar so v večini primerov manj stroge, saj so sprejete s političnim konsenzom vseh držav članic EU, ob upoštevanju njihove izvedljivosti. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) spremljamo kakovost zraka v Sloveniji že več desetletij. Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [10] zagotavljamo v okviru državne merilne mreže na stalnih merilnih mestih zanesljive in kakovostne meritve delcev PM10 in PM2,5, ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2), dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in benzo(a)pirena. Poleg tega občasno izvajamo tudi merilne kampanje oziroma indikativne meritve. Z namenom sodelovanja pri ugotavljanju regionalnega in kontinentalnega prenosa onesnaženja smo z meritvami udeleženi tudi v programu EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [11], in programu Svetovne meteorološke organizacije o Opazovanju atmosfere zemlje (WMO-GAW). Te meritve poleg ravni onesnaževal v zraku obsegajo tudi spremljanje kakovosti padavin in usedlin. V okviru projekta Sinica, ki smo ga na ARSO izvajali od pomladi 2016 do pomladi 2021, smo med drugim drugim posodobili Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Nadgradili in posodobili smo stara merilna mesta (nova programska oprema, novi merilniki) in vzpostavili meritve na novih stalnih merilnih mestih. Natančnejši opis merilne mreže je naveden v nadaljevanju poročila. Kot pomoč pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne onesnaženosti in napovedovanju ravni onesnaževal na ARSO uporabljamo numerične modele. Vzpostavljen imamo regionalen disperzijsko-fotokemičen model CAMx, sklopljen z meteorološkim modelom ALADIN/SI ter statistične modele za napovedovanje ravni delcev oziroma ozona po posameznih krajih. Za potrebe prostorsko podrobne ocene kakovosti zraka ter celostne ocene vpliva virov po posameznih območjih, onesnaževalih in emisijskih virih, smo v okviru projekta LIFE-IP PREPAIR [12] vzpostavili ocenjevanje kakovosti zraka s pomočjo postopkov združevanja modelskih rezultatov in meritev za posamezna ponesnaževala (angl. data-fusion) ter orodji SHERPA in RIAT+. Slednji omogoča vrednotenje različnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka tudi iz ekonomskega vidika. V zaključni Poročilo kakovost zraka 2020 3 Slika 1.3: Povprečne ravni delcev PM10 januarja 2016 na območju Ljubljane. Izračuni so narejeni z verigo modelov ALADIN/SI-CAMx-GRAMM/GRAL v okviru projekta SINICA. Prostorska ločljivost izračunov lokalnega disperzijskega modela GRAL je 4 m × 4 m. fazi vzpostavljanja v okviru obstoječe modelske verige na ARSO je tudi lokalni model onesnaženja GRAMM/GRAL, katerega primer izračuna onesnaženosti zraka z delci PM10 na območju Ljubljane je prikazan na sliki 1.3 . Podatke o oceni kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja redno poročamo Evropski okoljski agenciji (EEA). Poleg meritev smo za leto 2020 prvič poročali tudi izračune regionalnega modela CAMx. Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi in ciljnimi vre- dnostmi ravni onesnaževal v zraku in predstavljajo osnovno informacijo o ukrepih, njihovih učinkih in politikah zmanjševanja čezmerne onesnaženosti. Na podlagi poročanih podatkov EEA na spletnih straneh prikazuje različne statistike in podatke o onesnaženosti zraka za evropske države, tudi za Slovenijo (https://www.eea.europa.eu/themes/air). Meritve regionalnega ozadja onesnaženosti zraka in padavin dodatno poročamo v okviru sodelovanja v programih EMEP in WMO-GAW. Javnosti posredujemo informacije o kakovosti zraka s sprotno objavo podatkov avtomatskih merilnih postaj na spletnih straneh ARSO in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregledane podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Rezultati meritev, objavljeni v letnem poročilu so dodatno preverjeni na več stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podatkov. Na spletnih straneh ARSO objavljamo tudi druga poročila o dodatnih meritvah, študijah in modeliranju kakovosti zraka. V primeru prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 ali ozona z izdajo obvestil oziroma opozoril prebivalcem omogočimo, da lahko zmanjšajo svojo izpostavljenost onesnaženemu Poročilo kakovost zraka 2020 4 zraku. Ob epizodah povišane onesnaženosti z delci PM10 želimo prebivalce vzpodbuditi, da s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. V ta namen dnevno izdajamo napoved kakovosti zraka; v zimskem času dnevne ravni delcev PM10, v poletnem času pa najvišje urne ravni ozona v dnevu. Obenem prikazujemo trenutno stopnjo onesnaženosti zraka z indeksom kakovosti zunanjega zraka, ki hkrati upošteva ravni več onesnaževal, in sicer delcev PM10, PM2,5, NO2, SO2 in O3. V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2020, za ponazoritev trendov onesnaženosti zraka pa tudi rezultate meritev iz prejšnjih obdobij. V poročilu smo osredotočeni na onesnaževala s predpisanimi mejnimi in ciljnimi vrednostmi. Vključili smo tudi rezultate spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in vnašajo v vode in tla. Na več mestih smo za oceno prostorske porazdelitve in za pomoč pri razlagi epizod onesnaženja dodali rezultate modelskih izračunov. Pri posameznih onesnaževalih navajamo podatke o izpustih iz državnih evidenc, ki se vodijo na ARSO. V ločenih poglavjih predstavljamo vpliv COVID-19 ukrepov na kakovost zraka ter izredni dogodek vdora puščavskega prahu iz puščav Azije. Poročilo kakovost zraka 2020 5 2. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [8] in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [10] lahko ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka opravljamo s pomočjo rezultatov meritev na stalnih merilnih mestih, z indikativnimi meritvami, modeliranjem kakovosti zraka ter z objektivnimi ocenami. Za meritve na stalnih merilnih mestih zakonodaja predpisuje stroge zahteve za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev. Zahteve glede kakovosti meritev za indikativne meritve so nižje, zato jih je mogoče opravljati s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo. Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor, in dve območji, ki sta različni za težke kovine in za druga onesnaževala (tabeli 2.1 in 2.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter primorski (SIP) del. Za težke kovine je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije (SITK) izvzeta Zgornja Mežiška dolina (SITK-ZMD). Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja oziroma aglomeracij. Če je onesnaženost višja, je potrebnih več meritev, ki morajo biti kakovostnejše. Pravilnik o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Kadar so ravni posameznega onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujeta za ocenjevanje kakovosti zraka objektivna ocena ali modeliranje. V primeru, ko so ravni nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih. Ko je onesnaženost zraka večja od zgornjega ocenjevalnega praga, so zahteve za najmanjše število stalnih merilnih mest večje. V nadaljevanju so predstavljene meritve na stalnih merilnih mestih, uporabljene za potrebe ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka v letu 2020. Predstavljeni so tudi pristopi modeliranja, ki jih uporabljamo na ARSO in temeljijo na izračunih modelskega sistema ALADIN-SI/CAMx. Poročilo kakovost zraka 2020 6 Tabela 2.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren. Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SIC celinsko območje SIP primorsko območje Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor Tabela 2.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj. Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SITK območje težke kovine SITK-ZMD območje Zgornje Mežiške doline Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor Poročilo kakovost zraka 2020 7 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo začeli uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih let. V prvem obdobju delovanja državne mreže je bil poudarek na meritvah ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo postopoma širili in nadgradili še z meritvami drugih onesnaževal. ARSO upravlja državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ). V letu 2020 je DMKZ sestavljalo 23 merilnih mest. S temi meritvami zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg meritev v okviru DMKZ na stalnih merilnih mestih se meritve izvajajo tudi v okolici nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektov z namenom spremljanja vplivov le teh na kakovost zraka. Dodatne meritve zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so poleg rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TET, TEB in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo, mestnih občin Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Medvode in Grosuplje. Na ARSO smo od pomladi 2016 do pomladi 2021 izvajali projekt Sinica, v okviru katerega smo med drugim posodobili Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Nadgradili in posodobili smo stara merilna mesta (nova programska oprema, novi merilniki) in vzpostavili meritve na novih stalnih merilnih mestih. V letu 2020 je zato prišlo do nekaj sprememb, tako merilnih mest kot tudi nabora meritev. Zaradi prenove merilne mreže meritev nismo izvajali celo leto, v preglednicah so ti rezultati označeni z *. 1.oktobra 2019 smo zaradi prenove merilnega mesta ukinili vse meritve v Hrastniku. Ukinjene so bile meritve ozona in SO2. 4. 6. 2020 smo tu vzpostavili meritve delcev (PM1, PM2,5,PM4, PM10.) Nabor meritve delcev smo v novi mreži, z novimi avtomatskimi merilniki HORIBA APDA372, razširili. Poleg ravni delcev po velikosti se meri še celotna raven delcev v zraku in število vseh delcev. Taki merilniki so v prenovljeni mreži na vseh merilnih mestih kjer potekajo avtomatske meritve. Nadalje bomo vse te meritve z merilnikom APDA372 navajali kot meritve delcev. 19. 12. 2019 smo pričeli z meritvami na prenovljenem merilnem mestu v Novi Gorici, postajo smo po novem preimenovali v NG Grčna. Nabor meritev je nespremenjen, tu potekajo meritve delcev, ozona in NOx. Z merilnikom HORIBA APNA merimo vsa tri onesnaževala, in sicer NOx,NO2 in NO. Najdaljši izpad meritev je bil v letu 2020 na merilnem mestu Iskrba. 18. 5. 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. S 1. septembrom smo zopet uvedli dnevne meritve delcev PM10 in PM2,5, avtomatske meritve onesnaženosti zraka pa se tam izvajajo šele od januarja 2021 (SO2, ozon, NO2, delci). 27. 5. 2020 so se začele meritve na prenovljenem merilnem mestu v Mariboru. Postajo smo preimenovali v MB Titova. Na tem merilnem mestu so prej potekale meritve delcev, CO in NOx, na novi postaji pa se merijo sedaj delci in NOx. Ukinjene so bile meritve CO. V juniju 2020 so bile vzpostavljene meritve na štirih prenovljenih merilnih mestih. Hrastnik smo omenili že v zgornjem tekstu. 3.6.2020 so se pričele meritve v Celju. Postajo smo preimenovali v CE bolnica. Nabor meritev ostaja enak, meri se delce, SO2, ozon in NOx. 4. 6. 2020 je bila vzpostavljena popolnoma nova prometna avtomatska merilna postaja LJ Celovška. Na tem Poročilo kakovost zraka 2020 8 merilnem mestu se merijo delci in dušikovi oksidi. Že februarja smo na tem merilnem mestu uvedli meritve delcev z merilnikom Leckel. Merilno mesto LJ Celovška je nadomestilo meritve na prometnem merilnem mestu LJ Gospodarsko razstavišče, kjer so bile meritve ukinjene 31.januarja. 4. 6. 2020 smo vzpostavili novo avtomatsko merilno postajo v Novem mestu. Predtem smo tu merili samo dnevne ravni delcev, sedaj merimo 10 minutne ravni ozona, dušikovih oksidov in delce. Mesec dni kasneje, 6. 7. 2020, smo priklopili novo avtomatsko postajo na že obstoječi lokaciji v Zagorju. Na stari postaji smo merili delce, SO2, NOx in ozon, na novi smo tem meritvam dodali še meritve črnega ogljika. 7. 7. 2020 smo na novo priklopili dve avtomatski merilni postaji, MB Vrbanski in MS Rakičan. Na obeh merilnih mestih so predtem meritve že potekale. Do konca leta 2019 je dnevne ravni delcev na lokaciji MB Vrbanski izvajal NLZOH, od 13. 11. 2019 meritve izvaja ARSO. Na merilnem mestu MB Vrbanski smo prej z avtomatskim merilnikom merili samo ozon, sedaj pa poleg ozona merimo še NOx in delce. Na merilnem mestu MS Rakičan se nabor meritev ni spremenil, ves čas merimo delce, ozon in dušikove okside. Na Krvavcu smo 30. 10. 2020 na prenovljeni postaji ukinili meritve CO in vpeljali meritve črnega ogljika. Še vedno se na tem merilnem mestu meri raven ozona. Na Otlici je bila postaja posodobljena 13. 11. 2020, tu se še vedno izvajajo meritve ravni ozona. Z mobilno postajo kombi smo 16. 12. 2020 pričeli z avtomatskimi meritvami na lokaciji v Desklah. Tu sedaj merimo ravni naslednjih onesnaževal: SO2, ozon, NOx, CO in delce. 17. 12. 2020 smo na Ptuju postavili mini avtomatsko postajo z meritvami delcev. Že od decembra 2019 so na tem merilnem mestu potekale dnevne meritve delcev. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je letu 2020 na novo uvedel meritve PM10 v Spuhlji pri Ptuju za Mestno občino Ptuj. V Kranju smo 22. 12. 2020 referenčni merilnik delcev PM10 prestavili na novo lokacijo k Medgeneracijskemu centru na Planini. Tam je januarja 2021 pričela z delovanjem avtomatska merilna postaja, kjer se merijo ravni delcev. Prenova ostalih avtomatskih merilnih postaj je bila izvedena v letu 2021. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2020, poleg Ptuja (naročnik MO Ptuj), na novo pričel z meritvami še na lokaciji Maribor Tezno za Mestno občino Maribor in v Grosuplju (naročnik Občina Grosuplje). Merilna mesta so klasificirana glede na mikrolokacijo (tabela 2.4), ki so določena v Pravilniku o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [10] . Merilna mesta mestnega ozadja so reprezentativna za gosteje naseljene predele mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prometnih merilnih mestih pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta predmestnega ozadja podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto MS Rakičan uvrščamo v tip podeželskega/obmestnega ozadja. Na to merilno mesto neposredno vplivajo izpusti iz bližnje ceste in naselja ter obdelava kmetijskih površin. Podatki meritev z merilnih mest Krvavec, Iskrba in Otlica so namenjeni predvsem za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe ugotavljanja in raziskav daljinskega transporta onesnaženosti. Merilno mesto Žerjav je locirano ob industrijskem obratu, zato ga uvrščamo med industrijska območja. Poročilo kakovost zraka 2020 9 Merilno mesto Iskrba je vključeno v program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter na regionalne probleme zakisljevanja, evtrofikacije, fotokemijskega smoga ter na onesnažen zrak s težkimi kovinami, delci in obstojnimi organskimi onesnaževali. Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in WMO GAW in je pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Na obeh merilnih mestih v neobremenjenem okolju se spremlja ozadje onesnaženega zraka. Podrobnejši opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na voljo na spletni strani ARSO v Atlasu okolja. Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja Direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi. Merilniki na osnovi referenčnih metod za ozon, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid in benzen zagotavljajo rezultate meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna, tako imenovana gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev zagotavljajo dnevno povprečje in so na razpolago z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in benzo(a)pirena, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih PM10 zbranih na filtrih. Meritve delcev PM10 se na nekaterih merilnih mestih vzporedno izvajajo z referenčno in z avtomatsko metodo. Avtomatska metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času in s časovno ločljivostjo 10 minut na prenovljenih merilnih mestih (prej 30 minut). Podatke z avtomatskih merilnikov delcev v DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analizo obdobij s prekomerno onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Z avtomatskimi meritvami hkrati merimo ravni različno velikih delcev: PM1, PM2,5,PM4, PM10. Poleg ravni delcev po velikosti se meri še celotna raven delcev v zraku in število vseh delcev. Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih izvaja ARSO, potekajo na petih po Sloveniji enakomerno razporejenih merilnih mestih. V tabeli 2.5 so podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2020, ki delujejo v okviru DMKP. Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 2.6 Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba, Murska Sobota Rakičan, Rateče, Škocjan), v urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Mreža kakovosti padavin se glede na prejšnja leta ni spremenila. S prenovo merilnih mest se je spremenil tudi nabor meteoroloških meritev. Največja sprememba je uvedba meritev tridimenzionalnega vetra, ki nam bo v pomoč pri modelskih izračunih. Poročilo kakovost zraka 2020 10 Tabela 2.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti območja za stalna merilna mesta kakovosti zunanjega zraka. Merilno mesto NV GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Značilnost območja DMKZ CE bolnica 240 520614 121189 B U R CE Mariborska 238 521412 121576 T U R Hrastnik 290 506805 111089 B U IR Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N Koper 56 399911 45107 B U R Kranj 391 451356 122802 B U R Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC LJ Biotehniška 297 459457 100591 B U R LJ Celovška 305 460697 103230 T U R LJ Gospodarsko 299 462271 101945 T U R MB Titova 270 550305 157414 T U RC MB Vrbanski 280 548449 158498 B U R MS Cankarjeva 189 588979 168768 T U RC MS Rakičan 188 591591 168196 B R(NC) A NG Grčna 113 395909 91034 B U RC NG Vojkova 104 395923 90794 T U R Novo mesto 214 514163 73066 B U R Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N Ptuj 230 567737 142758 B U R Trbovlje 250 503116 110533 B S RCI Zagorje 241 500070 109663 T U RCI Žerjav 543 490348 149042 I R RA Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje 391 506513 135806 B S IR Škale 423 507764 138457 B S IR Šoštanj 362 504504 137017 I S I Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A Velenje 389 508928 135147 B U RCI Topolšica 399 501977 140003 B S IR Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A EIS TET Dobovec 695 506034 106865 I R A Kovk 608 508834 109315 I R A Ravenska vas 577 501797 108809 I R A Kum 1209 506031 104856 B R(REG) I Prapretno 380 506155 110524 I R A OMS MO Ljubljana LJ Center 300 461919 101581 T U RC EIS TE-TOL Vnajnarje 630 474596 100884 I R A MO Celje CE Gaji 240 522888 122129 B U IC EIS TEB Sv. Mohor 390 537299 93935 B R A MO Maribor MB Tezno 268 552539 154068 B U R Pohorje 725 544682 148933 B R A EIS ANHOVO Morsko 130 394670 104013 B R AI Gorenje Polje 120 393887 103094 B R AI Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 260 554400 151105 T R R MO Ptuj Spuhlja 219 570182 141322 T S R Občina Ruše Ruše 302 539870 155217 B R RC Občina Medvode Medvode 346 454441 111411 B S RC Občina Grosuplje Grosuplje 343 473796 90344 T U R Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometni (traffic), I=industrijski (industrial) Tip območja: U=mestni (urban), S=predmestni (suburban), R=podeželjski (rural), NC=primestni (near city) REG=regionalno (regional) Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial), A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural) Poročilo kakovost zraka 2020 11 Tabela 2.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2020. Merilno mesto SO2 O3 NO2, NOx PM10 PM2,5 CO Benzen Težke kovine v PM10 PAH v PM10 EC/OC in ioni v PM2,5 Hg Meteorološkiparametri DMKZ CE bolnica + + + + + + + CE Mariborska + Hrastnik + + + + Iskrba + + + + + + + + + + Koper + + + + Kranj + Krvavec + + + LJ Bežigrad + + + + + + + + + + LJ Biotehniška + LJ Celovška + + LJ Gospodarsko + MB Titova + + + + + + + MB Vrbanski + + + MS Rakičan + + + + MS Cankarjeva + NG Grčna + + + + + + NG Vojkova + Novo mesto + + Otlica + + Ptuj + Trbovlje + + + + + + Velenje* + Zagorje + + + + + Žerjav + + Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje + + Škale + + + + Šoštanj + + + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Graška gora + + OMS MO LJUBLJANA LJ Center + + + + + MO Celje CE Gaji + + + EIS TEB Sv. Mohor + + + + MO MARIBOR MB Tezno + + + + Pohorje + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž + MO Ptuj Spuhlja + Občina Ruše Ruše + Občina Medvode Medvode + + Občina Grosuplje Grosuplje + PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5 EC/OC: Elementni in organski ogljik Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje, zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO. Poročilo kakovost zraka 2020 12 Tabela 2.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP. NV GKKy GKKx Iskrba 540 489292 46323 LJ Bežigrad 299 462673 102490 MS Rakičan 188 591591 168196 Rateče 864 401574 151142 Škocjan 420 421891 58228 Tabela 2.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP. Količina padavin pH Električna prevodnost Osnovni kationi in anioni Težke kovine PAH Iskrba + + + + + + LJ Bežigrad + + + + MS Rakičan + + + + Rateče + + + + Škocjan + + + + Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na +, K+, Cl−, NO−3 , SO 2− 4 Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn Poročilo kakovost zraka 2020 13 S lik a 2. 1: M er iln a m re ža ka ko vo st iz un an je ga zr ak a v le tu 20 20 . Poročilo kakovost zraka 2020 14 2.2 Ocena kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov Za ocenjevanje kakovosti zraka poleg meritev uporabljamo tudi rezultate modeliranja. Rezultati numeričnih modelov imajo zaradi različnih negotovosti omejeno natančnost, ki jo je mogoče izboljšati s tehniko združevanja podatkov, pri kateri s pomočjo statistične analize optimalno združimo modelske rezultate z meritvami ravni onesnaževal na posameznih merilnih mestih. Kot rezultat dobimo najboljšo možno oceno prostorske porazdelitve onesnaževal. S tehniko združevanja meritev in modelskih izračunov na ARSO v okviru projekta LIFE-IP PREPAIR [12] pripravljamo letne karte povprečnih vrednosti onesnaževal PM10, PM2,5 in NO2, ter letna povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3. Postopek priprave in rezultati za leto 2020 so predstavljeni v nadaljevanju. 2.2.1 Modelski sistem ALADIN-SI/CAMx in meritve Na ARSO imamo za namen ocenjevanja kakovosti zraka na območju Slovenije, analize vzrokov čezmerne onesnaženosti zraka in za podporo pripravi napovedi onesnaženosti zraka z delci PM10 in O3, vzpostavljen regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx (Comprehensive Air quality Model with extensions; Environ, 2018), sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. Podrobnejši podatki o modelskem sistemu so opisani v letnem poročilu kakovosti zraka za leto 2019 [13]. Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov je del projekta LIFE-IP PREPAIR, v katerem ARSO sodeluje z namenom oceniti vpliv izpustov Padske nižine na kakovost zraka v Sloveniji ter vpliv v Padski nižini izvedenih ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka pri nas. V analizo so tako vključene vse meritve iz območja projekta, meritve iz merilnih mest v Sloveniji kot v Padski nižini. Število vseh merilnih mest, vključenih v pripravo letnih analiz za leto 2020 je po posameznih onesnaževalih navedeno v preglednici 2.7. Tabela 2.7: Število merilnih mest uporabljenih za pripravo prostorskih kart s tehniko združevanja podatkov za leto 2020. Onesnaževalo Število postaj PM10 218 PM2,5 97 NO2 233 O3 164 2.2.2 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov Združevanje podatkov (angl. data fusion) je ena od tehnik asimilacije podatkov. Rezultati modelskih izračunov zaradi vpliva prostorske ločljivosti modela, numeričnih opisov dinamičnih, fizikalnih in kemičnih procesov v atmosferi, ter pogosto pomanjkljivih vhodnih podatkov, niso povsem zanesljivi. Po drugi strani nam meritve zagotavljajo bistveno bolj natančne vrednosti ravni onesnaževal, vendar le na lokacijah merilnih mest. S tehniko združevanja podatkov uporabimo informacijo obeh virov za pripravo optimalne ocene prostorske porazdelitve ravni onesnaževal. Poročilo kakovost zraka 2020 15 Obstajajo različni statistični in geostatistični pristopi združevanja podatkov. Na ARSO smo se pri izboru metodologije odločili za geostatistični pristop kriging z zunanjim vplivom (angl. kriging with external drift), pri katerem poleg meritev in modelskih izračunov pri pripravi kart onesnaženja upoštevamo tudi nadmorsko višino. Postopek kriginga z zunanjim vplivom izvedemo v dveh korakih. V prvem koraku interpoliramo modelske rezultate ravni onesnaževal z ločljivostjo 4,4 km na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo polje nadmorske višine ter polje geografskih koordinat (geografska širina in dolžina) v ločljivosti 1 km. V drugem koraku interpoliramo vrednosti meritev na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo interpolirano polje modelskih vrednosti iz prvega koraka ter geografsko širino in dolžino v ločljivosti 1 km. Geografsko širino in dolžino vključimo le v primeru, če se odvisnost od tega polja izkaže kot statistično značilna. 2.2.3 Rezultati in analiza za leto 2020 V nadaljevanju so prikazani rezultati metode združevanja podatkov za povprečne letne vrednosti PM10, PM2,5 in NO2, ter letna povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3 za leto 2020. Primerjava prostorske porazdelitve ravni onesnaževal izračunane z numeričnim modelom in karte onesnaženja, ki je rezultat združevanja podatkov (slike 2.2, 2.3, 2.4 in 2.5) pokaže, da z zdru- ževanjem podatkov izboljšamo dve stvari. Prvič, izboljšamo ločljivost modelskih rezultatov iz 4.4 km na 1 km z upoštevanjem nadmorske višine, tako da v prostorski porazdelitvi onesnaženja razločimo več podrobnosti povezanih s terenom, ter drugič, rezultate iz prvega koraka dodatno obtežimo z rezultati meritev, da dobimo prostorsko porazdelitev, ki je predvidoma najbližje dejanskemu stanju. Pri ocenjevanju kakovosti zraka s postopkom združevanja podatkov se srečujemo tudi z neka- terimi pomanjkljivostmi. Model ALADIN-SI/CAMx praviloma vrednosti PM10 podcenjuje, nekoliko manj podcenjuje NO2, medtem ko so vrednosti O3 kvečjemu ponekod previsoke (slike 2.2,2.3, 2.4 in 2.5). Podcenjevanje PM10 in PM2,5 je posebej izrazito v ozkih dolinah, kjer sta zaradi slabe modelske ločljivosti pomanjkljivo predstavljena veter in stabilnost ozračja. Precenjevanje pri O3 opazimo na višje ležečih območjih (npr. zahodne Alpe v Italiji), pri čemer z vključitvijo meritev precenitve zmanjšamo. Pri NO2 se izkaže, da ponekod vpliv meritev pri popravku modelskih polj preveč razširimo v okolico, saj so večja odstopanja med meritvami in modelom lahko posledica velike lokalne spremenljivosti NO2 (visoke izmerjene vrednosti v neposredni bližini cest). Zaradi pomanjkljivega opisa točkovnih in ploskovnih izpustov onesnaževal izven Slovenije model ALADIN-SI/CAMx onesnaženost zraka na območjih drugih držav pomembno podceni. Med drugim tudi v celotni Padski nižini (sliki 2.2, 2.3 in 2.4), kjer z metodo združevanja modelske rezultate z vključitvijo meritev precej izboljšamo. Težave pri izvedbi združevanja podatkov se ponekod pojavijo tudi zaradi majhnega števila merilnih mest, pri čemer bi potrebovali predvsem dodatne meritve na podeželskih manj poseljenih območjih (eno izmed takšnih merilnih mest je merilno mesto Iskrba), ter na območjih z višjo nadmorsko višino (visokogorje ima namreč na splošno precej nižje ravni delcev PM10). Zaradi pomanjkanja meritev smo z metodo združevanja podatkov v primeru delcev PM10 in NO2 v višjih Poročilo kakovost zraka 2020 16 legah (območje Alp,slika 2.4) in na območjih redke poselitve (Prekmurje,slika 2.2) dobili precenjene vrednosti, ki ne odražajo dejanskega stanja. Slika 2.2: Prostorska porazdelitev povprečne letne vrednosti PM10 [µg/m3] za leto 2020, izračunana s postopkom združevanja podatkov. Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi letnimi vrednostmi delcev PM10 na posameznih merilnih postajah. Slika 2.3: Prostorska porazdelitev povprečne letne vrednosti PM2,5 [µg/m3] za leto 2020, izračunana s postopkom združevanja podatkov. Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi letnimi vrednostmi delcev PM2,5 na posameznih merilnih postajah. Poročilo kakovost zraka 2020 17 Slika 2.4: Prostorska porazdelitev povprečne letne vrednosti NO2 [µg/m3] za leto 2020, izračunana s postopkom združevanja podatkov. Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi letnimi vrednostmi NO2 na posameznih merilnih postajah. Slika 2.5: Prostorska porazdelitev letnega povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij O3 [µg/m3] za leto 2020, izračunane s postopkom združevanja podatkov. Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi letnimi povprečji dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij O3 na posameznih merilnih postajah. Poročilo kakovost zraka 2020 18 2.2.4 Preverjanja uspešnosti tehnike združevanja podatkov Da bi preverili uspešnost porazdelitve prostorske napovedi tehnike združevanja podatkov, smo izvedli statistično metodo navzkrižnega preverjanja (angl. cross validation). Za preverjanje je bila uporabljena metodologija z enim izpustom (angl. Leave-one-out cross validation (LOOCV). Pri tej metodi posamezno točko meritev izključimo in ponovno izvedemo metodo združevanja brez upoštevanja te točke, vse ostale točke opazovanj pa pri tem pustimo vključene. Postopek ponovimo z vsemi točkami meritev. Tako dobimo v vseh točkah meritev tudi napovedane vrednosti (angl. predicted value) ki so bile določene s tehniko združevanja z izključitvijo meritev v tej točki. Rezultate smo prikazali s pomočjo razsevnih grafikonov (slike 2.6, 2.7, 2.8 in 2.9), kjer so na x-osi predstavljene izmerjene vrednosti, na y-osi pa t.i. napovedane vrednosti. Iz podatkov prikazanih na razsevnih grafikonih smo izračunali še korelacijski koeficient (r), ki služi kot indeks uspešnosti izvedbe metode združevanja podatkov. Slika 2.6: Razsevni grafikon navzkrižnega preverjanja povprečne letne vrednosti PM10 [µg/m3] za leto 2020. Na x-osi so predstavljene izmerjene vrednosti, na y-osi pa t.i. napovedane vrednosti. Črtkane črte predstavljajo relativno negotovost (50 % za PM10), medtem ko rdeči črti predstavljata letno mejno vrednost (50 µg/m3). Zelena črta predstavlja premico linearne regresije k danim podatkom, črna črta pa premico idealne linearne regresije, kjer bi korelacijski koeficient r imel vrednost 1. Poročilo kakovost zraka 2020 19 Slika 2.7: Razsevni grafikon navzkrižnega preverjanja povprečne letne vrednosti PM2,5 [µg/m3] za leto 2020. Na x-osi so predstavljene izmerjene vrednosti, na y-osi pa t.i. napovedane vrednosti. Črtkane črte predstavljajo relativno negotovost (50 % za PM2,5), medtem ko rdeči črti predstavljata mejno vrednost, 25 µg/m3. Zelena črta predstavlja premico linearne regresije k danim podatkom, črna črta pa premico idealne linearne regresije, kjer bi korelacijski koeficient r imel vrednost 1. Slika 2.8: Razsevni grafikon navzkrižnega preverjanja povprečne letne vrednosti NO2 [µg/m3] za leto 2020. Na x-osi so predstavljene izmerjene vrednosti, na y-osi pa t.i. napovedane vrednosti. Črtkane črte predstavljajo relativno negotovost (30 % za NO2), medtem ko rdeči črti predstavljata letno mejno vrednost (40 µg/m3). Zelena črta predstavlja premico linearne regresije k danim podatkom, črna črta pa premico idealne linearne regresije, kjer bi korelacijski koeficient r imel vrednost 1. Poročilo kakovost zraka 2020 20 Slika 2.9: Razsevni grafikon navzkrižnega preverjanja letno povprečje dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij O3 [µg/m3] za leto 2020. Na x-osi so predstavljene izmerjene vrednosti, na y-osi pa t.i. napovedane vrednosti. Črtkane črte predstavljajo relativno negotovost (50 % za O3), medtem ko rdeči črti predstavljata letno mejno vrednost (120 µg/m3). Zelena črta predstavlja premico linearne regresije k danim podatkom, črna črta pa premico idealne linearne regresije, kjer bi korelacijski koeficient r imel vrednost 1. Dodatno smo iz podatkov prikazanih na rezsevnih grafikonih izračunali še nekaj drugih indeksov uspešnosti izvedbe metode združevanja podatkov. In sicer smo izračunali naslednje statistične mere: MAE - povprečna absolutna napaka (ang. Mean Absolute Error), ki je definirana kot povprečje absolutnih napak vrednosti razlik med napovedanimi vrednostmi in izmerjenimi vrednostmi, RMSE - Koren srednje kvadratne napake (angl. Root Mean Square Error), ki je definirana kot koren povprečja kvadratov razlik med napovedanimi vrednostmi in izmerjenimi vrednostmi, ter BIAS - statistična napaka, ki nam pove, kakšno je odstopanje povprečnih napovedanih vrednosti od povprečnih izmerjenih vrednostih (normirano s povprečnimi izmerjenimi vrednostmi). Izračunane vrednosti statističnih mer so prikazane v tabeli 2.8. Tabela 2.8: Indeksi uspešnosti izvedbe metode združevanja podatkov Onesnaževalo MAE RMSE BIAS Koeficient korelacije (r) Letno povprečje PM10 2,54 3,35 0,13 0,86 Letno povprečje PM2,5 2,12 2,78 0,65 0,79 Letno povprečje NO2 4,54 5,60 0,02 0,72 Letno povprečje dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3 4,83 6,92 0,07 0,36 Na splošno lahko iz razsevnih grafikonov (slike 2.6, 2.7, 2.8 in 2.9) opazimo relativno dobro ujemanje med izmerjenimi in t.i. napovedanimi vrednostmi. Vidimo lahko tudi, da za onesnaževala PM10, PM2,5 in O3 skoraj vse točke ležijo znotraj mejnih vrednosti, in tudi znotraj območja relativne negotovosti. Točke, ki presegajo mejno vrednost in ki obenem ležijo izven območja relativne negotovosti, pa lahko opazimo pri onesnaževalu NO2. Ta odstopanja pri NO2 so najverjetneje posledica velike prostorske variabilnosti (izmerjene vrednosti znotraj majhnega območja se relativno Poročilo kakovost zraka 2020 21 precej razlikujejo, kar je posledica tega, da so na postajah prometnega tipa vrednosti precej višje, kot le nekaj kilometrov oddaljenih postajah, ki niso v bližini cest). Iz rezultatov statističnih mer oz. indeksov uspešnosti predstavljenih v tabeli 2.8 lahko opazimo da se je bila izvedba metode združevanja podatkov relativno uspešna pri onesnaževalih PM10 in PM2,5. Nekoliko slabša je bila izvedba pri onesnaževalih NO2 in O3. Pri onesnaževalu NO2 na to lahko sklepamo predvsem iz statističnih mer MAE in RMSE, kar je posledica že omenjene velike prostorske variabilnosti. Slabo izvedbo metode združevanja podatkov za onesnaževalo O3 kaže vrednost korelacijskega koeficienta (r), kar bi lahko morda pripisali izrazitemu precenjevanju in podcenjevanju modelskih vrednosti na različnih območjih. Slednje sicer ni razvidno iz prikazanih slik, ampak je bilo opaženo tekom izvedbe postopka združevanja podatkov, kar otežuje kvalitetno izvedbo metode združevanja podatkov. Težko je hkrati po prostoru "razširiti" vpliv podcenjevanja in precenjevanja modelskih rezultatov, ponekod namreč prevlada vpliv enega in drugod drugega, zato je kvalitetna izvedba metode združevanja podatkov v primeru O3 otežena. Poročilo kakovost zraka 2020 22 3. Vpliv ukrepov zaradi COVID-19 na kakovost zraka V času omejitev gibanja in mobilnosti zaradi COVID-19 ukrepov so se pomembno zmanjšali predvsem izpusti iz prometa, kar je posledično vplivalo tudi na kakovost zraka v Sloveniji. Vpliv manjših izpustov na izboljšanje kakovosti zraka je v splošnem odvisen od letnega časa oziroma meteoroloških pogojev, ki vplivajo na kopičenje ali redčenje, prenos, izpiranje in kemijske pretvorbe onesnaževal v ozračju. Ločeno smo zato obravnavali vpliv ukrepov v pomladnem obdobju, ko je prišlo do izrazitega zaprtja države, ter hladni del leta z nekoliko manj izrazitimi ukrepi zaradi COVID-19. Kot se je izkazalo, je do pomembnega zmanjšanja onesnaženosti zraka zaradi epidemije prišlo predvsem pri dušikovih oksidih spomladi, ko so bili ukrepi najbolj intenzivni. V primeru delcev je bil učinek ukrepov v obdobju pomladnega zaprtja manj izrazit kot pri dušikovih oksidih, medtem ko pri ozonu zanesljivega vpliva nismo zaznali. Pomladno obdobje je sicer čas, ko zaradi spremenljivosti vremena, manjše potrebe po ogrevanju in odsotnosti zelo nizkih oziroma visokih temperatur, onesnaženost zraka običajno ni problematična. Poleti, ko so običajno visoke ravni ozona, medtem ko z ostalimi onesnaževali ni težav, zelo izrazitega vpliva COVID-19 ukrepov na izpuste onesnaževal in kakovost zraka ni bilo. Do ponovne, vendar manj izrazite omejitve mobilnosti, je prišlo novembra in decembra 2020. V hladnih mesecih običajno najpogosteje prihaja do povišanih ravni delcev, vendar zanesljivega zaključka o pozitivnem oziroma negativnem vplivu ukrepov zaradi COVID-19 na ravni delcev PM10 v hladnih mesecih ni bilo mogoče narediti. Izboljšanje kakovosti zraka z dušikovimi oksidi v tem obdobju je bilo manj izrazito kot spomladi. Podrobneje so rezultati analiz predstavljeni v nadaljevanju. 3.1 Vpliv ukrepov na kakovost zraka v pomladnem obdobju Da bi določili vpliv COVID-19 ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka smo analizirali ravni delcev PM10, dušikovih oksidov in ozona med 15. marcem in 15. majem 2020 ter jih primerjali z iz- merjenimi ravnmi v enakem obdobju v preteklih letih. Na ta način smo upoštevali vpliv medletne variabilnosti meteoroloških pogojev na kakovost zraka in dobili bolj zanesljivo oceno vpliva ukrepov na zmanjšanje onesnaženosti. Obravnavano pomladno obdobje je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih letih bolj suho, s 50 % manj padavinami kot v povprečju v preteklosti, oziroma s tretjino padavin izmerjenih v enakem obdobju leta 2019. Temperature so bile blizu povprečja Poročilo kakovost zraka 2020 23 preteklih let, na večini merilnih mest je bilo nekoliko bolj vetrovno kot običajno v enakem obdobju v preteklosti. V analizo smo vključili pet merilnih mest, v primeru delcev in dušikovih oksidov LJ Bežigrad, MB Titova, CE bolnica, NG Grčna in Zagorje kot predstavnike različnih urbanih območij v Sloveniji. Pri analizi delcev smo izvzeli dneve epizode puščavskega prahu med 27. marcem in 29. marcem 2020, ko je bila onesnaženost zraka izjemno visoka zaradi vdora prahu iz puščav Azije. V primeru ozona smo v analizo vključili merilna mesta, ki so aktualna z vidika obremenjenosti z ozonom v Sloveniji, in sicer NG Grčna, Koper, Otlica, Iskrba in LJ Bežigrad. Slika 3.1: Primerjava povprečnih ravni NO2, PM10 in 8h dnevnih maksimumov O3 na posameznih merilnih mestih z ravnmi v enakem obdobju v preteklih letih. Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obravnavanem pomladnem obdobju in primerjava z enakim obdobjem v preteklih letih ter primerjava dnevnih potekov je prikazana na slikah 3.1 in 3.2. Največji vpliv ukrepov smo zaznali pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47 % nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48 % nižje kot povprečje let 2016 do 2019. Rahlo manjši vpliv smo opazili pri NO2 s 40 % nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta in od povprečja let 2016 do 2019. Pri delcih PM10 je bil vpliv najmanjši, izmerjene ravni so bile 13 % nižje kot lansko leto in 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju. Čeprav v pomladnem obdobju ravni ozona običajno niso zelo visoke, pa nekaj preseganj ciljne 8-urne vrednosti 120 µg/m3 izmerimo tudi v teh mesecih. Obravnavano pomladno obdobje leta Poročilo kakovost zraka 2020 24 Slika 3.2: Primerjava povprečnih dnevnih potekov ravni NO2, PM10 in O3 v pomladnem obdobju za leta od 2012 dalje. 2020 je bilo zaradi suhega in lepega vremena bolj naklonjeno tvorbi ozona kot je sicer značilno za ta čas, kar so z nekoliko višjimi vrednostmi ozona kot v preteklosti, potrdile tudi meritve ozona na ruralnem merilnem mestu Iskrba (slika ni prikazana). Primerjava najvišjih 8-urnih dnevnih vrednosti odstopanj leta 2020 v primerjavi s preteklimi leti ni pokazala (slika 3.1). Tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov (slika 3.2) potrdi, da v obravnavanem obdobju najvišje dnevne vrednosti ozona niso pomembno odstopale od prejšnjih let. Nekoliko višje ravni ozona v nočnih urah so Poročilo kakovost zraka 2020 25 najverjetneje povezane z nižjimi izpusti dušikovih oksidov, ki povzročajo razpad ozona na urbanim območjih. Nekoliko višje ravni na ruralnem merilnem mestu Iskrba pa so najverjetneje posledica nadpovprečno ugodnih meteoroloških pogojev za tvorbo ozona v mesecu aprilu. Jasnega vpliva COVID-19 ukrepov na izmerjene ravni ozona sicer ne moremo potrditi. 3.2 Vpliv ukrepov na kakovost zraka novembra in decembra V hladnih mesecih, ko se poveča potreba po ogrevanju, je onesnaženost zraka v večji meri posledica izpustov malih kurišč. Z omejitvijo gibanja, kot posledico COVID-19 ukrepov, se količina izpustov malih kurišč ni zmanjšala. Kvečjemu bi se zaradi večje prisotnosti prebivalstva na domu izpusti malih kurišč lahko povečali, kar bi lahko imelo negativen učinek na kakovost zraka. Kot posledica omejitev gibanja pa so bili izpusti iz prometa tudi v tem obdobju manjši. Ukrepi v obdobju od 1. novembra do 31. decembra 2020 so bili milejši kot spomladi. Hkrati so za to obdobje značilne drugačne meteorološke razmere in tudi dinamika izpustov je drugačna kot v pomladnem obdobju. Mesec november je bil leta 2020 toplejši in bolj sončen od povprečja preteklih let. Mesec december pa toplejši z več padavinami kot v povprečju v preteklosti. Meteorološki pogoji so bili tako za kakovosti zraka nekoliko manj problematični kot običajno v tem obdobju, ko najvišje ravni onesnaževal izmerimo ob mrzlem, suhem in mirnem vremenu. Slika 3.3: Primerjava povprečnih ravni NO2 in PM10 na posameznih merilnih mestih z ravnmi v enakem obdobju v preteklih letih. Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obravnavanem zimskem obdobju in primerjava z enakim obdobjem v preteklih letih ter primerjava dnevnih potekov je prikazana na slikah 3.3 in 3.4. Analiza izmerjenih parametrov zunanjega zraka je pokazala, da so bile povprečne ravni NOx na merilnih mestih LJ Bežigrad, MB Titova, CE bolnica, NG Grčna in Zagorje novembra in decembra leta 2020 nižje kot v preteklosti. In sicer v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 so bile leta 2020 vrednosti NOx nižje za 6 %, v primerjavi s povprečjem 2016 do 2019 pa 26 %. V primeru NO2 primerjava pokaže 9 % znižanje leta 2020 glede na leto 2019, ter 23 % glede na leta 2016 do 2019. Negotov je vpliv ukrepov na ravni delcev PM10, in sicer so bile leta 2020 izmerjene ravni celo za 23 % višje kot leta 2019, po drugi strani pa 15 % nižje kot v obdobju let 2016 do 2019. Pri delcih PM10 je očitno v hladnih mesecih, ko so izpusti malih kurišč visoki, vpliv meteoroloških Poročilo kakovost zraka 2020 26 pogojev na izmerjene ravni večji od vpliva zmanjšanja izpustov zaradi ukrepov. V letu 2019 so bile namreč ravni delcev PM10 nižje kot v enakem obdobju leta 2020, v preostalih letih pa praviloma višje. Zaključka o pozitivnem oziroma negativnem vplivu ukrepov na onesnaženost zraka z delci PM10 v hladnih mesecih tako ne moremo narediti. Slika 3.4: Primerjava povprečnih dnevnih potekov ravni NO2 in PM10 v hladnem obdobju za leta od 2012 dalje. 3.3 Vpliv ukrepov na kakovost zraka v EU Tudi v drugih država EU so zaradi omejitve gibanja in aktivnosti v času COVID-19 epidemije zaznali določeno izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Ocena vpliva ukrepov na ravni NO2 in PM10, narejena na podlagi meritev in CAMS modelskih ocen za april 2020, je prikazana na slikah 3.5 in 3.6. Pri meritvah in modelskih izračunih je bilo upoštevano enako obdobje v letih 2015 do 2020 ter uporabljen statistični pristop za zmanjšanje vpliva medletne meteorološke variabilnosti. Rezultati na sliki 3.5 kažejo, da je bilo aprila 2020 praktično na vseh merilnih mestih opaženo zmanšanje onesnaženosti, ki ga ni moč razložiti z meteorološkimi pogoji. Največji padec ravni NO2 je bil zabeležen na prometnih postajah v Španiji in Italiji, in sicer za približno 70 %. Slika prav tako prikazuje relativno zmanjšanje onesnaženosti ozadja z NO2, izračunano s CAMS modelom z novo ocenjenimi izpusti onesnaževal industrije, potniškega in letalskega prometa v času epidemije. Poročilo kakovost zraka 2020 27 Onesnaženost ozadja z NO2 se je zmanjšala do 60 %, največ na najbolj poseljenih območjih Španije, Francije in Italije. Slika 3.5: Relativne spremembe NO2 (v %) zaradi COVID-19 ukrepov v EU aprila 2020 [2]. Ocena vpliva ukrepov na ravni PM10 je bolj kompleksna in hkrati manj zanesljiva. Ravni delcev se spreminjajo tako zaradi spremenljivih meteoroloških pogojev in izpustov primarnih onesnaževal antropogenega izvora, kot tudi zaradi izpustov naravnega izvora, ki jih je zelo težko oceniti. Posledično so izračuni vpliva ukrepov na delce PM10 manj zanesljivi. Poleg tega na sliki 3.6 prikazane modelske ocene vpliva na ravni ozadja onesnaženja upoštevajo samo zmanjšanje izpustov industrije ter letalskega in potniškega prometa, ne pa sprememb izpustov malih kurišč. Največji vpliv, do 40 %, je opaziti na prometnih merilnih mestih v Španiji in Italiji, do 25 % pa tudi na prometnih merilnih mestih na Norveškem in v Franciji. Na ruralnih merilnih mestih je bil vpliv ukrepov manjši, ponekod so ravni delcev PM10 celo narasle. Vendar so na teh merilnih mestih tudi sicer izmerjene ravni delcev nizke. Podobno je vpliv na ravni ozadja z modelskimi izračuni ocenjen do največ 20 %, in sicer v Italiji, kar je bistveno manj kot v primeru NO2. Ker so modelske ocene upoštevale le zmanjšanje izpustov industrije, letalskega in potniškega promea, ne pa tudi spremembe v izpustih malih kurišč, modelski rezultati nikjer ne pokažejo povečanja ravni delcev PM10 kot to velja za meritve, pač pa le zmanjšanje. Manjša prostorska spremenljivost modelskih Poročilo kakovost zraka 2020 28 ocen PM10 v primerjavi z NO2 je posledica prostorske porazdelitve oziroma prispevka sekundarnih delcev. Slika 3.6: Relativne spremembe PM10 (v %) zaradi COVID-19 ukrepov v EU aprila 2020 [2]. Poročilo kakovost zraka 2020 29 4. Epizoda puščavskega prahu Konec marca 2020 je območje jugovzhodne in osrednje Evrope zajel oblak puščavskega prahu. Nebo je bilo nenavadno motno, vidnost slaba. Izredno visoke ravni delcev so bile izmerjene v Srbiji, Bosni, kontinentalni Hrvaški, na Madžarskem, v Sloveniji in severni Italiji. Kakovost zraka je bila večinoma najslabša v popoldanskem času dne 27. marca 2020. Analiza satelitskih meritev je pokazala, da je bil glavni vir puščavskega prahu oddaljena puščava Aralkum na meji med Kazakstanom in Uzbekistanom [14]. Tovrsten vdor puščavskega prahu iz puščav Azije smo v zgodovini merjenja delcev v Sloveniji zaznali prvič. Tako visokih ravni delcev kot so bile tekom te epizode izmerjene z avtomatskimi merilniki na nekaterih merilnih mestih po Sloveniji ne pomnimo. Epizoda puščavskega prahu marca 2020 je torej za Slovenijo ekstremni dogodek, ki potrebuje posebno obravnavo. V poglavju so za obravnavano epizodo predstavljeni rezultati meritev, kemijskih analiz in modelskih izračunov s poudarkom na onesnaženosti zraka tekom epizode na območju Slovenije. Poleg analize epizode je namen dokazati, da je prišlo do prekomernega onesnaženja z delci zaradi naravnega vira. Uredba o kakovosti zunanjega zraka oziroma Direktiva 2008/50/ES [15] namreč omogoča, da se za potrebe ocenjevanja skladnosti z mejnimi vrednostmi, preseganja dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3, ki so delno ali v celoti posledica naravnih virov onesnaženja, odštejejo od letnega števila dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo skladno s smernicami [16], ki jih je za ta namen pripravila Evropska komisija. Pri tem so med naravne vire poleg puščavskega prahu, kot posledice prenosa naravnih delcev iz sušnih regij, uvrščeni tudi vulkanski izbruhi, seizmične in geotermalne dejavnosti, požari v naravi, pojavi močnega vetra, morskega pršca in atmosferske resuspenzije. 4.1 Meteorološka situacija Puščavski prah nad našimi kraji opazimo nekajkrat letno. Običajno izvira iz Sahare, pri čemer pihajo močni vetrovi južnih smeri, ko se nad zahodnim Sredozemljem in severno Afriko oblikuje izrazito območje nizkega zračnega tlaka. Zaradi visokih temperatur in vetra se prašni delci v Saharski puščavi dvignejo visoko, med 1,5 in 8 km višine. Prah lahko nato z močnimi višinskimi vetrovi potuje dolge razdalje, še posebej to velja za manjše delce. Tudi v času obravnavane epizode se je nad Sredozemljem vzpostavil ciklon, hkrati pa se je nad osrednjo in vzhodno Evropo raztezalo območje visokega zračnega tlaka (slika 4.1). Specifična Poročilo kakovost zraka 2020 1 sinoptična situacija je bila razlog, da je naše kraje tokrat izjemoma dosegel puščavski prah iz več tisoč kilometrov oddaljene puščave v Aziji. Le ob pričetku epizode je v povezavi s ciklonom nad Sredozemljem prišlo do advekcije puščavskega prahu iz Sahare, vendar se je le ta nad Slovenijo zadrževal predvsem v višjih plasteh dne 26. marca. Glavnina puščavskega prahu v plasti zraka pri tleh dne 27. in 28. marca pa je izvirala iz vzhoda. Kot je pokazala analiza satelitskih meritev Meteosat-8 Dust RGB, je po 23. marcu prišlo do več dvigov prahu puščave Aralkum, ki leži na meji med Kazakstanom in Uzbekistanom. Zaradi sinoptične situacije je oblak prahu dne 26. marca dosegel cono deformacije (slika 4.2) in se razpotegnil v smeri vzhod-zahod ter nato z vzhodnimi vetrovi nadaljeval pot proti JV Evropi. Slika 4.1: Levo: Polje tlaka na nivoju morske gladine dne 25. marca 2020 ob 13. uri. Desno: Topografija 500 mb ploskve dne 25. marca 2020 ob 13. uri. Slika 4.2: Meteosat-8 Dust RGB dne 26. marca ob 00 UTC, prikazana je tudi topografija 300 hPa ploskve in tokovnice na 850 hPa ploskvi [14]. Poročilo kakovost zraka 2020 2 Analiza trajektorij za območje Slovenije potrjuje, da je tik pred pričetkom epizode, dne 26. marca, zrak v višjih zračnih plasteh izviral iz severne Afrike, še posebej to velja za Primorsko. Tega dne so bile sicer izmerjene ravni delcev v Sloveniji nizke, vpliva prahu iz Sahare v plasti zraka pri tleh torej v Sloveniji nismo zaznali. Glavnina puščavskega prahu je zatem pripotovala iz vzhoda, iz puščav zahodne Azije. Na sliki 4.3 so prikazane trajektorije za dne 26. in 27. marca. Dne 28. marca 2020 so bile trajektorije podobne trajektorijam predhodnega dne. Slika 4.3: Trajektorije meteorološkega modela GFS za 120-urno pot zračne mase na različnih višinah do končne točke nad tlemi. Končna točka je postavljena nad Primorsko. Levo: dne 26. marca 2020. Desno: dne 27.marca 2020 [17]. 4.2 Izmerjene ravni delcev v Sloveniji Delce PM10 v Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka določamo z dvema metodama, gravimetrično in avtomatsko. Pri gravimetrični metodi se na filtrih 24 ur nabirajo delci in iz razlike v masi polnega in praznega filtra ter pretoka čez glavo vzorčevalnika se izračuna dnevna raven PM10 na posameznem merilnem mestu. Merilna negotovost take meritve je majhna, slabost metode pa je, da je podatek le dnevni. Avtomatska metoda je manj natančna, a so meritve na voljo vsako uro. Rezultati meritev delcev PM10 so predstavljeni v tabelah 4.1 do 4.3 ter na slikah 4.4 in 4.5. Tabela 4.4 in slika 4.6 prikazujeta ravni delcev PM2,5. Ravni delcev PM10 so tekom epizode na merilnih mestih po Sloveniji pričele izrazito naraščati v jutranjih oziroma dopoldanskih urah v petek, 27. marca 2020. Tega dne so preko dneva izmerjene urne vrednosti samodejnih merilnih postaj Poročilo kakovost zraka 2020 3 dosegle izjemno visoke vrednosti nad 400 µg/m3 (tabela 3, slika 5) . Onesnaženje se je nato v popoldanskih urah istega dne in v soboto dokaj hitro zmanjševalo, a je bila vsebnost prahu v zraku znatna še v nedeljo 29. marca 2020. Najvišje povprečne dnevne ravni epizode so bile izmerjene dne 27. marca v Zagorju (195 µg/m3), 180 µg/m3 in več pa je bilo tega dne izmerjeno dnevno povprečje tudi v Novi Gorici, Ljubljani in Trbovljah. Najdlje so visoke ravni delcev PM10 vztrajale v Kopru, kjer je še 30. marca izmerjena povprečna dnevna raven znašala 113 µg/m3. Tudi delci PM2,5 so se na vseh merilnih mestih povišali (tabela 4.4). Vendar je za puščavski prah značilno drugačno razmerje med večjimi in manjšimi delci, zato smo pri delcih PM2,5 zaznali manj izrazito povišanje kot pri delcih PM10. Običajno delce PM10 sestavlja med 70 % do 90 % delcev PM2,5, v primeru puščavskega prahu pa je ta delež med 20 % do 30 %. Tabela 4.1: Dnevne ravni delcev PM10 v µg/m3 od 24. do 30. marca 2020. Preseganja dnevne mejne vrednosti so označena s krepko pisavo. Datum LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba 24.3. 18 20 NA 19 11 22 19 37 18 17 25.3. 15 21 NA 19 13 17 16 45 17 12 26.3. 25 22 28 22 22 26 26 24 22 19 27.3. 182 157 153 136 180 182 195 124 157 104 28.3. 132 103 101 102 129 117 118 102 158 78 29.3. 59 38 42 45 58 54 52 45 113 34 30.3. 15 11 13 7 13 15 13 11 19 11 Tabela 4.2: Urne ravni delcev PM10 v µg/m3 od 27. do 29. marca 2020. Datum Ura LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Koper 27.03. 00:00 43 20 29 26 73 23 33 49 27.03. 01:00 61 19 25 26 67 30 37 56 27.03. 02:00 63 24 28 28 76 35 39 60 27.03. 03:00 73 22 28 31 65 38 46 56 27.03. 04:00 85 26 31 33 64 42 62 53 27.03. 05:00 95 29 34 57 60 51 66 46 27.03. 06:00 96 32 33 85 78 55 76 42 27.03. 07:00 100 38 44 98 83 63 85 55 27.03. 08:00 114 40 50 136 108 80 107 79 27.03. 09:00 143 48 83 139 111 127 179 103 27.03. 10:00 226 69 249 289 124 191 256 111 27.03. 11:00 272 139 268 338 190 231 295 133 27.03. 12:00 283 374 314 319 242 231 297 162 27.03. 13:00 293 469 417 358 222 260 347 213 27.03. 14:00 287 NA 425 290 200 328 418 222 27.03. 15:00 324 NA NA 212 202 349 448 243 27.03. 16:00 375 400 NA 195 208 321 415 284 27.03. 17:00 359 328 351 177 221 NA 393 336 27.03. 18:00 367 234 280 174 255 NA NA 382 27.03. 19:00 323 226 279 183 301 240 NA 382 27.03. 20:00 303 263 249 158 330 214 268 360 27.03. 21:00 286 222 205 152 305 184 258 351 27.03. 22:00 234 202 192 143 290 174 234 321 27.03. 23:00 226 194 180 144 280 142 194 296 Poročilo kakovost zraka 2020 4 Tabela 4.3: Nadaljevanje prejšnje tabele. Datum Ura LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Koper 28.03. 00:00 211 180 165 139 255 135 168 282 28.03. 01:00 202 170 150 175 255 124 151 270 28.03. 02:00 188 161 140 171 256 123 135 254 28.03. 03:00 176 149 136 155 228 117 126 250 28.03. 04:00 176 142 129 135 218 116 119 248 28.03. 05:00 163 132 135 124 207 103 112 233 28.03. 06:00 147 125 130 114 210 101 110 214 28.03. 07:00 153 114 120 116 194 100 110 205 28.03. 08:00 165 111 116 118 185 115 125 197 28.03. 09:00 168 113 113 117 177 124 141 182 28.03. 10:00 167 135 105 113 174 128 155 164 28.03. 11:00 160 134 115 101 185 135 154 164 28.03. 12:00 164 136 125 78 166 126 157 158 28.03. 13:00 167 166 155 101 138 123 152 164 28.03. 14:00 152 149 138 107 132 112 144 154 28.03. 15:00 149 137 128 112 122 108 142 152 28.03. 16:00 139 133 118 106 94 105 134 160 28.03. 17:00 128 126 105 112 94 100 129 134 28.03. 18:00 118 119 107 100 139 103 122 163 28.03. 19:00 117 118 121 129 150 110 129 195 28.03. 20:00 127 125 124 111 152 112 139 138 28.03. 21:00 133 101 115 106 154 118 132 161 28.03. 22:00 127 88 119 96 153 107 123 165 28.03. 23:00 124 82 115 95 141 101 111 161 29.03. 00:00 115 83 99 93 127 108 110 160 29.03. 01:00 111 70 81 94 129 99 97 152 29.03. 03:00 106 56 68 89 117 70 71 132 29.03. 04:00 96 58 69 72 111 69 61 146 29.03. 05:00 92 58 66 61 102 67 62 136 29.03. 06:00 89 57 64 54 101 61 63 125 29.03. 07:00 94 57 66 53 96 59 65 147 29.03. 08:00 90 58 66 59 97 65 69 128 29.03. 09:00 97 62 65 51 98 67 81 133 29.03. 10:00 97 61 62 51 81 76 96 150 29.03. 11:00 97 50 52 45 88 80 101 138 29.03. 12:00 71 56 41 50 79 52 77 143 29.03. 13:00 45 57 46 46 73 37 48 182 29.03. 14:00 29 52 39 50 69 46 58 170 29.03. 15:00 59 45 42 86 43 40 43 144 29.03. 16:00 41 30 36 34 48 49 43 136 29.03. 17:00 43 34 29 28 48 44 50 89 29.03. 18:00 59 34 30 35 42 41 40 89 29.03. 19:00 52 39 40 16 28 50 38 158 29.03. 20:00 37 42 40 51 35 48 63 143 29.03. 21:00 36 45 41 36 51 57 53 106 29.03. 22:00 35 52 38 16 38 41 49 121 29.03. 23:00 27 28 35 6 40 39 43 124 Poročilo kakovost zraka 2020 5 Tabela 4.4: Dnevne ravni delcev PM2,5 v µg/m3 od 24. do 30. marca 2020. Datum LJ Bežigrad CE bolnica NG Grčna Iskrba 24.3. 13 15 9 15 25.3. 11 14 10 9 26.3. 13 21 11 12 27.3. 53 52 90 22 28.3. 38 33 36 23 29.3. 25 19 19 16 30.3. 10 10 8 9 Slika 4.4: Dnevne ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2020, izmerjene z gravimetrično metodo na merilnih mestih po Sloveniji. Slika 4.5: Urne ravni delcev PM10 v µg/m3 z avtomatskih merilnih postaj na merilnih mestih po Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2020 6 Slika 4.6: Dnevne ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2020, izmerjene z gravimetrično metodo na merilnih mestih po Sloveniji. 4.3 Kemijska sestava delcev PM10 Sestava delcev puščavskega prahu, ki ga občasno zanese nad naše kraje, je drugačna od sestave delcev, ki so povišani v zimskem obdobju in so posledica izpustov zaradi ogrevanja in prometa. V puščavskem prahu je bistveno manj različnih organskih spojin. Sestavljajo ga predvsem mineralni delci, ki obsegajo okside aluminija, silicija, železa, mangana, kalcija, magnezija, kalija, natrija in titana. Ob takšnih dogodkih v padavinah in delcih zaznamo povišane ravni teh elementov. Delce PM10 smo v epizodi prehoda puščavskega prahu tudi kemijsko analizirali. V tabelah 4.5 do 4.7 so prikazane ravni kalcija, magnezija, natrija, aluminija, mangana, železa in stroncija, ki so bile v dneh, ko je Slovenijo prešel puščavski prah, močno povišane. Na sliki 4.7 so za merilno mesto Iskrba ravni teh parametrov prikazane tudi grafično. Tabela 4.5: Dnevne ravni parametrov v PM10 na Iskrbi. ISKRBA Ca Mg Na Al Mn Fe Sr Datum µg/m3 µg/m3 µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 24.03.2020 0,15 0,03 0,06 87 3,32 107 0,816 25.03.2020 0,08 0,01 0,03 200 4,19 161 0,599 26.03.2020 0,72 0,11 0,45 231 5,26 210 13,4 27.03.2020 7,47 0,82 6,52 2590 48,4 1890 225 28.03.2020 6,09 0,63 4,80 1820 34 1320 158 29.03.2020 2,19 0,26 1,38 686 13,1 515 43,7 30.03.2020 0,20 0,03 0,14 111 2,72 102 1,71 Poročilo kakovost zraka 2020 7 Tabela 4.6: Dnevne ravni parametrov v PM10 v Ljubljani. LJUBLJANA Ca Mg Na Al Mn Fe Sr Datum µg/m3 µg/m3 µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 24.03.2020 0,46 0,04 0,10 99 5,1 158 0,871 25.03.2020 0,20 0,02 0,09 172 4,21 161 0,58 26.03.2020 0,99 0,14 0,76 366 7,93 329 19,2 27.03.2020 8,52 1,23 15,50 2060 75,2 2980 350 28.03.2020 8,41 1,02 9,09 2830 57,5 2280 248 29.03.2020 4,06 0,42 2,48 1080 21,4 884 73,7 30.03.2020 0,61 0,06 0,16 130 4,39 142 2,92 Tabela 4.7: Dnevne ravni parametrov v PM10 v Mariboru. MARIBOR Ca Mg Na Al Mn Fe Sr Datum µg/m3 µg/m3 µg/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 ng/m3 24.03.2020 0,34 0,05 0,12 175 6,29 295 1,29 25.03.2020 0,14 0,02 0,13 382 8,74 379 1,4 26.03.2020 0,14 0,02 0,13 265 11,4 209 1,45 27.03.2020 8,26 1,17 12,20 3840 81,1 2940 337 28.03.2020 7,16 0,92 6,48 2340 49,9 1810 186 29.03.2020 2,13 0,35 1,32 753 17 663 44,2 30.03.2020 0,47 0,07 0,21 173 5,22 276 2,29 Slika 4.7: Dnevne ravni ionov (levo) in težkih kovin (desno) na merilnem mestu Iskrba. 4.4 Modelski izračuni V nadaljevanju so za epizodo puščavskega prahu predstavljeni izračuni modelskega sistema ALADIN/SI-CAMx. Model CAMx simulira transport, disperzijo, suho ter mokro depozicijo onesnaže- val ter kemijske pretvorbe z uporabo SAPRC07TC kemijskega modula v ločljivosti 4,4 km v 270 x 210 modelskih točkah na 68 vertikalnih nivojih. V časovnem razmaku 1 ure je model CAMx sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. Območje modeliranja onesnaženosti poleg Slo- venije in Padske nižine obsega tudi območja sosednjih držav, medtem ko informacije o onesnaženju iz virov zunaj območja modeliranja CAMx dobi iz globalnega disperzijsko-fotokemijskega modela CAMS Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF). Tudi puščavski prah Poročilo kakovost zraka 2020 8 izvira iz puščav izven območja modeliranja ALADIN/SI-CAMx, zato je natančnost izračunov močno odvisna od globalnega modela CAMS. V praksi se izkaže, da je modeliranje vdorov puščavskega prahu z globalnimi modeli lahko precejšen izziv in da lahko različni modeli dajo tudi drugačne rezultate. Uporabljajo namreč različne parametrizacije kemijskih in fizikalnih procesov, emisij in odlaganja prahu, vključujejo ali pa ne asimilacijo in/ali povratne učinke v meteoroloških modelih, imajo različne prostorske in časovne ločljivosti ter tudi različna območja modeliranja (niso vsi modeli za modeliranje puščavskega prahu globalni). Na sliki 4.8 so za dne 27. marca 2020 prikazani izračuni puščavskega prahu na nivoju tal, narejeni z različnimi globalnimi modeli, vključenimi v projekt Svetovne meteorološke organizacije, imenovan The Sand and Dust Storm Warning Advisory and Assessment System (SDS-WAS). Opazimo lahko pomembne razlike v rezultatih za območje Slovenije. Slika 4.8: Vsebnost prahu v plasti zraka pri tleh v µg/m3, izračuni različnih globalnih modelov, za dne 27. marca 2020 ob 12 UTC. Izračun modela CAMS-ECMWF, ki zagotavlja informacije o vdorih onesnaženja modelu CAMx na Ageniji za okolje, je prikazan na sredini prve vrstice [18]. Širjenje oblaka puščavskega prahu na območju modeliranja ALADIN/SI-CAMx v dneh med 26. marcem in 31. marcem 2020 prikazuje slika 4.9. Prikazane so povprečne dnevne ravni delcev PM10. Oblak prahu, ki se je na območju modela CAMx pojavil 26. marca je v polnosti dosegel Slovenijo 27. marca. Po modelskih izračunih se je dne 28. marca glavnina onesnaženja zadrževala nad Slovenijo, nad večino Hrvaške, severnim Jadranom in delom Padske nižine. Naslednji dan, 29. marca je bilo nekaj prahu v ozračju še prisotnega, največ nad severnim Jadranom in zahodnim delom Padske nižine. Severovzhodni vetrovi so nato ostanke oblaka puščavskega prahu potisnili proti jugu. Dne 30. marca je bilo ozračje nad Slovenijo čisto, dan za tem pa sledi puščavskega prahu na območju modeliranja ALADIN/SI-CAMx ni bilo več zaznati. Poročilo kakovost zraka 2020 9 Slika 4.9: Povprečne dnevne ravni delcev PM10 v plasti zraka pri tleh v µg/m3, izračunane z ALADIN/SI- CAMx modelom na celotnem računskem območju modeliranja. Poročilo kakovost zraka 2020 10 Nekaj primerov urnih vrednosti delcev PM10 nad območjem Slovenije dne 27. marca, ko je prišlo do ekstremnega porasta onesnaženja, je prikazano na sliki 4.10. V dopoldanskih urah tega dne je onesnaženje zajelo celotno Slovenijo. Kot prikazuje vertikalni krajevni prerez onesnaženja od Kopra do Lendave ob treh izbranih terminih tega dne na sliki 4.11, se je oblak puščavskega prahu v višjih plasteh nad Slovenijo pojavil že v nočnih urah dne 27. marca in nato od vzhoda nekaj ure kasneje dosegel tudi tla, najkasneje v Kopru. Čiščenje ozračja s severovzhodnimi vetrovi je najprej prineslo izboljšanje v višjih plasteh, medtem ko so visoke ravni delcev najdlje vztrajale v plasti zraka pri tleh, kar je deloma razvidno iz slike 4.12, ki prikazuje vertikalni časovni potek onesnaženja tekom epizode nad Ljubljano. Opazimo lahko tudi razliko v jakosti vetrov pred, med in po epizodi puščavskega prahu. V obdobju, ko se oblak puščavskega prahu zadržuje nad našimi kraji, prevladujejo šibki vetrovi, medtem ko je prihod onesnaženja in njegovo čiščenje povezano z močnejšim vetrom vzhodnih smeri. Hkratni prikaz modelskih izračunov in meritev pri tleh vidimo na sliki 4.13. Izmerjene in mo- delirane dnevne vrednosti delcev PM10 za izbrana merilna mesta po Sloveniji v mesecu marcu 2020 so pokazale ekstremno preseganje dnevne mejne vrednosti v dneh epizode. Opazimo, da modelski izračuni dajejo višje povprečne dnevne ravni drugi dan epizode, 28. marca, medtem ko meritve dajejo višje ravni prvi dan, 27. marca 2020 (slika 4.13a). Tako model kot meritve kažejo, da je onesnaženje najdlje vztrajalo v Kopru. Primerjava urnih vrednosti modelskih izračunov z urnimi avtomatskimi meritvami samodejnih postaj po Sloveniji za delce PM10 na sliki 4.13b pokaže prvi dan nekaj ur časovnega zamika najvišjih vrednosti modela v primerjavi z meritvami ter nižji maksimum modelskih vrednosti na vseh postajah. Drugi dan so bile modelske vrednosti in meritve ravni delcev PM10 med seboj zelo podobne na vseh postajah. Slika 4.13c prikazuje izmerjene in modelirane dnevne ravni delcev PM2,5. Podobno kot v primeru delcev PM10 model tudi v tem primeru časovno zamakne maksimum onesnaženja na vseh merilnih mestih. Tudi pri delcih PM2,5 modelski maksimum nastopi dne 28. marca, dne 29. marca pa so modelske ravni v tem primeru celo primerljive z ravnmi na prvi dan epizode 27. marca 2020. Pri delcih PM2,5 so na vseh postajah modelski maksimumi približno enako izraziti, medtem ko pri meritvah opazimo med maksimumi dnevnih vrednosti delcev po postajah precejšnje razlike. Model teh razlik v maksimumih dnevnih vednosti delcev PM2,5 ne pokaže tako kot to pokažejo meritve (Nova Gorica najvišja izmerjena dnevna vrednost 90 µg/m3, Iskrba 23 µg/m3, v modelu sta maksimuma za Iskrbo in Novo Gorico primerljiva). Poročilo kakovost zraka 2020 11 Slika 4.10: Urne ravni delcev PM10 v plasti zraka pri tleh v µg/m3, izračunane z ALADIN/SI-CAMx modelom na območju Slovenije. Prikazanih je nekaj izbranih terminov dne 27. marca 2020. Poročilo kakovost zraka 2020 12 Slika 4.11: Vertikalni krajevni prerez ravni delcev PM10 v µg/m3 preko Slovenije (potek prereza je označen levo zgoraj), izračunani narejeni z modelom ALADIN/SI-CAMx za izbrane termine dne 27. marca 2020. Poročilo kakovost zraka 2020 13 Slika 4.12: Vertikalni časovni prerez ravni delcev PM10 v µg/m3 nad Ljubljano, izračunani narejeni z modelom ALADIN/SI-CAMx za 26. in 27. marca 2020 (zgoraj) ter 28. in 29. marca 2020 (spodaj). Poročilo kakovost zraka 2020 14 (a) (b) (c) Slika 4.13: Izmerjene (polne črte) in z modelom ALADIN/SI-CAMx izračunane (črtkane črte) (a) dnevne vrednosti delcev PM10 v mesecu marcu 2020, (b) urne vrednosti delcev PM10 dneh epizode puščavskega prahu in (c) dnevne vrednosti delcev PM2,5 v mesecu marcu 2020 za merilna mesta po Sloveniji. Poročilo kakovost zraka 2020 15 5. Delci PM10 in PM2,5 Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki označuje suspendirane delce (tekoče in trdne) v plinu. S PM2,5 označujemo fine delce (angl. fine particles), ki imajo aerodinamični premer manjši od 2,5µm, s PM10 pa delce z aerodinamičnim premerom pod 10µm. Delci PM10 torej poleg finih delcev PM2,5 vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm. Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih onesnaževal. Najpomembnejši plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah z SO2, NOx in NH3 pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij. S kondenzacijo le-teh se tvorijo delci, ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastanek sekundarnih delcev je odvisen od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali) in meteorološki pogoji (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski aerosoli predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, puščavskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, z ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter s prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz individualnih kurišč in prometa ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno pod 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular- nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetij ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih in tudi fizikalnih interakcij med delci in tkivom. Poleg negativnega vpliva na zdravje ima onesnaženost z delci vpliv tudi na podnebje in ekosisteme. Poročilo kakovost zraka 2020 16 Delci v ozračju zmanjšujejo vidljivost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. Povišane ravni delcev PM10 se pri nas tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih najbolj aktivna mala kurišča, ki imajo največji prispevek k izpustom delcev PM10. 5.1 Izpusti delcev Letni izpusti delcev PM10 so v Sloveniji leta 2019 znašali 13 tisoč ton (slika 5.1), letni izpusti primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) pa 11 tisoč ton (slika 5.3). V obdobju 2000-2019 so se izpusti delcev PM10 in PM2,5 zmanjšali za 25 %. Zmanjšanje izpustov je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2019 prispevala 59 % (slika 5.2), k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 72 % (slika 5.4). Iz slike 5.5 je razvidna prevladujoča vloga kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav. K izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta 2019 predstavljali 8 % skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 je znašal 7 %. Delci v cestnem prometu nastajajo tudi pri obrabi cest, gum in zavor. Poročilo kakovost zraka 2020 17 Slika 5.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 18 Slika 5.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 19 Slika 5.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurilnih naprav glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2019. 5.2 Zahteve za kakovost zraka Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8]. Prikazane so v tabeli 5.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost za delce PM10 je 40µg/m3, za delce PM2,5 pa 20µg/m3(tabela 5.2). V tabeli 5.1 so poleg zakonodajno predpisanih vrednosti napisane tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije v stolpcu WHO. Tabela 5.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5 ter WHO smernice. Čas merjenja Vrednost Komentar WHO PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50µg/m3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2005. 20µg/m3 PM2,5 1 dan 25µg/m3 PM2,5, sedaj veljavna mejna vrednost Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2020. 10µg/m3 PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti Triletno povprečje 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. Tabela 5.2: Mejna vrednost za delce PM2,5 (µg/m3) po letih. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 30 29 29 28 27 26 26 25 25 25 25 25 20 Poročilo kakovost zraka 2020 20 Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5, izražen v µg/m3, temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2020 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2018, 2019 in 2020. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3 (tabela 5.1). KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. 5.3 Ravni onesnaženosti Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem merilnem mestu državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka vsota prekorači- tev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50µg/m3) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. V letu 2019 je bilo na dveh merilnih mestih preseganj več, v 2018 na šestih in v 2017 na desetih (tabela 5.7). Do večine vseh preseganj v letu 2020 je prišlo v januarju (tabela 5.5), ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. V podpoglavju Epizode čezmerne onesnaženosti so podrobno opisana obdobja, ko so bile ravni delcev PM10 v letu 2020 povišane. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost, 30 µg/m3, je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2020 je prikazan v tabelah 5.3, 5.4 in 5.5 ter na slikah 5.6 in 5.8. Prehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo onesnažil zrak z delci. Dva dni so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji višje od 100µg/m3. Najvišja dnevna raven PM10, 195 µg/m3, je bila izmerjena 27. marca v Zagorju. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 na posameznih merilnih mestih je prišlo v obdobju od 27. marec do 29. marca vsaj dvakrat. Uredba o kakovosti zunanjega zraka določa, da se preseganje mejnih vrednosti PM10 zaradi prispevka naravnih virov za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka odšteje, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo določiti. Zaradi zelo velike količine puščavskega prahu (na določenih merilnih mestih je bila raven PM10 tudi izven območja preizkušanja), kvantitativno prispevka ni bilo mogoče določiti in ker je bilo evidentno, da so delci naravnega izvora, smo se odločili, da teh podatkov ne upoštevamo pri določitvi skladnosti s standardi kakovosti zraka. Podrobnejši rezultati in analize tega dogodka, so predstavljeni v poglavju Epizoda puščavskega prahu. Na ARSO od pomladi 2016 do pomladi 2021 izvajamo projekt Sinica, v okviru katerega med drugim posodabljamo državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Nadgraju- jejo se stara in na novo vzpostavljajo nekatera nova stalna merilna mesta. V letu 2020 je zato prišlo do nekaj sprememb, tako merilnih mest kot tudi nabora meritev. Zaradi prenove merilne mreže je ponekod prišlo do daljših izpadov posameznih meritev. V preglednicah so ti rezultati označeni Poročilo kakovost zraka 2020 21 z *. Najdaljši izpad meritev je bil v letu 2020 na merilnem mestu Iskrba. 18. maja 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. S 1. septembrom smo zopet uvedli meritve delcev PM10 in PM2,5, ostale meritve onesnaženosti zraka pa se tam izvajajo šele od januarja 2021. Na prometnem merilnem mestu v Ljubljani so se meritve delcev PM10 do 31.januarja 2020 izvajale na lokaciji Gospodarsko razstavišče, od februarja naprej pa na lokaciji Celovška cesta. V Kranju smo 22. decembra 2020 merilnik delcev PM10 prestavili na novo lokacijo k Medgeneracijskemu centru na Planini. V Državni merilni mreži smo na novo uvedli meritve delcev PM10 na Ptuju in na Vrbanskem platoju v Mariboru. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2020 na novo izvedel meritve PM10 v Spuhlji pri Ptuju za Mestno občino Ptuj, v Mariboru na Teznem za Mestno občino Maribor in v Grosupljem za Občino Grosuplje. Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v kurilni sezoni za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje, Maribor in Koper so prikazani na sliki 5.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne tvoriti temperaturni obrat in posledično zmanjša redčenje onesnaženega zraka. V tabelah 5.6 in 5.7 ter na slikah 5.9 in 5.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2020, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Na kmetijsko podeželskih merilnih mestih ni opaznega večjega trenda zmanjševanja. V Žerjavu smo zabeležili veliko znižanje ravni delcev in preseganj mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 izven neposrednega vpliva izpusta iz dimnika bližnje hiše. Za delce PM2,5 je z letom 2020 predpisana mejna letna vrednost 20µg/m3 kar je za 5µg/m3 manj kot prejšnja leta. Kljub strožjemu predpisu, mejna letna v letu 2020 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve: Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Celje bolnica in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 v letu 2020 je prikazan v tabeli 5.8 ter na slikah 5.11 in 5.12. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 5.9 in na sliki 5.13, kažejo, da nivo onesnaženosti ostaja približno enak. V letu 2020 prvič objavljamo rezultate meritev delcev PM2,5 na merilnem mestu Celje. Glede na smernice WHO je povprečna letna raven delcev PM2,5 10µg/m3 presežena na vseh urbanih merilnih mestih. V tabeli 5.8 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo dnevno ravnjo 25µg/m3, ki po smernicah WHO ne sme biti presežena. Na merilnem mestu Celje bolnica je v letu 2020 takih dni 57, v Ljubljani Bežigrad in Novi Gorici Grčna 50 in na Maribor Vrbanskem 28. Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 je leta 2020 na neizpostavljenem merilnem mestu v Ljubljani znašal 17µg/m3 (Ljubljana Bežigrad), v Mariboru 14µg/m3 (Maribor Vrbanski plato) in v Novi Gorici 14µg/m3 (Nova Gorica Grčna). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti je leta 2020 znašala 20µg/m3 in ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. V Ljubljani smo meritve delcev PM2,5 v letu 2017 prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Obe merilni mesti sta tipa neizpostavljeno mestno ozadje, zato smo kazalnik Poročilo kakovost zraka 2020 22 Tabela 5.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp) in maksimalne dnevne (max) ravni (µg/m3) ter število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v letu 2020. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je označeno s krepko pisavo. Leto Dan Merilno mesto %pod Cp max >MV DMKZ CE bolnica 91 21 101 23 CE Mariborska 99 26 111 34 Hrastnik 99 18 58 7 Iskrba* 69 9 23 0 Koper 99 19 105 17 Kranj 95 19 69 8 LJ Bežigrad 99 22 99 18 LJ Biotehniška 99 19 90 12 LJ Celovška 90 19 59 3 LJ Gospodarsko* 8 56 103 16 MB Titova 99 22 82 15 MB Vrbanski 98 16 63 3 MS Cankarjeva 98 24 90 19 MS Rakičan 91 21 81 11 NG Grčna 99 20 85 14 NG Vojkova 96 22 85 16 Novo mesto 99 19 82 10 Ptuj 89 20 103 14 Trbovlje 99 21 89 18 Velenje 99 16 50 0 Zagorje 99 23 94 24 Zerjav 98 22 58 5 Dopolnilna merilna mreža EIS Šoštanj Pesje 97 15 137 2 Škale 97 16 137 2 Šoštanj 98 18 99 2 OMS-MOL LJ Center 98 30 195 37 Občina Medvode Medvode* 83 17 65 2 MO Celje CE Gaji 91 22 162 17 MO Maribor MB Tezno 97 20 158 9 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 100 22 157 24 MO Ptuj Spuhlja 99 25 162 25 Občina Ruše Ruše 97 18 124 12 Občina Grosuplje Grosuplje 100 28 179 32 Salonit Anhovo Morsko 99 15 114 7 Gorenje polje 97 18 115 9 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 23 Tabela 5.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3) v letu 2020. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec CE bolnica 59 24 17 21 11 10 10 13 14 14 30 29 CE Mariborska 66 28 24 26 15 14 14 18 19 19 35 32 Hrastnik 37 19 19 20 13 12 13 15 14 15 24 21 Iskrba 9 6 8 14 9 / / / 10 9 9 6 Koper 33 28 17 18 13 11 13 16 15 15 22 22 Kranj 38 21 16 18 11 10 11 14 14 15 27 25 LJ Bežigrad 53 23 18 21 13 12 15 17 18 16 28 25 LJ Biotehniška 45 20 16 19 11 10 13 15 14 14 23 23 LJ Celovška / 26 19 22 14 13 14 17 18 18 28 26 LJ Gospodarsko 56 / / / / / / / / / / / MB Titova 49 21 19 21 15 14 15 19 20 18 25 22 MB Vrbanski 35 15 14 17 10 11 10 13 15 13 20 18 MS Cankarjeva 53 26 21 22 12 13 14 17 19 22 35 29 MS Rakičan 45 21 18 21 11 13 13 16 18 16 27 24 NG Grčna 38 34 17 18 12 11 13 14 14 16 24 23 NG Vojkova 40 38 20 21 14 14 15 17 17 19 25 24 Novo mesto 46 20 18 20 11 10 11 14 14 14 24 23 Ptuj 45 18 18 20 11 11 11 14 14 14 28 29 Trbovlje 49 24 21 23 11 11 12 13 14 16 30 26 Velenje 31 16 14 18 10 11 12 14 14 12 20 18 Zagorje 56 25 22 23 13 13 15 17 15 18 36 26 Žerjav 41 23 21 25 16 14 16 17 19 20 27 24 Pesje 19 13 22 20 12 11 12 14 15 12 16 16 Škale 20 12 21 18 14 14 15 18 16 11 16 16 Šoštanj 29 17 22 21 12 11 13 14 15 14 24 22 LJ Center 64 32 35 32 20 18 19 23 23 23 39 34 Medvode 26 11 4 4 4 12 13 17 16 18 31 30 CE Gaji 45 20 26 20 13 13 16 18 13 17 26 29 MB Tezno 42 21 26 21 12 12 14 15 15 18 29 24 Miklavž 54 22 29 24 12 12 15 15 16 17 29 25 Spuhlja 56 25 33 25 13 15 16 16 16 19 34 29 Ruše 41 17 21 18 12 11 12 13 11 13 21 27 Grosuplje 59 31 37 27 18 23 21 19 17 20 31 27 Morsko 24 26 21 17 9 10 12 12 11 12 17 14 Gorenje polje 29 30 23 19 10 11 13 13 13 14 19 15 Poročilo kakovost zraka 2020 24 Tabela 5.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2020. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec CE bolnica 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 CE Mariborska 22 1 0 0 0 0 0 0 0 0 4 7 Hrastnik 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 / / / 0 0 0 0 Koper 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 3 4 Kranj 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 LJ Bežigrad 15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 LJ Biotehniška 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 LJ Celovška / 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 LJ Gospodarsko 16 / / / / / / / / / / / MB Titova 15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MB Vrbanski 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MS Cankarjeva 17 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 MS Rakičan 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NG Grčna 5 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 NG Vojkova 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 Novo mesto 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ptuj 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 Trbovlje 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 3 Žerjav 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 Pesje 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Škale 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Šoštanj 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LJ Center 21 2 3 1 0 0 0 0 0 0 5 5 Medvode 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 CE Gaji 12 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 MB Tezno 6 0 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Miklavž 19 0 2 1 0 0 0 0 0 0 1 1 Spuhlja 17 2 3 0 0 0 0 0 0 0 2 1 Ruše 9 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Grosuplje 21 1 5 0 0 1 0 0 0 0 2 2 Morsko 0 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gorenje polje 1 5 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Poročilo kakovost zraka 2020 25 Is kr ba * M B Vr ba ns ki Ve le nj e Ko pe r N ov o m es to CE b ol ni ca LJ Bi ot eh ni ka Pt uj H ra st ni k NG G r na Kr an j Tr bo vl je LJ Ce lo v ka * MS R ak i an LJ Be ig ra d Za go rje M B Ti to va NG V oj ko va N ov o m es to M S Ca nk ar je va er ja v CE M ar ib or sk a LJ G os po da rs ko R az .* 0 25 50 75 100 125 150 175 200 D ne vn a ra ve n PM 10 ( g/ m 3 ) Slika 5.6: Dnevne vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazani so najvišja in najnižja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Z + označujemo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost. V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču so meritve potekale le v mesecu januarju (obdobje največjega onesnaženja z delci v letu 2020), zato na sliki meritve zelo odstopajo od ostalih. Poročilo kakovost zraka 2020 26 Ta be la 5. 6: Po vp re čn e le tn e ra vn iP M 10 (µ g/ m 3 ) . V re dn os ti, ki pr es eg aj o le tn o m ej no vr ed no st ,s o na pi sa ne s kr ep ko pi sa vo . M er iln o m es to 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 C E bo ln ic a 46 53 41 43 35 32 30 31 32 35 31 29 28 32 32 30 28 26 21 C E G aj i / / / / / / / / / / / 26 29 35 27 25 29 24 22 C E M ar ib or sk a / / / / / / / / / / / / / / / 33 31 29 26 G or en je Po lje / / / / / 24 26 23 20 23 21 18 17 20 17 19 17 17 18 G ro su pl je / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 H ra st ni k / / / / / / / / 27 30 24 23 21 24 22 23 22 20 18 Is kr ba / / / 16 16 15 16 16 14 17 15 13 11 13 11 12 14 11 9 K op er / / / / 31 29 25 23 25 27 24 20 19 23 19 20 18 17 19 K ra nj / / / / / / / / 32 30 26 25 22 26 23 26 22 19 19 LJ B ež ig ra d 42 46 41 37 33 32 30 29 30 32 26 24 23 28 24 25 27 21 22 LJ B io te hn iš ka / / / / / / / 26 27 30 27 26 22 27 27 25 21 19 19 LJ C el ov šk a / / / / / / / / / / / / / / / / / / 19 LJ C en te r / / / / / / 44 48 42 44 45 41 38 40 40 33 35 34 30 LJ G os po da rs ko / / / / / / / / / / / / / / / 29 24 24 56 * M B Te zn o / / / / / / / / / / / / / / / / / / 20 M B Ti to va 50 58 48 43 43 40 34 30 33 34 30 30 27 28 27 28 28 23 22 M B V rb an sk i / / / / / / / / / 26 24 20 19 21 20 20 21 18 16 M ed vo de / / / / / / / / / / / / / / / / 20 15 17 M ik la vž / / / / / / / / / / / / / / 27 29 28 25 22 M or sk o / / / / / 23 22 20 19 21 20 16 15 18 16 18 15 15 15 M S C an ka rje va / / / / / / / / / / / / / / / / 30 26 24 M S R ak ič an 40 43 32 37 34 30 30 29 30 33 29 28 25 29 26 29 26 21 21 N G G rč na 39 37 35 34 32 33 31 28 29 27 24 22 21 24 21 23 20 20 20 N G Vo jk ov a / / / / / / / / / / / / / / / 25 24 23 22 N ov o m es to / / / / / / / / 31 32 28 27 23 28 26 27 26 21 19 Pe sj e / 31 25 27 28 21 20 22 22 22 20 23 23 24 23 24 19 16 15 P tu j / / / / / / / / / / / / / / / 26 25 22 20 R uš e / / / / / / / / / / / / / / / 21 22 22 18 S pu hl ja / / / / / / / / / / / / / / / / / / 25 Š ka le / 27 23 23 26 24 22 24 23 23 22 17 17 17 16 17 17 15 16 Š oš ta nj / / / / / / / / / / / 12 13 16 19 20 21 18 18 Tr bo vl je 47 52 40 55 40 37 38 33 34 35 32 30 27 29 26 29 27 22 21 Ve le nj e / / / / / / / / / / 22 21 20 22 19 21 19 17 16 Za go rje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 37 32 29 28 32 29 29 32 25 23 Že rja v / / / / / / / / 26 34 29 26 21 25 23 21 23 20 22 D ob ov ec / / / / / / / / / / 12 11 11 12 * / / / / / K ov k / / / / / / / / / / 15 14 12 13 * / / / / / M B Ta bo r 40 42 38 43 47 40 35 30 31 / / / / / / / / / / P ra pr et no / / 30 28 34 33 29 31 29 34 28 22 19 21 18 / / / / V na jn ar je / / / / 26 22 / 23 20 26 23 24 18 16 17 21 / / / * Po da tk is o za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v in fo rm at iv ne ga zn ač aj a. Poročilo kakovost zraka 2020 27 Ta be la 5. 7: Le tn o št ev ilo pr es eg an jd ne vn e m ej ne vr ed no st iP M 10 po le tih . Š te vi lo pr es eg an j, ki je ve čj e od do pu st ne ga ,j e na pi sa no s kr ep ko pi sa vo . M er iln o m es to 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 C E bo ln ic a 58 10 0 62 97 59 48 37 42 58 73 55 51 41 70 53 49 35 23 23 C E G aj i / / / / / / / / / / / 35 41 76 45 39 43 25 17 C E M ar ib or sk a / / / / / / / / / / / / / / / 57 45 43 34 G or en je Po lje / / / / / 16 24 16 13 18 11 5 11 10 3 7 3 7 9 G ro su pl je / / / / / / / / / / / / / / / / / / 32 H ra st ni k / / / / / / / / 30 51 17 15 10 22 25 19 11 9 7 Is kr ba / / / 5 5 0 0 5 5 3 1 0 0 0 0 3 2 2 0 K op er / / / / 40 19 11 2 15 21 23 10 16 28 11 18 4 8 17 K ra nj / / / / / / / / 37 55 27 28 12 17 27 28 13 8 8 LJ B ež ig ra d 36 64 71 70 47 46 36 30 43 63 27 22 19 43 36 30 28 16 18 LJ B io te hn iš ka / / / / / / / 25 32 51 21 24 12 35 40 32 16 8 12 LJ C el ov šk a / / / / / / / / / / / / / / / / / / 3 LJ C en te r / / / / / / 10 1 11 2 74 94 10 7 74 55 85 66 51 51 37 37 LJ G os po da rs ko / / / / / / / / / / / / / / / 39 20 21 16 * M B Te zn o / / / / / / / / / / / / / / / / / / 9 M B Ti to va 66 12 9 10 2 10 1 10 8 91 54 35 47 64 34 36 25 34 43 35 30 13 15 M B V rb an sk i / / / / / / / / / 25 8 7 10 3 21 21 12 0 3 M ed vo de / / / / / / / / / / / / / / / / 7 2 2 M ik la vž / / / / / / / / / / / / / / 45 39 35 31 24 M or sk o / / / / / 18 16 14 5 13 10 3 8 7 6 6 3 5 7 M S C an ka rje va / / / / / / / / / / / / / / / / 46 28 19 M S R ak ič an 33 58 19 65 54 37 42 30 52 71 44 38 33 47 42 44 34 14 11 N G G rč na 24 18 33 37 47 40 33 24 25 28 19 12 19 24 15 24 6 10 16 N G Vo jk ov a / / / / / / / / / / / / / / / 21 5 10 16 N ov o m es to / / / / / / / / 60 69 45 49 22 40 41 33 31 10 10 Pe sj e / 17 11 23 24 14 9 12 10 16 2 6 12 9 8 20 3 1 2 P tu j / / / / / / / / / / / / / / / 38 25 15 14 R uš e / / / / / / / / / / / / / / / 17 15 11 12 S pu hl ja / / / / / / / / / / / / / / / / / / 25 Š ka le / 4 8 15 19 11 12 13 12 20 9 0 5 0 1 9 3 1 2 Š oš ta nj / / / / / / / / / / / 0 0 0 3 14 4 1 2 Tr bo vl je 52 88 48 15 7 86 81 72 48 64 68 65 50 33 50 38 39 37 16 18 Ve le nj e / / / / / / / / / / 11 8 15 9 10 19 2 2 0 Za go rje 48 79 82 14 3 10 6 99 10 9 56 68 75 62 48 38 70 51 46 55 28 24 Že rja v / / / / / / / / 29 79 44 37 3 6 19 9 5 1 5 D ob ov ec / / / / / / / / / / / 1 0 0 / / / / / K ov k / / / / / / / / / / / 1 0 0 / / / / / M B Ta bo r 38 42 51 11 1 13 2 94 52 24 38 / / / / / / / / / / P ra pr et no / / 19 15 33 36 25 20 29 49 25 3 2 0 1 / / / / V na jn ar je / / / / 20 10 / 7 2 12 8 3 0 1 2 8 / / / * Po da tk is o za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v in fo rm at iv ne ga zn ač aj a. Poročilo kakovost zraka 2020 28 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0 0 11:0 0 12:0 0 13:0 0 14:0 0 15:0 0 16:0 0 17:0 0 18:0 0 19:0 0 20:0 0 21:0 0 22:0 0 23:0 0 15 20 25 30 35 40 45 50 Po vp re na u rn a ra ve n PM 10 ( g/ m 3 ) v d ne vu LJ Be igrad MB Titova Zagorje Koper Slika 5.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v kurilni sezoni leta 2020 (januar do marec in oktober do december). 0 20 40 60 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 Ruralno okolje Ra ve n PM 10 ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 5.8: Povprečna mesečna raven PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2020. Prikazano je najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). povprečne izpostavljenosti za leti 2018 in 2019 izračunali kot triletno povprečje obeh merilnih mest. Izračuni KPI so prikazani v tabeli 5.10. Za merilno mesto Celje bolnica izračuna KPI za leto 2020 nismo naredili, ker meritve potekajo šele eno leto. Poročilo kakovost zraka 2020 29 0 20 40 60 Urbano okolje 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 10 20 30 40 Ruralno okolje Le tn a ra ve n PM 10 ( g / m 3 ) Slika 5.9: Povprečna letna raven PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 0 50 100 150 Urbano okolje 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 0 20 40 60 80 Ruralno okolje te vi lo p re se ga nj P M 10 Slika 5.10: Število preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne vrednosti. Poročilo kakovost zraka 2020 30 Tabela 5.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp), najvišje dnevne ravni (Cmax) PM2,5 (µg/m3) ter število dni s povprečno dnevno vrednostjo nad 25 µg/m3 (smernice WHO), na merilnih mestih v letu 2020. % pod Cp Cmax WHO CE bolnica 98 17 86 57 Iskrba* 66 7 21 0 LJ Bežigrad 97 16 94 50 MB Vrbanski 97 12 61 28 NG Grčna 99 14 71 50 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 5.9: Povprečna letna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na izbranih merilnih mestih po letih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / / / / / / / 17 Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 10 11 8 7* LJ Bežigrad / / / / / / / / / / / 19 16 16 LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 20 / / / MB Titova / / 22 24 26 21 22 19 21 21 20 / / / MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 18 17 13 12 NG Grčna / / / / / / / / / / / 14 13 14 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 5.10: Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 (µg/m3) na merilnih mestih neizpostavljenega mestnega ozadja po letih. 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 LJ Biotehniška/LJ Bežigrad 22 23 22 20 20 21 22 21 18 17 MB Vrbanski 22 21 20 18 19 18 19 18 16 14 NG Grčna / / / / / / / / 14 14 Poročilo kakovost zraka 2020 31 Is kr ba * M B Vr ba ns ki NG G r na LJ Be ig ra d CE b ol ni ca 0 20 40 60 80 100 120 140 160 D ne vn a ra ve n PM 2. 5 ( g/ m 3 ) Slika 5.11: Dnevne vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). S križcem je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo z letno mejno vrednostjo, ki je prikazana z rdečo črto. Poročilo kakovost zraka 2020 32 0 25 50 75 LJ Be igrad 0 5 10 15 20 Iskrba* 0 20 40 60 MB Vrbanski Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 NG Gr na Dn ev na ra ve n PM 2. 5 ( g / m 3 ) Slika 5.12: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 33 0 50 100 MB Titova 0 50 100 MB Vrbanski 0 50 Iskrba* 0 50 100 LJ Biotehni ka 0 50 100 LJ Be igrad 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 0 50 NG Gr na Dn ev na ra ve n P M 2. 5 ( g / m 3 ) p o le tih Slika 5.13: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje aktualno letno mejno vrednost. Letna mejna vrednost za PM2,5 se je z leti spreminjala (tabela 5.2.) Poročilo kakovost zraka 2020 34 5.4 Epizode čezmerne onesnaženosti V letu 2020 je bila onesnaženost zraka v Sloveniji nižja kot leta poprej. Ravni vseh onesnaževal so ustrezale standardom kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Kljub temu smo občasno še vedno izmerili ravni, ki so zdravju škodljive. V januarju 2020 so zaradi neugodnih vremenskih pogojev in večje potrebe po ogrevanju na najbolj obremenjenih merilnih mestih v celinski Sloveniji povprečne dnevne ravni delcev več kot polovico meseca presegale mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Sledi podrobna analiza meteoroloških razmer v zimskem obdobju leta 2020, ko so bile ravni delcev PM10 povišane. V celinski Sloveniji so bile zaradi izrazitih temperaturnih obratov, ki onemogočajo razredčevanje izpustov, večino januarja ravni delcev visoke. Vmes je prišlo do nekaj krajših obdobij, ko so se ravni delcev znižale bodisi zaradi dotoka nove zračne mase (5. januar in 10. januar) ali padavin, ki so sprale delce iz ozračja (18. januar ter med 25. in 28. januarjem). Na večini merilnih mest v celinski Sloveniji so bile najvišje ravni izmerjene v prvih dneh meseca, ko je bilo pri tleh hladno (-6◦C), v višinah pa toplo (+7◦C). Podobna situacija je v celinski Sloveniji prevladovala tudi med 6. in 9. januarjem. Najvišje ravni delcev PM10 so bile zabeležene na prometnih merilnih mestih, kjer se izpustom iz individualnih kurišč pridružijo še izpusti iz prometa. Več kot 20 preseganj mejne dnevne vrednosti smo v januarju zabeležili na treh prometnih merilnih mestih: Celje Mariborska (22), Ljubljana Center (21) in Grosuplje (21). Najvišja dnevna raven PM10, 120 µg/m3, je bila izmerjena 4. januarja na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Zaradi več dni prisotnega izrazitega temperaturnega obrata so bile v začetku leta tudi na vseh drugih merilnih mestih v Ljubljani ravni delcev PM10 izredno visoke. Do preseganj v januarju ni prišlo le na merilnih mestih: Iskrba pri Kočevski Reki, Velenje, Medvode, Morsko in na merilnih mestih okrog TEŠ. Povišane so bile tudi ravni delcev PM2,5. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila zabeležena v Celju in je znašala 50 µg/m3. Na Primorskem so bile najvišje ravni delcev v januarju izmerjene okrog 15. januarja oziroma ob koncu meseca, ko so bile na vseh drugih merilnih mestih ravni delcev nižje. Povišane ravni in tudi preseganja mejne dnevne vrednosti PM10 na merilnih mestih na Primorskem sovpadajo z visokimi vrednostmi v severni Italiji. Februarja so bila tri krajša obdobja povišanih ravni delcev na Primorskem, ko so pogosti dotoki zračnih mas iz zahodnih smeri prinesli onesnaženje iznad Padske nižine. Prvo obdobje je trajalo od 1. do 3. februarja. Na vseh petih merilnih mestih na Primorskem smo vse tri dni izmerili preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna raven PM10 v tem obdobju je bila izmerjena 3. februarja v Kopru (105 µg/m3). Drugo obdobje je trajalo od 9. do 11. februarja. V tem obdobju so bile ravni nekoliko nižje kot v prvem, mejne dnevne vrednosti pa so bile vseeno presežene. Zadnje obdobje je trajalo le en dan, in sicer 24. februarja. Ta dan smo izmerili povišane ravni le na Goriškem (Nova Gorica 52 µg/m3, Nova Gorica Grčna 58 µg/m3, Morsko 54 µg/m3 in Gorenje Polje 60 µg/m3), na Obali pa povišanih ravni delcev ni bilo zaznati. Dinamika povišanja ravni delcev PM10 je bila v vseh treh obdobjih praktično identična. Dotok toplega zraka v višinah je povzročil dvignjen temperaturni obrat in s tem omogočil visoke ravni delcev PM10 na širšem območju Padske nižine. Temperaturni obrat v višinah namreč predstavlja pokrov, znotraj katerega se postopno nabirajo in mešajo izpusti PM10. Kadar ob vztrajajočem obratu v višinah veter prevetri spodnje plasti, se onesnaženje pod pokrovom začne mešati le v horizontalni smeri – premika se s smerjo vetra Poročilo kakovost zraka 2020 35 in hkrati redči. Redčenje ravni delcev PM10 z zahodnikom je tudi vzrok, zakaj oblak onesnaženja iznad Padske nižine seže večinoma zgolj do obmejnih krajev (Nova Gorica, Koper). Kadar dvignjen temperaturni obrat razpade (krepitev vetra, ohladitev v višinah), se onesnaženje premeša tudi po vertikali, kar privede do hitrega upada ravni delcev tudi pri tleh. V celinski Sloveniji so bile ravni delcev nižje, le občasno so na vseh urbanih merilnih mestih narasle zaradi plitvih temeraturnih obratov in lokalnih virov. Redkokdaj se zgodi, da bi bilo v zimskih mesecih na Primorskem več preseganj mejne vrednosti PM10 v primerjavi z ostalimi lokacijami. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur v februarju izraziti temperaturni obrati niso bili pogosti, če pa je do njih že prišlo, se je ob sončnem vremenu ozračje čez dan premešalo in razredčilo, zato so bile izmerjene ravni delcev PM10 nižje. To je bil tudi razlog, da smo v celinski Sloveniji februarja zabeležili večinoma nizke oz. zmerne ravni delcev PM10. Najbolj ugodne razmere za povišanje ravni delcev PM10 kot posledica lokalnih virov so vladale v obdobju od 7. februarja do 9. februarja, ko so bile dnevne ravni delcev marsikje čez 40 µg/m3. V prvih dneh novembra je prišlo do povišanih vrednosti delcev na Primorskem. V tem času so bile visoke tudi ravni delcev v sosednji Italiji na območju Padske nižine. V Kopru je bila mejna dnevna vrednost PM10 presežena trikrat in enkrat na obeh merilnih mestih v Novi Gorici. Na Primorskem in Notranjskem je bila v teh dneh prisotna nizka oblačnost, z občasno meglo. 4. novembra je na Primorskem zapihala burja, ki je znižala ravni delcev. V Zagorju so od 6. do 17. novembra v bližini merilne postaje potekala gradbena dela (obnova križišča), zato je občasno prihajalo do povišanih vrednosti delcev. Trikrat je bila presežena tudi mejna dnevna vrednost za PM10. Od 23. do 27. novembra so se v celinski Sloveniji zaradi neugodnih vremenskih razmer in povišanih izpustov predvsem iz malih kurilnih naprav in prometa, pojavljale visoke vrednosti delcev PM10. V tistih dneh je bilo nad Alpami in Balkanom območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Najbolj izrazita dvignjena inverzija je bila 26. novembra, ko je bilo zjutraj na 600 m -4◦C, na 1300 m pa 8 ◦C. Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti je bila zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se je ponekod zadržala ves dan. Najvišje število preseganj je bilo novembra izmerjeno na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V Celju na Mariborski cesti pa je bila 23. novembra izmerjena najvišja dnevna vrednost 69 µg/m3 v tem obdobju povišanih ravni. Od 4. do 6. decembra je bilo v celinski Sloveniji ponovno zabeleženo obdobje povišanih ravni delcev. V teh dneh je bil prisoten izrazit temperaturni obrat in kljub obilnim padavinam je bila mejna dnevna vrednost za delce PM10 na več merilnih mestih presežena. Najvišja dnevna raven PM10, 75 µg/m3, je bila izmerjena 4. decembra na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Na Primorskem so bile izmerjene povišane ravni delcev v obdobju med 20. in 23. decembrom zaradi vpliva iz onesnažene Padske nižine v Italiji. Mejna dnevna vrednost za PM10 je bila štirikrat presežena v Kopru in dvakrat na obeh merilnih mestih v Novi Gorici. Onesnaženja zraka zaradi ognjemetov, ki so značilni za praznični čas ob koncu leta, ni bilo opaziti. Občinski ognjemeti so bili zaradi epidemije v letu 2020 prepovedani. Kljub temu da je onesnaženost zraka z delci v letu 2020 nižja kot v preteklosti, je iz opisa zgornjih epizod razvidno, da so med neugodnimi vremenskimi razmerami ravni delcev višje od Poročilo kakovost zraka 2020 36 standardov kakovosti zraka, ki jih predpisuje zakonodaja. Iz navedenega izhaja, da so za boljšo kakovost zraka v večji meri zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. 5.5 Kemijska in elementna sestava delcev Sekundarni aerosoli so glavna sestavina delcev v zraku tako pozimi kot tudi poleti iz dveh razlogov: povišani izpusti iz primarnih antropogenih virov, predvsem prometa in malih kurilnih naprav v zimskem času in povišanih izpustov iz biogenih virov v poletnem času. Sestava sekundarnih aerosolov vključuje anorganske spojine (predvsem amonij, nitrat in sulfat) in organske spojine (mešanica številnih različnih družin organskih spojin). Kemijska sestava sekundarnih aerosolov kaže na prevladovanje različnih virov predhodnikov glede na letni čas in na različne fizikalne in vremenske pogoje, ki spodbujajo reakcije njihovega nastanka v ozračju. V delcih PM2,5 smo na merilnem mestu Iskrba spremljali vsebnost ionov (nitrata, sulfata in amonija) ter elementarnega in organskega ogljika. Rezultati so prikazani ločeno za zimsko obdobje (od januarja do marca in od oktobra do decembra) in poletno obdobje (od aprila do septembra) v tabeli 5.11. Zaradi prenove merilnega mesta Iskrba, meritev ni bilo med 18. majem 2020 in 31. avgustom, zato so rezultati za poletno obdobje informativne narave in so označeni z *. Tabela 5.11: Sestava delcev PM2,5 na merilnem mestu Iskrba v letu 2020. zimsko obdobje poletno obdobje NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 (µg/m3) 1,6 2,3* Iskrba Organski ogljik (µgC/m3) 2,4 2,6* Elementarni ogljik (µgC/m3) 0,24 0,17* * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. 5.6 Ravni onesnaženosti v državah EU V tem poglavju so iz poročila [19] povzete ključne informacije o stanju onesnaženosti zraka z delci PM10 in PM2,5 v Evropi leta 2020. V državah EU je čezmerna raven delcev v zraku eden izmed najbolj izpostavljenih okoljskih problemov. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki in so nepreverjeni (avtomatski merilniki). V prejšnjih poglavjih letnega poročila so predstavljeni podatki za PM10 iz referenčnih merilnikov, ki se lahko razlikujejo od predstavljenih v tem poglavju. Za leto 2020 je Evropska okoljska agencija prejela podatke za PM10 iz 30 držav po Evropi (1848 merilnih mest za izračun povprečne letne vrednosti in 1841 postaj za dnevno mejno vrednost). Osem držav EU-27 in še dve drugi državi so poročali o preseganjih mejne dnevne vrednosti PM10 na svojih merilnih postajah (slika 5.14 in 5.15). Takih postaj je bilo 190 (10 % od poročanih merilnih mest). Povprečna letna vrednost za PM10 je bila presežena na 16 merilnih mestih (1 % od poročanih merilnih mest), sliki 5.17 in 5.18. Povprečna letna vrednost 20 µg/m3, ki jo za PM10 priporoča Svetovna zdravstvena organizacija in je bila presežena na 34 merilnih mestih in sicer v vseh Poročilo kakovost zraka 2020 37 državah, ki so poročale podatke, razen v Estoniji, Finski, Irski, Islandiji in Luksemburgu (slika 5.18). Slovenija sodi med države z višjo ravnjo onesnaženosti z delci PM10. Najboljša kakovost zraka je glede na skladnost z dnevnimi mejnimi vrednostmi za delce PM10 v dobro prevetrenih in redkeje naseljenih severnih državah (Islandija, Finska, Estonija in Irska), čeprav so v nekaterih od teh držav specifični izpusti na prebivalca med višjimi. Barvni prikaz onesnaženosti zraka z delci PM10 v obdobju od 2000 do 2020 kaže izboljšanje v večini držav (slika 5.16 in slika 5.19). Podatki o onesnaženosti zraka z delci PM2,5 so pridobljeni iz 885 merilnih mest po Evropi. Za leto 2020 so uporabljeni podatki iz avtomatskih merilnikov. V Sloveniji v letu 2020 teh merilnikov še nismo imeli, zato podatkov za Slovenijo za to leto ni (slika 5.20). V Evropi je bila letna vrednost za PM2,5 na dveh merilnih mestih višja od (20 µg/m3). Merilnih mest, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (10 µg/m3), je 42 %. Tudi z vidika ravni onesnaženosti z delci PM2,5 je Slovenija med državami z višjo ravnjo onesnaženosti (slika 5.21). Visoke ravni onesnaženosti z delci v Sloveniji so predvsem posledica visoke gostote izpustov zaradi ogrevanja ter neugodnih pogojev za razredčevanje izpustov v ozračju, ki so zlasti v zimskem času značilni za celinski del Slovenije. Slika 5.14: Prikaz ravni onesnaženosti zraka z delci PM10 v Evropski Uniji v letu 2020 s 36. najvišjo dnevno vrednostjo. Za vsako državo so prikazani najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) ter povprečje 90.4 percentila. Število merilnih mest v posamezni državi je zapisan v oklepaju. Mejna dnevna vrednost 50µg/m3 je prikazana z rdečo črto. Poročilo kakovost zraka 2020 38 Slika 5.15: Prikaz 90,4 percentila (36. najvišja vrednost) dnevnih ravni PM10 v Evropski uniji v letu 2020 [19]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na število preseganj mejne dnevne vrednosti. Prikaz vsebuje tudi podatke, ki so posledica naravnega vira. Prikazana so samo tista merilna mesta, kjer je bilo več kot 75 % veljavnih meritev. Poročilo kakovost zraka 2020 39 Slika 5.16: Prikaz povprečnih (zgoraj) in maksimalnega 90.4 percentila (spodaj) dnevne ravni PM10 v državah Evropske unije v letih 2000 - 2020 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki in so nepreverjeni. Poročilo kakovost zraka 2020 40 Slika 5.17: Prikaz povprečnih letnih ravni delcev PM10 v Evropski Uniji v letu 2020. Za vsako državo so prikazani najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) ter povprečna vrednost. Število merilnih mest v posamezni državi je zapisano v oklepaju. Mejna letna vrednost 40µg/m3 je prikazana z rdečo črto. Slika 5.18: Povprečna letna raven PM10 za poročana merilna mesta držav Evropske unije. Z barvo je označen razred, v katerega padejo letne ravni na posameznem merilnem mestu. Prikazana so samo tista merilna mesta, kjer je bilo več kot 75 % veljavnih meritev. Poročilo kakovost zraka 2020 41 Slika 5.19: Prikaz povprečnih (zgoraj) in maksimalnih (spodaj) letnih ravni PM10 v državah Evropske unije v letih 2000 - 2020 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki in so nepreverjeni. Poročilo kakovost zraka 2020 42 Slika 5.20: Povprečna letna raven PM2,5 za poročana merilna mesta držav Evropske unije. Z barvo je označen razred, v katerega padejo letne ravni na posameznem merilnem mestu. Prikazana so samo tista merilna mesta, kjer je bilo več kot 75 % veljavnih meritev. Poročilo kakovost zraka 2020 43 Slika 5.21: Prikaz povprečnih (zgoraj) in maksimalnih (spodaj) letnih ravni PM2,5 v državah Evropske unije v letih 2000 - 2020 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki in so nepreverjeni. Poročilo kakovost zraka 2020 44 6. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 6.1 Benzo(a)piren Benzo(a)piren BaP je policiklična aromatska spojina PAO s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere so značilni slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter posledično visok izpust delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vplivom na kognitivni razvoj otrok. 6.1.1 Zahteve za kakovost zraka Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [9]. Prikazana je v tabeli 6.1. Tabela 6.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren (ng/m3). Cilj Čas merjenja Vrednost Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1 6.1.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena (BaP) v letu 2020 je prikazan v tabeli 6.2 ter na slikah 6.1 in 6.2. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve benzo(a)pirena prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Poleg tega smo meritve v letu 2020 izvajali še v Mariboru, Novi Gorici, Iskrbi, Celju in na Ptuju. V letu 2020 so ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih nekoliko višje kot leta 2019 (tabela 6.3 in slika 6.3). Povprečna letna vrednost je na merilnih mestih Celje bolnica, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna in Ptuj dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Zaradi prenove merilnega mesta Iskrba je tam prišlo do daljšega izpada (od 18. maja do 31. avgusta) meritev benzo(a)pirena. Na slikah in v preglednicah so ti rezultati označeni z *. Poročilo kakovost zraka 2020 45 Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 6.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje. Tabela 6.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena v ng/m3 v letu 2020. % pod. Cp CE bolnica 88 1,4 Iskrba 23 0,17* LJ Bežigrad 33 1,3 MB Titova 33 0,93 Ptuj 90 1,1 NG Grčna 33 1,1 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Is kr ba * NG G r na CE b ol ni ca LJ Be ig ra d Pt uj M B Ti to va 0.0 2.5 5.0 7.5 10.0 12.5 15.0 17.5 D ne vn a ra ve n Ba P (n g/ m 3 ) Slika 6.1: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja dnevna raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Tabela 6.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena (ng/m3) na merilnih mestih po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / / / / / 1,4 Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 0,16 0,17 0,12 0,17* LJ Bežigrad / / / / / / / / / 1,0 1,2 1,3 LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 1,0 / / / MB Titova 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 1,0 0,83 0,73 0,93 NG Grčna / / / / / / / / / 0,93 0,95 1,1 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 46 0 5 10 15 LJ Be igrad 0 2 4 6 MB Titova 0.0 0.5 1.0 Iskrba* Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 2 4 6 8 NG Gr na Dn ev na ra ve n Ba P (n g / m 3 ) Slika 6.2: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 47 Slika 6.3: Prikaz povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. 6.1.3 Ravni onesnaženosti v državah EU Podatke o onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom za leto 2019 so v Evropi poročani iz 780 merilnih mest. 14 držav je poročalo ravni benzo(a)pirena višje od 1,0 ng/m3 (sliki 6.4 in 6.5). Ravni benzo(a)pirena so bile v letu 2019 najvišje na Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem in Češkem, kar je v veliki meri posledica uporabe trdih goriv za ogrevanje v zastarelih malih kurilnih napravah gospodinjstev. Slovenija se po onesnaženosti z benzo(a)pirenom uvršča v zgornjo polovico držav v Evropi. Barvni prikaz onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom po letih (slika 6.6 in slika 6.7) od 2000 do 2019 ne kaže nobenega izboljšanja. Slika 6.4: Prikaz povprečnih letnih ravni delcev benzo(a)pirena v Evropski Uniji v letu 2019. Za vsako državo so prikazane najnižja in najvišja izmerjena vrednost, oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) ter povprečna vrednost. Število merilnih mest v posamezni državi je zapisano v oklepaju. Mejna vrednost je prikazana z rdečo črto. Poročilo kakovost zraka 2020 48 Slika 6.5: Prikaz povprečne letne ravni BaP v Evropski uniji v letu 2019 [2]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Slika 6.6: Prikaz povprečnih ravni benzo(a)pirena v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Poročilo kakovost zraka 2020 49 Slika 6.7: Prikaz maksimalnih ravni benzo(a)pirena v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. 6.2 Težke kovine Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrijskih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pride z odlaganjem iz zraka na tla do njihovega kopičenja v zemlji, vodah in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke kovine v okolju ostajajo, nakopičene v živih organizmih pa lahko predstavljajo grožnjo za človekovo zdravje (npr. prek prehranske verige, če so nakopičene v ribah). Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Antropogeni izpusti izvirajo iz taljenja kovin, zgorevanja goriv, še posebno iz slabšega rjavega premoga in uporabe pesticidov. Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj raka kože in pljuč. Nikelj je težka kovina, ki je splošno razširjena in se v nizkih ravneh tudi sicer pojavlja v naravi. Zgorevanje oljnih ostankov in kurilnih olj, rudarjenje in rafiniranje niklja ter sežig gospodinjskih odpadkov so glavni antropogeni viri izpustov niklja v ozračje. Nikelj pri višjih vrednostih pa povzroča povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem. Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na nikelj. Kadmij je težka kovina, ki se v drobnih količinah nahaja v zraku, vodi, tleh in hrani. V preteklosti so kadmij uporabljali v glavnem pri galvanizaciji kovin in v pigmentih ali stabilizatorjih plastike. Poročilo kakovost zraka 2020 50 Danes kadmij v številnih pogledih predstavlja ključno komponento moderne tehnologije; prizvodnja kadmij-nikljevih baterij na primer porabi 55 % vsega prozvedenega kadmija, pričakovano pa je, da se bo ta poraba zaradi električnih vozil še povečala. V Evropski uniji in po svetu približno 85-90 % vseh izpustov kadmija v zrak izvira iz antropogenih virov, največ za taljenje in rafinacije barvnih kovin, zgorevanje fosilnih goriv in sežiganja gospodinjskih odpadkov. Nevaren je predvsem kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. Kadmij ima izjemno dolgo naravno razpolovno dobo, kar rezultira v praktično nepovratni akumulaciji kovine v telesu tekom življenja. Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, proi- zvodnje cementa, sežiganja odpadkov in proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh. 6.2.1 Izpusti Letni izpusti arzena so v Sloveniji leta 2019 znašali 0,64 ton. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 29 % (slika 6.8). Najpomembnejši vir izpustov arzena je proizvodnja elektrike in toplote. Oskrba z energijo je v letu 2019 prispevala k skupnim državnim izpustom arzena kar 91 % (slika 6.9). Letni izpusti niklja so v Sloveniji leta 2019 znašali 1,4 ton. V obdobju 1990-2019 so se izpusti zmanjšali za 52 % (slika 6.10). Glavni viri izpustov niklja so bili v letu 2019 industrijski procesi in raba topil (38 %), proizvodnja elektrike (30 %) in mala kurišča (26 %) (slika 6.11). Letni izpusti kadmija so v Sloveniji leta 2019 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 7 % (slika 6.12). Glavni razlog za nižje izpuste kadmija v zadnjih letih je posodobitev tehnoloških procesov. Največji delež k skupnim izpustom kadmija je v letu 2019 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju 40 % (slika 6.13). Letni izpusti svinca so v Sloveniji leta 2019 znašali 4,3 ton. V obdobju 1990-2019 so se zmanjšali za 98 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov (slika 6.14). Največji delež k skupnim izpustom svinca so prispevali industrijski procesi 51 % (slika 6.15). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1990. 6.2.2 Zahteve za kakovost zraka Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [9], mejna vrednost za svinec pa je določena v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8]. Predpisane vrednosti so podane v tabeli 6.4. 6.2.3 Ravni onesnaženosti Pregled letnih ravni težkih kovin v letu 2020 izračunanih iz povprečnih dnevnih vrednosti je prikazan v tabeli 6.5 ter na slikah od 6.16 do 6.19. Meritve težkih kovin izvajamo na petih merilnih mestih: Poročilo kakovost zraka 2020 51 Slika 6.8: Letni izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji. Slika 6.9: Izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 52 Slika 6.10: Letni izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji. Slika 6.11: Izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 53 Slika 6.12: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji. Slika 6.13: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 54 Slika 6.14: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji. Slika 6.15: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 55 Tabela 6.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Cilj Čas povprečenja Vrednost (ng/m3) Arzen zdravje koledarsko leto 6 Kadmij zdravje koledarsko leto 5 Nikelj zdravje koledarsko leto 20 Svinec zdravje koledarsko leto 500 Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova, Žerjav, Iskrba in Celje bolnica. V letu 2020 so meritve potekale še na Ptuju. Letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje vrednosti niklja pa na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve težkih kovin prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. V Celju je bila 14. novembra izmerjena zelo visoka vrednost kadmija 98 ng/m3 (slika 6.18), vendar razloga za to nismo ugotovili. Zaradi prenove merilnega mesta Iskrba je tam prišlo do daljšega izpada (od 18. maja do 31.avgusta) meritev težkih kovin. Na slikah in v preglednicah so ti rezultati označeni z *. Letni poteki ravni težkih kovin kažejo, da so vrednosti najvišje v kurilni sezoni (slike 6.20 do 6.23). Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji za razredčevanje izpustov. Zimski maksimumi so manj izraziti na merilnem mestu Žerjav, kjer so povišani nivoji svinca preko celega leta povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2020 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 6.7 do 6.8 in slike 6.24 do 6.27). Raven onesnaženosti večja od dopustnega je označeno s krepko. Tabela 6.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in letna raven težkih kovin (ng/m3) v letu 2020. % pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec CE bolnica 91 0,38 1,2 0,64 7,0 Iskrba * 19 0,17 0,87 0,08 1,6 LJ Bežigrad 24 0,30 1,4 0,25 7,1 MB Titova 24 0,34 1,4 0,18 6,4 Ptuj 90 0,50 1,0 0,16 4,0 Žerjav 48 1,4 0,92 2,8 437 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.6: Letna raven arzena (ng/m3). 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / 0,53 0,55 0,48 0,42 0,38 Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 0,26 0,26 0,22 0,17* LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,42 0,35 0,30 LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 0,44 / / / MB Titova 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 0,48 0,49 0,35 0,34 Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 1,3 1,7 2,1 1,4 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 56 Tabela 6.7: Letna raven niklja (ng/m3). 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / 1,6 1,6 1,5 1,2 1,2 Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 0,78 0,96 0,72 0,87* LJ Bežigrad / / / / / / / / / 3,6 2,1 1,4 LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 2,8 / / / MB Titova 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 1,8 1,7 1,4 1,4 Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 1,1 1,3 0,96 0,92 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.8: Letna raven kadmija (ng/m3). 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / 0,95 0,38 0,39 0,52 0,64 Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 0,07 0,08 0,06 0,08* LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,25 0,18 0,25 LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 0,19 / / / MB Titova 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 0,17 0,19 0,16 0,18 Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 1,9 1,9 1,3 2,8 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.9: Letna raven svinca (ng/m3). 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 CE bolnica / / / / / / / 7,5 7,6 7,4 6,9 7,0 Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 1,8 2,1 1,5 1,6* LJ Bežigrad / / / / / / / / / 12,7 6,7 7,1 LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 5,8 / / / MB Titova 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 7,5 8,4 6,4 6,4 Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 320 400 357 437 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 57 Is kr ba * LJ Be ig ra d M B Ti to va CE b ol ni ca Pt uj er ja v 0 1 2 3 4 5 6 7 D ne vn a ra ve n As (n g/ m 3 ) Slika 6.16: Dnevna raven arzena na petih merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. er ja v Is kr ba * M B Ti to va LJ Be ig ra d Pt uj CE b ol ni ca 0 5 10 15 20 D ne vn a ra ve n N i ( ng /m 3 ) Slika 6.17: Dnevna raven niklja na petih merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2020 58 Is kr ba * Pt uj M B Ti to va LJ Be ig ra d CE b ol ni ca er ja v 0 20 40 60 80 100 D ne vn a ra ve n Cd (n g/ m 3 ) Slika 6.18: Dnevna raven kadmija na petih merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr ba * Pt uj LJ Be ig ra d CE b ol ni ca M B Ti to va er ja v 0 250 500 750 1000 1250 1500 1750 2000 D ne vn a ra ve n Pb (n g/ m 3 ) Slika 6.19: Dnevna raven svinca na petih merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2020 59 0.2 0.4 0.6 LJ Be igrad 0.25 0.50 0.75 MB Titova 0 2 4 erjav 0.2 0.4 0.6 Iskrba* Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0 1 2 CE bolnica Dn ev na ra ve n As (n g / m 3 ) Slika 6.20: Dnevna raven arzena na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2020 60 2.5 5.0 7.5 LJ Be igrad 2 4 6 MB Titova 2 4 6 erjav 0.60 0.62 0.64 0.66 Iskrba* Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 2 4 6 CE bolnica Dn ev na ra ve n Ni (n g / m 3 ) Slika 6.21: Dnevna raven niklja na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 61 0.0 0.5 1.0 LJ Be igrad 0.0 0.2 0.4 0.6 MB Titova 0 10 20 erjav 0.1 0.2 0.3 Iskrba* Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 1 2 3 CE bolnica Dn ev na ra ve n Cd (n g / m 3 ) Slika 6.22: Dnevna raven kadmija na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 62 0 20 40 LJ Be igrad 0 10 20 30 MB Titova 0 500 1000 1500 erjav 0 2 4 Iskrba* Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 50 100 CE bolnica Dn ev na ra ve n Pb (n g / m 3 ) Slika 6.23: Dnevna raven svinca na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) . Poročilo kakovost zraka 2020 63 Slika 6.24: Povprečna letna raven arzena po letih. Slika 6.25: Povprečna letna raven niklja po letih. Poročilo kakovost zraka 2020 64 Slika 6.26: Povprečna letna raven kadmija po letih. Slika 6.27: Povprečna letna raven svinca po letih. Poročilo kakovost zraka 2020 65 6.2.4 Ravni onesnaženosti v EU Podatki o onesnaženosti zraka z arzenom za leto 2019 so bili v Evropi poročani iz 699 merilnih mest. Povprečne letne ravni arzena so bile višje od ciljne vrednosti 6 ng/m3 na petih merilnih mestih, tri v Belgiji in po ena v Italiji in na Poljskem (slika 6.28). 96 % vseh merilnih mest ima povprečno letno vrednost arzena nižjo od spodnjega ocenjevalnega praga (2,4 ng/m3), kar velja tudi za Slovenijo (slika 6.29 in slika 6.30). Podatki o onesnaženosti zraka z nikljem za leto 2019 so bili v Evropi poročani iz 704 merilnih mest. Povprečne letne ravni niklja so bile višje od ciljne vrednosti 20 ng/m3 na treh merilnih mestih, v Franciji, na Norveškem in v Veliki Britaniji (slika 6.31). 98 % vseh merilnih mest ima povprečno letno vrednost niklja nižjo od spodnjega ocenjevalnega praga (10 ng/m3), kar velja tudi za Slovenijo (slika 6.32 in slika 6.33). Podatki o onesnaženosti zraka s kadmijem za leto 2019 so bili v Evropi poročani iz 728 merilnih mest. Povprečna letna raven kadmija je bila višja od ciljne vrednosti 5 ng/m3 le na enem merilnem mestu v Belgiji (slika 6.34). 98 % vseh merilnih mest ima povprečno letno vrednost kadmija nižjo od spodnjega ocenjevalnega praga (2,0 ng/m3). Barvni prikaz trendov onesnaženosti s kadmijem od leta 2000 do 2019 je prikazan na slikah 6.35 in 6.36. Slovenija se na tem prikazu zaradi višjih vrednosti kadmija na merilnem mestu Žerjav uvršča zelo visoko. Podatki o onesnaženosti zraka s svincem za leto 2019 so bili v Evropi poročani iz 723 merilnih mest. Povprečna letna raven svinca je bila višja od ciljne vrednosti 500 ng/m3 le na enem merilnem mestu na Irskem (slika 6.37). 99 % vseh merilnih mest ima povprečno letno vrednost svinca nižjo od spodnjega ocenjevalnega praga (250 ng/m3). Barvni prikaz trendov onesnaženosti s kadmijem od leta 2000 do 2019 je prikazan na slikah 6.38 in 6.39. Slovenija se na tem prikazu zaradi višjih vrednosti svinca na merilnem mestu Žerjav uvršča zelo visoko. Poročilo kakovost zraka 2020 66 Slika 6.28: Prikaz povprečne letne ravni arzena v Evropski uniji v letu 2019 [2]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Slika 6.29: Prikaz povprečnih ravni arzena v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Poročilo kakovost zraka 2020 67 Slika 6.30: Prikaz maksimalnih ravni arzena v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Slika 6.31: Prikaz povprečne letne ravni niklja v Evropski uniji v letu 2019 [2]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Poročilo kakovost zraka 2020 68 Slika 6.32: Prikaz povprečnih ravni niklja v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Slika 6.33: Prikaz maksimalnih ravni niklja v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Poročilo kakovost zraka 2020 69 Slika 6.34: Prikaz povprečne letne ravni kadmija v Evropski uniji v letu 2019 [2]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Slika 6.35: Prikaz povprečnih ravni kadmija v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Poročilo kakovost zraka 2020 70 Slika 6.36: Prikaz maksimalnih ravni kadmija v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Slika 6.37: Prikaz povprečne letne ravni svinca v Evropski uniji v letu 2019 [2]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Poročilo kakovost zraka 2020 71 Slika 6.38: Prikaz povprečnih ravni svinca v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Slika 6.39: Prikaz maksimalnih ravni svinca v državah Evropske unije v letih 2000 - 2019 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Poročilo kakovost zraka 2020 72 7. Ozon Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno reaktiven plin in zato v previsokih ravneh škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: • stratosferski ozon, ki se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem ščiti življenje na Zemlji; • troposferski ozon, ki se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem. Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Ozon je sekundarno onesnaževalo, saj v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid, atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan, izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen, ...). Dušikovi oksidi v ozračju so predvsem posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in iz energetike. K hlapnim organskim snovem prispevajo izpusti, povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona nižje, ker ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida in ga oksidira v dušikov dioksid. Kraji z višjo nadmorsko višino in odprtim reliefom (kot sta lokacija na Krvavcu in Otlici) imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni vpliv izpustov predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. Povprečne letne ravni ozona so zato v višjih predelih Slovenije praviloma višje kot v nižjih predelih. Vpliv temperature in sončnega sevanja na ravni ozona se kaže tudi pri maksimalnih ravneh ozona, ki so v celinskem delu Slovenije nižje kot na Primorskem. 7.1 Zahteve za kakovost zraka V tabeli 7.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka [8] in smernice WHO [1]. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka znaša 120µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun Poročilo kakovost zraka 2020 73 upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost za varovanje zdravja je enaka, le da ne predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO so strožje, saj je predlagana ciljna vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso dovoljena. Ker na zdravje vpliva tudi kratkotrajna izpostavljenost sta predpisani 1-urna opozorilna (180µg/m3) in alarmna vrednost (240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin. Tabela 7.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljna vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 25 dni v triletnem povprečju 100µg/m3 Ciljna vrednost Vegetacija AOT40* akumulirana od maja do julija 18000µg/m3 ·h povprečje petih let Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija AOT40* akumulirana od maja do julija 6000µg/m3 ·h Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3 *AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) ·ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in ravnjo 80µg/m3 v danem času z upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8:00 in 20:00 po srednjeevropskem času. 7.2 Ravni onesnaženosti V okviru projekta Sinica smo pri meritvah ozona uvedli nekaj sprememb. Oktobra 2019 so se zaključile meritve ozona v Hrastniku. V sredini decembra 2019 smo začeli z meritvami na prenovljeni merilni postaji v Novi Gorici. Junija 2020 smo na novo uvedli meritve ozona v Novem mestu. Zaradi prenove merilnega mesta na Iskrbi smo imeli daljši izpad podatkov od sredine maja 2020 do januarja 2021. Podatki s teh dveh merilnih mest so zgolj informativni. Na Otlici je bil zaradi okvare merilnika daljši izpad meritev od sredine oktobra do sredine novembra. Ta izpad podatkov ne vpliva na letno statistiko. NLZOH je v letu 2020 uvedel meritve ozona na novem merilnem mestu MB Tezno. Pregled izmerjenih ravni in število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti ozona v letu 2020 je podano v tabelah 7.2 do 7.6 ter na slikah 7.3 in 7.4. Tabele 7.7 do 7.10 ter sliki 7.6 in 7.7 prikazujejo primerjavo s prejšnjimi leti. Leto 2020 je bilo v marsičem posebno. Zaznamovano je bilo s pandemijo COVID-19 in ukrepi brez primere, ki so se z namenom obvladovanja epidemije izvajali povsod po svetu. Omejeno je bilo gibanje, zmanjšal se je promet, posledično je bilo manj izpustov, ki pripomorejo k nastanku ozona. Na raven ozona vplivajo tudi vremenske razmere v poletnem času. Leto 2020 je bilo sicer eno od najtoplejših let, morda celo najtoplejše odkar potekajo meritve ([20]), vendar so k višjemu letnemu povprečju prispevale predvsem visoke temperature pozimi in jeseni, ko so pogoji za nastanek ozona slabi. Poleti in pomladi so bile temperature povprečne, bilo je le nekaj krajših vročinskih valov, zato leto 2020 glede ravni ozona ni bilo ekstremno. V letu 2020 je bila opozorilna vrednost ozona 180µg/m3 presežena samo dvakrat, in sicer Poročilo kakovost zraka 2020 74 obakrat dne 29. 7. 2020 na merilnem mestu NG Grčna. Izmerili smo 183µg/m3. Obenem so bile tega dne na ostalih merilnih mestih najvišje ravni ozona razmeroma nizke. Vzrok je vremenska situacija. Tega dne so bili naši kraji v šibkem območju visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Na Goriškem je temperatura zrasla na 35◦C. Ob prehodu fronte, ki se je prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi naše kraje, predvsem severni, osrednji in vzhodni del Slovenije, ne pa tudi Primorske, so bila na Gorenjskem in Koroškem močna neurja. Na merilnem mestu Koper smo ta dan izmerili najvišjo urno vrednost 166µg/m3, na Otlici 150µg/m3, na vseh ostalih merilnih mestih so bile najvišje urne ravni še nižje. Modelski izračun maksimalnih urnih ravni za ta dan je prikazan na sliki 7.1 in prikazuje sliko ravni ozona v Sloveniji. Slika 7.1: Maksimalna urna raven ozona za dan 29. 7. 2021, izračunana z modelskim sistemom ALADIN- SI/CAMx Leto 2020 je izstopalo tudi po tem, da so bile najvišje urne in mesečne ravni ozona na skoraj vseh merilnih mestih izmerjene aprila. Ta mesec je bilo zabeleženih največ preseganj 8-urne povprečne vrednosti. April 2020 je bil namreč rekordno osončen glede na celotno obdobje po letu 1961 naprej, toplejši od povprečja in zelo skromen s padavinami. Aprila se dan hitro daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Poročilo kakovost zraka 2020 75 Slika 7.2: Povprečne ravni ozona v letu 2020 v Evropi po letnih časih. Slika zgoraj levo zima, desno pomlad, spodaj levo poletje in desno jesen ([20]) Najvišje povprečne letne vrednosti so izmerjene na višje ležečih merilnih mestih. V merilni mreži DMKZ sta to merilni mesti Krvavec in Otlica (tabela 7.2). Visoke letne ravni so zabeležene tudi na merilnih mestih Pohorje in Zavodnje. Sledi merilno mesto Koper na Primorskem, kjer so pogoji za tvorbo ozona podnevi najbolj ugodni. NG Grčna ima nižje letne ravni ozona, ker je merilno mesto bolj izpostavljeno prometu. Najvišja povprečna letna vrednost v letu 2020, 85µg/m3, je bila kot že vsa leta doslej izmerjena na Krvavcu. Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja 120µg/m3 je bila v letu 2020 presežena na vseh merilnih mestih, razen na merilnem mestu Novo mesto in MB Tezno. Je bilo pa v tem letu preseganj bistveno manj v primerjavi s preteklimi leti. Več kot 25 preseganj je bilo leta 2020 zabeleženih le na merilnem mestu NG Grčna. Čez dvajset preseganj je bilo še na visokoležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica ter v Kopru in na Iskrbi, čeprav so tam meritve potekale le do sredine maja. Večina preseganj je bilo v obdobju od aprila do avgusta, največ prav aprila (tabela 7.6. V letu 2020 je bilo preseganj 8 urne povprečne vrednosti precej manj kot v prejšnjih letih (tabela 7.8), zato je bilo v letu 2020 tudi manj preseganj ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi, ki je izračunana kot triletno povprečje. Ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi je bila presežena Poročilo kakovost zraka 2020 76 le v NG Grčna in Kopru ter na Krvavcu in Otlici (tabela 7.9). Za varovanje rastlin je predpisana ciljna vrednost AOT40, in sicer 18.000µg/m3 · h. Ocenjujemo jo kot 5-letno povprečje AOT40 na merilnih mestih zunaj pozidanih območij (Murska Sobota Rakičan, Iskrba, Krvavec, Otlica). Na vseh merilnih mestih so ravni višje od ciljne vrednosti (tabela 7.2). Je pa leto 2020 z nizkimi vrednostmi AOT40 precej prispevalo k znižanju 5-letnega povprečja. V celotni Evropi je bil AOT40 leta 2020 najnižji v zadnjih 14 letih ([20]). Tudi v letu 2020 nismo dosegli dolgoročne ciljne vrednosti za vegetacijo (6000µg/m3 ·h) na merilnih mestih v neizpostavljenem podelželskem okolju. Je pa bila ta vrednost nižja v Zagorju, vendar tam na meritve vplivajo neposredni izpusti prometa. Tabela 7.2: Raven ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2020. Prikazana je razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev dolgoročne ciljne vrednosti (>CV), AOT40 ter število preseganj 8-urne vrednosti po smernicah WHO [1]. varovanje zdravja varovanje rastlin Leto 1 ura 8 ur maj–julij 5 let 8 ur Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 AOT40 WHO Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 100 41 140 0 0 138 11 8045 / 50 MB Vrbanski 98 46 134 0 0 128 4 8850 / 50 CE bolnica 100 42 144 0 0 136 10 8797 / 49 MS Rakičan 100 47 134 0 0 131 4 10854 18891 58 NG Grčna 100 50 183 2 0 168 32 18221 / 90 Trbovlje 100 38 142 0 0 137 9 6262 / 37 Zagorje 100 37 130 0 0 125 3 4315 / 26 Novo mesto* 58 39 134 0 0 118 0 11033 / 24 Koper 99 67 166 0 0 156 24 18698 / 92 Otlica 92 76 150 0 0 138 21 11918 26779 77 Iskrba* 36 67 152 0 0 146 22 / 18689 47 Krvavec 97 85 150 0 0 145 24 11543 24739 88 Dopolnilna merilna mreža TE Šostanj Zavodnje 100 70 136 0 0 131 8 8822 / / Velenje 98 43 126 0 0 121 1 6580 / / TE Brestanica Sv. Mohor 97 60 143 0 0 128 8 7300 / / MO Maribor Pohorje 95 72 135 0 0 129 16 8822 14439 / MB Tezno 95 37 128 0 0 118 0 5674 / / * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 77 Za go rje Tr bo vl je N ov o m es to * LJ Be ig ra d CE b ol ni ca MS R ak i an M B Vr ba ns ki NG G r na Ko pe r Is kr ba * O tli ca Kr va ve c 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) Opozorilna urna vrednost Alarmna urna vrednost Slika 7.3: Urne ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + prikazuje letno povprečje. Sončno obsevanje in visoke temperature zraka vplivajo na kemijske reakcije, pri katerih nastaja ozon, zato so ravni tega onesnaževala poleti precej višje kot pozimi (tabele 7.3 – 7.6, slika 7.4). V letu 2020 so bile najvišje ravni izmerjene aprila. Pomlad je bila rekordno sončna, z malo padavin. Poletje pa je bilo bolj deževno in hladnejše od prejšnjih petih poletij. Na sliki 7.4 so prikazane mesečne vrednosti dnevnih ravni ozona za več merilnih mest skupaj, ločeno za urbano in ruralno okolje. Letni potek je podoben za obe skupini, le da so povprečne dnevne vrednosti večinoma višje na višje ležečih ruralnih merilnih mestih. V ruralnem okolju je namreč manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi izpusti iz prometa), ki povzročajo razpad ozona. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec in Otlica) je dnevni hod ozona precej manj izrazit, kar je za Krvavec vidno tudi na sliki 7.5. Na merilnih mestih v nižinah nastopi izrazit maksimum med 13. in 17. uro, ko je sončno obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje ravni so zaznane v času jutranje prometne konice, ko ozon reagira z dušikovim monoksidom iz prometa. Na Krvavcu ni vpliva lokalnega prometa in se ravni ozona tekom dneva ne spreminjajo veliko. Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona za posamezna merilna mesta in število preseganj ciljne 8-urne vrednosti so podani v tabelah 7.7 do 7.9. V tabeli 7.10 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti. Na slikah 7.6 in 7.7 so prikazane statistične vrednosti za vsa merilna mesta DMKZ skupaj po posameznih letih. Povprečna letna raven ozona je bila v letu 2020 precej nižja v primerjavi s preteklimi leti. Na to so vplivali drugačni meteorološki pogoji in znižanje izpustov NOx iz prometa zaradi ukrepov COVID-19. Najvišje letne ravni ozona v merilni mreži DMKZ so bile izmerjene na višje ležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica, sledi merilno mesto Koper na Primorskem. Presenetljivo visoko Poročilo kakovost zraka 2020 78 0 25 50 75 100 125 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 25 50 75 100 125 Ruralno okolje Ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) p o m es ec ih Slika 7.4: Dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0 0 11:0 0 12:0 0 13:0 0 14:0 0 15:0 0 16:0 0 17:0 0 18:0 0 19:0 0 20:0 0 21:0 0 22:0 0 23:0 0 20 40 60 80 100 Po vp re na u rn a ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) v d ne vu LJ Be igrad Zagorje Koper Krvavec Slika 7.5: Dnevni potek povprečne urne ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 79 Tabela 7.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 11 34 53 79 61 59 59 50 37 25 14 12 MB Vrbanski 10 40 60 75 67 59 63 60 53 31 16 17 CE bolnica 16 43 53 67 64 60 58 50 39 29 13 14 MS Rakičan 25 51 64 71 69 58 56 53 44 30 20 20 NG Grčna 17 29 59 82 67 63 76 68 58 34 25 21 Trbovlje 18 47 55 70 55 50 44 37 28 25 14 16 Zagorje 15 39 46 63 53 46 48 43 35 24 14 14 Novo mesto / / / / / 60 59 52 42 26 18 20 Koper 37 56 76 94 80 81 86 80 79 56 42 33 Otlica 75 82 81 100 83 78 79 76 74 / / 55 Iskrba 42 61 70 85 / / / / / / / / Krvavec 88 85 92 111 95 92 75 82 69 75 78 72 Zavodnje 61 76 78 95 82 77 78 79 76 59 38 40 Velenje 18 48 52 65 57 60 58 51 42 33 16 20 Sv. Mohor 43 67 74 89 72 70 66 70 54 48 30 30 Pohorje 61 74 81 97 85 79 82 84 79 60 42 40 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 7.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 62 80 117 140 135 126 137 122 108 87 64 52 MB Vrbanski 48 96 108 134 132 123 120 128 128 87 66 66 CE bolnica 80 100 116 139 144 128 120 119 117 93 63 61 MS Rakičan 76 93 123 134 133 134 118 127 120 83 66 70 NG Grčna 69 89 120 144 138 162 183 141 148 103 80 83 Trbovlje 80 98 114 135 142 124 118 118 102 90 66 54 Zagorje 68 92 106 129 130 119 115 113 105 89 64 58 Novo mesto / / / / / 123 119 134 114 87 74 70 Koper 80 96 122 143 131 130 166 138 151 99 73 82 Otlica 100 110 127 150 145 140 150 129 127 / / 82 Iskrba 94 103 135 152 / / / / / / / Krvavec 113 105 126 150 144 133 141 119 101 101 100 100 Zavodnje 94 111 111 136 135 133 133 128 121 107 78 75 Velenje 84 101 103 126 125 120 125 124 113 94 71 65 Sv. Mohor 80 97 115 133 130 120 125 143 100 96 78 75 Pohorje 90 96 111 135 128 119 124 128 125 92 86 75 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. je letno povprečje na Iskrbi, kjer so meritve potekale le do sredine maja, kar še dodatno potrjuje ugodne meteorološke razmere za tvorbo ozona v prvi polovici leta. Še bolj opazna razlika med letom 2020 in preteklimi leti je v številu preseganj 8-urne ciljne vrednosti (slika 7.7). Po številu preseganj opozorilne urne vrednosti v vseh letih izstopajo Koper, NG Grčna, Otlica in Krvavec. Je pa v zadnjih letih število preseganj nižje. Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti za varovanje zdravja je izračunano kot triletno povprečje. Dovoljenih je 25 preseganj na leto. To število je bilo v letu 2020 preseženo le na merilnih mestih Koper, NG Grčna, Otlica in Krvavec (tabela 7.9). Poročilo kakovost zraka 2020 80 Tabela 7.5: Število prekoračitev urne opozorilne vrednosti (180µg/m3) ozona v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 CE bolnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NG Grčna 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto / / / / / 0 0 0 0 0 0 0 Koper 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Otlica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / 0 Iskrba 0 0 0 0 / / / / / / / / Krvavec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 7.6: Število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti (120µg/m3) ozona v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 8 1 0 2 0 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 1 2 0 0 1 0 0 0 0 CE bolnica 0 0 0 5 4 1 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 NG Grčna 0 0 0 9 3 3 10 6 1 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 7 2 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto / / / / / 0 0 0 0 0 0 0 Koper 0 0 0 5 2 2 10 2 3 0 0 0 Otlica 0 0 0 11 4 1 4 1 0 / / 0 Iskrba 0 0 2 17 / / / / / / / / Krvavec 0 0 1 18 4 1 0 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 4 2 0 0 2 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 0 6 1 0 0 1 0 0 0 0 Pohorje 0 0 0 4 1 0 0 3 0 0 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 81 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 0 20 40 60 80 100 Le tn a ra ve n O 3 ( g / m 3 ) Slika 7.6: Letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta od leta 2000 - 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 0 20 40 60 80 100 120 140 te vi lo p re se ga nj 8 -u rn e cil jn e vr ed no st i Slika 7.7: Preseganja 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta v obdobju 2002 - 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 82 Ta be la 7. 7: Po vp re čn a le tn a ra ve n oz on a (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 -2 02 0 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 K rv av ec 99 98 96 10 3 95 98 10 0 96 95 96 97 95 99 10 0 92 99 91 95 95 95 85 Is kr ba 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 51 * 56 52 52 51 50 59 51 55 67 * O tli ca / / / / / / 95 88 82 83 83 80 87 88 * 78 83 78 84 83 85 76 LJ B ež ig ra d 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 43 46 46 38 43 39 49 45 44 41 M B Ti to va 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 37 43 25 * / / / / / / / M B V rb an sk i / / / / / / / / / / / / / 52 49 55 49 56 55 54 46 C E bo ln ic a 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 45 49 46 42 42 39 46 44 44 42 Tr bo vl je 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 41 46 43 39 42 36 44 42 41 38 H ra st ni k 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 47 51 48 45 47 41 52 47 53 * / Za go rje / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 41 43 * 42 36 39 36 41 37 39 37 N ov o m es to / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 39 * M S R ak ič an 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 52 55 53 45 46 48 53 55 53 47 N G G rč na / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 53 57 53 46 52 46 50 50 52 50 K op er / / / / / / 74 66 67 69 68 72 74 73 69 74 67 73 69 70 67 Za vo dn je 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 74 78 75 70 77 72 73 79 79 70 Ve le nj e 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 48 52 51 46 46 43 49 44 49 43 K ov k 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 74 76 67 80 87 75 / / / / S v. M oh or / / / / 57 68 66 64 59 54 54 71 67 75 67 70 54 68 68 69 60 V na jn ar je 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 77 82 86 * 76 74 66 69 / / / M B Po ho rje 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 80 80 76 72 81 72 74 77 76 72 M B Te zn o / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 37 * Po da tk is o za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v in fo rm at iv ne ga zn ač aj a. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 1] . Poročilo kakovost zraka 2020 83 Tabela 7.8: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje 2002 – 2020 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 13 51 22 19 11 MB Titova 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 7 31 30 19 4 CE bolnica 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 7 29 14 17 10 MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 7 34 30 20 4 NG Grčna 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 34 51 42 42 32 Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 5 28 10 13 9 Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 1 14 2 7 3 Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 5 33 13 18* / Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / / / 0* Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 51 61 54 44 24 Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 31 61 55 55 21 Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 14 42 17 24 22* Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 57 68 67 65 24 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 7.9: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje 2004 – 2020. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 21 35 29 31 17 MB Titova 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / 24 22 30 23 27 18 CE bolnica 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 15 22 17 20 14 MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 16 24 24 28 18 NG Grčna 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 43 50 42 45 39 Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 12 18 14 17 11 Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 5 10 6 8 4 Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 18 24 17 21* 16 Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / 0* Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 57 64 55 53 41 Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* 39 49 49 57 44 Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 25 31 24 28 21 Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 69 72 64 67 52 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 7.10: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002 – 2020 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 0 6 0 0 0 MB Titova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / / / 0 / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 0 0 0 0 0 CE bolnica 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NG Grčna 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 0 4 9 5 2 Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0* / Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / / / 0* Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 0 5 1 4 0 Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 0 15 3 25 0 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 0 1 0 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 84 7.3 Ravni onesnaženosti v EU Leto 2020 je bilo v marsičem posebno. Zaznamovano je bilo s pandemijo COVID-19, bilo je eno najtoplejših let v zgodovini, vendar je bilo poletje hladnejše, toplejša pa sta bila jesen in zima. Vse to je vplivalo na ravni ozona, ki so bile precej nižje kot leta poprej. Razlika ravni ozona v letih 2017 - 2020 je lepo vidna na sliki 7.8. Na sliki so prikazane 26. najvišje dnevne 8-urne povprečne ravni za posamezna merilna mesta za eno leto in ne povprečja za tri leta, kot je definirana ciljna vrednost za varovanje zdravja. Še vedno so najvišje ravni izmerjene v Italiji, kar vpliva tudi na ravni ozona v Sloveniji. Glede na doseganje skladnosti s ciljno vrednostjo sodi Slovenija v skupino z ozonom bolj obremenjenih držav. Na sliki 7.9 so prikazana povprečja šestindvajsete najvišje dnevne 8-urne povprečne ravni O3 na vseh merilnih mestih v državi v letih 2000 - 2020 [19] v državah Evropske unije. To pomeni, da je bila najvišja dnevna 8-urna povprečna raven le petindvajset dni v letu višja od prikazane. Slovenija je razvrščena takoj za Italijo, sledita Švica in Avstrija. Na večini merilnih mest je tudi v letu 2020 presežena vrednost, ki jo priporoča WHO, in sicer 100µg/m3. Slika 7.8: Šestindvajseta najvišja dnevna 8-urna povprečna raven O3 v letih 2017 - 2020 [19] za merilna mesta držav Evropske unije (označene s piko). Z barvo je označen razred, v katerega spadajo merilna mesta glede na 26. najvišjo 8-urno povprečno raven O3. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. Poročilo kakovost zraka 2020 85 Slika 7.9: Povprečje šestindvajsete najvišje dnevne 8-urne povprečne ravni O3 na vseh merilnih mestih v državi v letih 2000 - 2020 [19] v državah Evropske unije. Z barvo je označen razred, v katerega pade ta vrednost v posamezni državi. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2000 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. [19] Poročilo kakovost zraka 2020 86 8. Dušikovi oksidi Dušikovi oksidi (NOx) so spojine, sestavljene iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki v ozračju postopno oksidira v dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in vplivajo na podnebne spremembe. Velik toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, saj je njegov učinek na segrevanja ozračja kar 300-krat večji od učinka, ki ga ima CO2. So pa ravni N2O v ozračju razmeroma majhne in je zato njegov prispevek k skupnemu ogrevanju ozračja v primerjavi s CO2 relativno majhen [22], [23]. Zdravju škodljiv je dušikov dioksid, ki vpliva predvsem na dihala. Dušikov oksid in dušikov dioksid pripomoreta k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji in prsti, hkrati pa dvigujeta tudi raven nitratov v prsti in tekočih vodah. 8.1 Izpusti Več kot polovica izpustov NOx prihaja v ozračje iz prometa. Največji vir izpustov NOx je v letu 2019 predstavljal cestni promet, saj je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 44 %. Precejšen delež prispeva tudi ostali promet (14 %), sledijo proizvodnja elektrike in toplote (12 %) in v enakem deležu poraba goriv v industriji (12 %). Letni izpusti NOx so v Sloveniji leta 2019 znašali 29 tisoč ton. V obdobju 1980-2019 so se izpusti zmanjšali za 59 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila v prometu, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in toplarnah, zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Viri državnih izpustov NOx in izpusti v obdobju 1980-2019 so prikazani na slikah 8.1 in 8.2. Slovenija izpolnjuje vse obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih izpustov za nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([7]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborškega protokola) ([24]) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) ([11]). Skupni državni izpusti NOx so bili v letu 2019 za 35 % nižji od ciljne vrednosti 45 tisoč ton, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Dosegamo tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti NOx morajo biti leta 2020 nižji za najmanj 39 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola h konvenciji CLRTAP glede nadzora nad izpusti dušikovih oksidov in njihovih čezmejnih tokov. Skupne državne vrednosti izpustov NOx ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987. Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2. Poročilo kakovost zraka 2020 87 Slika 8.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji Slika 8.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2019 8.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8] so predpisane mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 8.1. Poročilo kakovost zraka 2020 88 Tabela 8.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside [8], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2 Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 400 µg/m3 NO2 Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx 8.3 Ravni onesnaženosti S projektom Sinica smo uvedli kar nekaj sprememb v merilni mreži DMKZ pri meritvah dušikovih oksidov. V letu 2020 smo junija pričeli z meritvami na merilnem mestu LJ Celovška in v Novem mestu ter julija na merilnem mestu MB Vrbanski. Na Iskrbi so bile zaradi prenove merilnega mesta meritve ukinjene maja 2020 in so bile zopet vzpostavljene šele januarja 2021. Podatki s teh merilnih mest za leto 2020 so tako zgolj informativni. Nove so tudi meritve na merilnem mestu MB Tezno, kjer meritve od začetka leta 2020 izvaja NLZOH. Letna in urna mejna vrednost NO2, ki sta predpisani za zaščito zdravja, v letu 2020 nista bili preseženi na nobenem merilnem mestu v merilni mreži DMKZ (tabela 8.2) niti v dopolnilni merilni mreži. Najvišja letna povprečna raven in najvišja urna vrednost NO2 sta bili izmerjeni na merilnem mestu LJ Center, sledijo ostala prometna merilna mesta MB Tezno in MB Titova, NG Grčna, LJ Bežigrad in LJ Celovška, CE bolnica. V letu 2020 ni bila presežena alarmna vrednost za zaščito zdravja, saj so najvišje izmerjene urne ravni dosegle le tretjino te vrednosti. Na merilnem mestu LJ Center so bile izmerjene tudi najvišje ravni NOx. Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx, ki se uporablja za neizpo- stavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Mursko Soboto Rakičan in Iskrbo, kjer pa ne merimo ravni NOx. V dopolnilni merilni mreži sta ruralni merilni mesti Zavodnje in Sveti Mohor. Na nobenem ruralnem merilnem mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 8.2). Najvišja raven je bila med ruralnimi mesti izmerjena na merilnem mestu MS Rakičan in je dosegla le polovico predpisane vrednosti. Na vseh ostalih ruralnih merilnih mestih so bile ravni NOx še precej nižje. Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ so prikazane na sliki 8.3. Najvišje izmerjene urne vrednosti so na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo 200 µg/m3, ki je lahko po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Ravni NO2 imajo značilen letni in dnevni hod. Na vseh merilnih mestih so najnižje ravni izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše. V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti, počitnice in večja uporaba koles). Ravni dušikovih oksidov so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabele 8.3- 8.5 ter sliki 8.5 in 8.6). Dnevni hod kaže, da so najnižje ravni NO2 med delovniki izmerjene ponoči (slika 8.7). Ob jutranji prometni konici se pojavi prvo obdobje višjih ravni dušikovih oksidov zaradi povečanih izpustov iz prometa, v popoldanskem oziroma večernem času pa se pojavi še drugo povišanje kot posledica umiritve ozračja v plasti zraka pri tleh v večernih urah, ki je na različnih merilnih mestih Poročilo kakovost zraka 2020 89 bolj ali manj izrazito. Na sliki 8.7 lahko opazimo razliko med delavniki ter vikendi. Ob delavnikih so večino dneva ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa, medtem ko so med vikendi najvišje vrednosti zabeležene v večernem času. Tabela 8.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna (Cp) in maksimalna urna raven (max) v letu, izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost podatkov (% pod) in letna raven za NOx (Cp), izražena v µg/m3 v letu 2020. varovanje zdravja varovanje rastlin NO2 NOx Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 100 20 116 0 0 100 37 LJ Celovška* 58 25 98 0 0 58 52 MB Titova 95 25 99 0 0 95 49 MB Vrbanski plato* 48 8 45 0 0 48 9 CE bolnica 100 20 113 0 0 100 38 MS Rakičan 100 11 65 0 0 100 16 NG Grčna 100 21 119 0 0 100 43 Trbovlje 99 15 81 0 0 99 27 Zagorje 99 17 73 0 0 99 32 Koper 99 16 81 0 0 99 19 Novo mesto* 58 9 51 0 0 58 13 Iskrba* 36 3 12 0 0 / / Dopolnilna merilna mreža TE Šoštanj Šoštanj 98 10 68 0 0 99 15 Zavodnje 100 5 62 0 0 100 6 Škale 99 7 49 0 0 99 10 TE Brestanica Sv. Mohor 97 5 41 0 0 97 6 OMS MOL LJ Center 93 35 135 0 0 92 82 MO Celje CE Gaji* 57 12 68 0 0 57 37 MO Maribor MB Tezno 95 21 129 0 0 95 36 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 90 Is kr ba * M B Vr ba ns ki * N ov o m es to * MS R ak i an Tr bo vl je Ko pe r Za go rje LJ Be ig ra d NG G r na CE b ol ni ca LJ Ce lo v ka * M B Ti to va 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n N O 2 ( g/ m 3 ) Slika 8.3: Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. M B Vr ba ns ki * N ov o m es to * MS R ak i an Ko pe r Tr bo vl je LJ Be ig ra d NG G r na CE b ol ni ca Za go rje LJ Ce lo v ka * M B Ti to va 0 100 200 300 400 500 600 U rn a ra ve n N O X ( g/ m 3 ) Slika 8.4: Urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja le na merilnem mestu Ljubljana Center, v letu 2020 tudi na tem merilnem mestu ta vrednost ni bila presežena (tabela 8.6). Meritve kažejo, da se povprečne letne ravni dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 8.8), kar je predvsem posledica meteoroloških pogojev. Ob toplejših zimah z več Poročilo kakovost zraka 2020 91 vetra in padavin ter ob manjšem številu temperaturnih obratov so ravni nižje, ob drugačnih pogojih pa višje. Na sliki 8.8 je najnižja izmerjena raven (spodnja vodoravna črtica) v letu 2020 višja, ker v prikazu ni podatkov z merilnega mesta Iskrba, saj tam meritve niso potekale celo leto. Tako je bilo tudi v letu 2002 in 2006, ko se meritve na Iskrbi niso izvajale. V letu 2020 so letne ravni na večini merilnih mest nižje kot leta poprej. Podatki o letni ravni za posamezna merilna mesta od leta 2000 so prikazani v tabeli 8.6. Na sliki 8.8 so prikazane letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih od leta 2002 naprej. Leto 2020 je bilo posebno zaradi pandemije COVID-19. Omejeno je bilo gibanje, večina zaposlenih je delala od doma, šola je potekala na daljavo, zmanjšal se je cestni in letalski promet. Predvsem marca in aprila so se v celotni Evropi zmanjšali izpusti NOx iz prometa in posledično so se znižale ravni NO2 v mestnem in primestnem okolju ([20]). Tudi v Sloveniji so bile ravni dušikovih oksidov v letu 2020 na večini merilnih mest nižje kot leta poprej. Naredili smo analizo vpliva COVID-19 ukrepov na kakovost zraka v Sloveniji. Več o vplivih ukrepov na kakovost zraka je v poglavju 3. Tabela 8.3: Mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2020 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 42 27 15 13 12 12 12 13 18 21 24 27 LJ Celovška / / / / / 19 20 20 25 25 29 34 MB Titova 34 30 23 17 20 21 21 21 27 27 26 29 MB Vrbanski / / / / / / 4 4 5 8 12 13 CE bolnica 37 28 21 18 14 13 12 15 19 19 23 24 MS Rakičan 21 16 11 11 10 10 7 6 7 9 13 13 NG Grčna 40 32 18 12 11 14 15 16 22 21 28 26 Trbovlje 26 19 16 15 10 9 9 10 12 12 19 19 Zagorje 29 22 17 13 10 8 12 12 15 17 21 23 Koper 32 25 17 11 10 10 14 12 10 12 18 21 Iskrba 3 3 3 3 2 / / / / / / / Šoštanj 21 14 10 9 8 6 6 7 8 8 14 14 Zavodnje 10 6 5 5 4 3 3 3 4 4 10 7 Škale 14 8 6 5 4 4 3 3 5 7 12 13 Sv. Mohor 12 4 4 4 3 3 4 3 4 4 8 9 LJ Center 57 45 31 24 24 28 29 30 31 31 40 52 CE Gaji 22 16 10 7 8 6 / / / / / 17 MB Tezno 45 34 23 20 14 13 10 11 15 20 24 25 Poročilo kakovost zraka 2020 92 Tabela 8.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2020 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 116 85 78 64 43 44 48 43 57 72 68 74 LJ Celovška / / / / / 62 46 69 76 65 83 98 MB Titova 79 94 99 59 57 59 56 71 74 91 74 69 MB Vrbanski / / / / / / 20 22 24 40 45 43 CE bolnica 113 97 90 93 66 60 42 54 62 62 66 75 MS Rakičan 65 64 45 52 52 41 33 24 30 37 50 35 NG Grčna 119 90 100 83 61 60 66 72 86 68 94 78 Trbovlje 73 81 53 81 44 34 37 33 42 40 64 73 Zagorje 73 63 59 45 47 21 38 31 43 56 62 52 Koper 77 81 71 62 64 45 66 49 60 51 71 62 Iskrba 12 7 7 9 5 / / / / / / Šoštanj 68 50 37 37 34 35 33 30 29 29 42 47 Zavodnje 62 34 45 27 27 27 18 19 20 23 54 30 Škale 43 24 23 18 12 13 14 10 25 34 32 49 Sv. Mohor 41 25 21 22 17 15 22 14 19 24 27 37 LJ Center 135 123 104 84 73 76 86 80 99 80 98 92 CE Gaji 68 52 37 27 40 28 / / / / / 65 MB Tezno 129 112 111 100 84 69 40 50 73 66 76 66 Tabela 8.5: Mesečna raven NOx (µg/m3) v letu 2020 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 112 41 20 16 15 13 17 18 29 41 54 59 LJ Celovška / / / / / 33 32 33 46 57 70 89 MB Titova 90 58 36 23 32 37 36 34 49 58 60 67 MB Vrbanski / / / / / / 5 5 6 8 15 17 CE bolnica 108 53 31 26 19 18 17 20 28 35 51 49 MS Rakičan 33 23 14 14 14 13 8 7 10 16 22 20 NG Grčna 109 65 30 16 17 20 21 22 34 46 63 70 Trbovlje 66 32 22 21 15 14 14 15 22 27 40 37 Zagorje 69 37 24 16 14 12 20 21 29 39 52 53 Koper 38 28 19 13 11 11 16 13 12 15 22 30 Šoštanj 36 20 11 10 9 7 8 10 12 13 24 21 Zavodnje 11 6 5 5 4 3 3 4 5 6 13 9 Škale 18 10 7 6 4 5 4 5 10 12 19 19 Sv. Mohor 15 6 5 5 4 4 4 2 4 4 9 11 LJ Center 222 114 62 39 41 48 49 52 69 86 98 119 CE Gaji 69 39 28 29 20 33 70 67 22 51 43 43 MB Tezno 103 53 31 24 16 18 13 15 23 42 52 45 Poročilo kakovost zraka 2020 93 0 20 40 60 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 Ruralno okolje Ra ve n NO 2 ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 8.5: Mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 0 50 100 150 200 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 50 100 150 200 Ruralno okolje Ra ve n NO x ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 8.6: Mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 94 Ta be la 8. 6: Le tn e ra vn iN O 2 (µ g/ m 3 ) v le tih 20 00 -2 02 0. R av ni ,k ip re se ga jo le tn o m ej no vr ed no st so na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 LJ Fi go ve c 38 36 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 31 22 29 26 30 29 30 26 25 20 LJ C en te r / / / / / / / / / 55 63 55 52 43 40 36 32 50 48 * 45 * 35 LJ C el ov šk a / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 25 * M B Ti to va 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 34 33 32 30 31 27 27 22 25 25 M B V rb an sk i / / / / / / / / / / / 12 13 14 13 19 13 13 15 16 8* M B Te zn o / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 21 C E bo ln ic a 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 25 27 26 28 29 22 28 26 25 20 Tr bo vl je 28 / 28 32 27 24 23 22 23 17 20 17 17 16 17 18 18 21 16 19 15 Za go rje / / / / / / / / / / / / / 23 20 25 24 25 20 20 17 N G G rč na / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 28 26 25 19 22 24 30 25 26 21 K op er / / / / / / / / 21 19 21 22 18 21 17 17 15 18 18 15 16 M S R ak ič an / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / 16 19 16 12 13 12 21 12 13 11 Is kr ba / / / 2 3 2 / 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3* Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 8 16 12 18 / / / / / Š oš ta nj / / / / / / / / / / / / / / / / / 20 12 10 10 Za vo dn je 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 9 10 8 7 7 5 6 5 5 5 Š ka le 8 6 / 8 9 5 9 8 8 9 8 8 8 9 7 8 9 8 7 6 7 K ov k 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 11 7 13 8 8 6 / / / / D ob ov ec / / / / / / / / / / 11 6 6 15 13 3 1 / / / / S ve ti M oh or / / / / 5 3 4 4 4 7 3 8 5 7 7 7 7 7 7 5 5 V na jn ar je 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 7 8 8 7 9 9 17 / / / C E G aj i 53 38 30 22 / / / / / / / / / 20 23 23 16 22 17 14 12 O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 1] . * Po da tk is o za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v in fo rm at iv ne ga zn ač aj a. Poročilo kakovost zraka 2020 95 0 10 20 30 40 50 60 LJ Be igrad delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 MB Titova delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 NG Gr na delovni dan vikend 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 24: 00 0 10 20 30 40 50 60 Koper delovni dan vikend Po vp re na u rn a ra ve n NO 2 ( g/ m 3 ) v d ne vu Slika 8.7: Dnevni potek povprečne urne ravni NO2 na merilnih mestih v letu 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 96 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 0 10 20 30 40 50 60 Le tn a ra ve n NO 2 ( g / m 3 ) Slika 8.8: Letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 97 8.4 Ravni onesnaženosti v EU Letne ravni NO2 so bile v državah EU presežene tudi v letu 2020 in to večinoma le na prometnih merilnih mestih v mestih. Preseganj je bilo v letu 2020 bistveno manj kot v preteklih treh letih kar je prikazano na sliki 8.9. Na ravni NO2 so v letu 2020 bistveno vplivali ukrepi povezani s COVID-19. Je pa potrebno upoštevati, da na ravni NO2 vplivajo tudi vremenske razmere. Na sliki 8.9 so z rdečo označena merilna mesta, kjer je bilo zabeleženo preseganje mejne letne ravni NO2. V Sloveniji preseganja v letu 2020 nismo zabeležili. Na sliki 8.10 je prikazana razvrstitev držav glede na povprečno letno raven NO2 v državah EU, na sliki 8.11 pa razvrstitev glede na najvišjo letno raven NO2 v državah EU. Slovenija sodi med države z nižjo ravnjo onesnaženosti zraka z NO2. V izmenjavo podatkov na EEA posredujemo samo meritve državne merilne mreže DMKZ, zato na grafih ni prikazano preseganje mejne vrednosti, ki je bilo v Sloveniji že vse od začetka izvajanja meritev dušikovih oksidov zabeleženo le na merilnem mestu LJ Center . Slika 8.9: Povprečna letna raven NO2 za poročana merilna mesta držav Evropske unije (označene s piko) v letih 2017 - 2020 [19]. Z barvo je označen razred, v katerega padejo letne ravni na posameznem merilnem mestu. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. Poročilo kakovost zraka 2020 98 Slika 8.10: Povprečje letnih ravni NO2 v državah Evropske unije v letih 2000 - 2020 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. Slika 8.11: Najvišja letna raven NO2 v državah Evropske unije v letih 2000 - 2020[19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. Poročilo kakovost zraka 2020 99 9. Žveplov dioksid Žveplov dioksid (SO2) je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem onesnaženosti zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri emisij so bili takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo čistilnih naprav pri termoenergetskih ter industrijskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na merilnih mestih DMKZ že nekaj let celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja ljudi. Onesnaženost zraka z SO2 vpliva na okolje (kisli dež), raztaplja nekatere vrste kamna na fasadah in vpliva tudi na zdravje ljudi. Že zmerne koncentracije lahko pri astmatikih oslabijo delovanje pljuč. Otroci v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje zbolevajo za različnimi infekcijami dihal. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi ravni delcev in drugih onesnaževal. 9.1 Izpusti Največji viri žveplovih oksidov (SOx) so proizvodnja električne in toplotne energije, industrijski procesi ter raba goriv v industriji, v preteklosti tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni izpusti SOx so v Sloveniji leta 2019 znašali 4,3 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali kar za 98 %. Zmanjšanje izpustov je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v termoelektrarnah, uporabe premoga z nizko vsebnostjo žvepla, uvajanja tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. Največji delež k skupnim izpustom SOx so v letu 2019 prispevale termoelektrarne in toplarne, 37 %, sledijo industrijski procesi z 32 %. Izpusti SOx po posameznih virih so prikazani na slikah 9.1 in 9.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([7]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) ([24]) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) ([11]). Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili v letu 2019 za 84 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Dosegamo tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti SOx morajo biti leta 2020 nižji za najmanj 63 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje Poročilo kakovost zraka 2020 100 preko meja ([11]). Izpusti žveplovih oksidov se podajajo kot vsota vseh žveplovih oksidov, izraženih kot SO2. Slika 9.1: Izpusti SOx v Sloveniji po letih in virih Slika 9.2: Izpusti SOx v Sloveniji po virih v letu 2019 Poročilo kakovost zraka 2020 101 9.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 9.1. Tabela 9.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid [8], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO 10 minut 500 µg/m3 Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24 Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija koledarsko leto 20 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija zima (1.10-31.3) 20 µg/m3 9.3 Ravni onesnaženosti Urne, dnevne in letne ravni SO2 so že več let na vseh merilnih mestih pod mejno in kritično vrednostjo tako za varovanje zdravja kot tudi za varovanje rastlin. Mejna urna vrednost SO2, tako kot že veliko let prej, tudi v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Do enkratnega povišanja urnih vrednosti žveplovega dioksida je prišlo 22. avgusta na merilnih mestih v okolici Termoelektrarne Šoštanj. Ta dan je bila na merilnem mestu Šoštanj ob 15. uri izmerjena urna vrednost SO2 216 µg/m3, že pred tem, ob 11. uri, je bila v Topolščici izmerjena vrednost 200 µg/m3 in v Zavodnjah 166 µg/m3. Preseganje mejne dnevne vrednosti v letu 2020 ni bilo zabeleženo na nobenem merilnem mestu. Le v Zavodnjah je bilo zabeleženo preseganje dnevne vrednosti, ki jo priporoča WHO [1]. Na Iskrbi je od sredine maja 2020 do januarja 2021 potekala prenova merilnega mesta v okviru projekta Sinica. Meritve SO2 se v tem obdobju niso izvajale, zato so podatki iz tega merilnega mesta zgolj informativni. Veljavna je le kritična vrednost za zaščito vegetacije, ki je določena za zimsko obdobje od začetka oktobra 2019 do konca marca 2020. Podatki so zbrani v tabelah 9.2 do 9.5. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2020 močno znižala. Podatki do leta 2000 so na voljo v poročilih o Kakovosti zraka v Sloveniji pred letom 2018. Letna raven, najvišja urna raven in najvišja dnevna raven po letu 2000 za posamezna merilna mesta so podane v tabelah 9.6, 9.7 in 9.8. Vsi podatki od leta 1992 dalje so prikazani na sliki 9.4. Znatno znižanje letnih ravni (slika 9.4 in tabela 9.6) je posledica zmanjšanja izpustov (slika 9.1). Ravni na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn so bile razlike med posameznimi leti nekoliko višje in so odvisne od intenzivnosti obratovanja termoelektrarn ter vremenskih razmer. Posebej so očitna znižanja ravni po vgradnji čistilnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn (slika 9.4). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje in v maju 2017 so se zaključile meritve onesnaženosti zraka v okolici. Poročilo kakovost zraka 2020 102 Tabela 9.2: Letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja urna (Cmax) raven, izražene v µg/m3. Število preseganj dnevnih (>MV) in urnih mejnih vrednosti (>MV) ter alarmnih vrednosti (>AV) in število presežene dnevne vrednosti, ki jo priporoča WHO [1], v letu 2020. Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO LJ Bežigrad 100 3 4 37 0 0 10 0 0 CE bolnica 100 3 3 38 0 0 9 0 0 Trbovlje 100 2 4 15 0 0 8 0 0 Zagorje 98 3 3 27 0 0 8 0 0 Iskrba* 36 0,8 0,6 11,2 0 0 2,9 0 0 Dopolnilna merilna mreža OMS - MOL LJ Center 97 4 3 47 0 0 9 0 / MO Celje CE Gaji 99 10 11 43 0 0 20 0 / TE Šoštanj Šoštanj 98 2 2 216 0 0 14 0 / Topolšica 99 2 3 200 0 0 17 0 / Zavodnje 99 3 2 166 0 0 29 0 / Veliki vrh 99 2 2 87 0 0 10 0 / Graška gora 99 3 4 110 0 0 16 0 / Velenje 100 3 3 25 0 0 9 0 / Pesje 99 3 3 29 0 0 11 0 / Škale 100 2 3 26 0 0 9 0 / TE Brestanica Sv. Mohor 97 7 5 19 0 0 14 0 / * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Slika 9.3: Urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. *Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 103 Tabela 9.3: Mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 5 7 4 3 2 2 1 1 2 2 3 4 CE bolnica 5 3 2 2 2 3 3 2 2 3 3 3 Trbovlje 5 4 4 4 4 2 1 1 1 2 1 2 Zagorje 5 3 2 3 4 4 1 2 3 3 2 3 Iskrba 0,2 0,7 0,8 1,4 1,0 / / / / / / / Šoštanj 2 3 2 3 3 3 2 3 3 2 2 2 Topolščica 3 3 3 4 1 1 1 3 2 1 2 3 Zavodnje 3 2 1 1 1 2 3 5 3 3 5 4 Veliki vrh 2 1 2 1 1 1 3 2 3 3 4 3 Graška gora 6 4 4 3 1 1 2 3 2 4 2 3 Velenje 3 3 3 4 3 4 4 4 3 4 3 3 Pesje 2 3 3 5 1 3 3 2 4 3 3 4 Škale 2 2 3 2 2 1 2 3 2 2 3 3 Sv. Mohor 5 5 7 7 7 10 9 8 10 9 6 6 Lj Center 3 3 4 5 7 7 5 4 4 3 3 2 CE Gaji 9 10 13 16 14 13 16 15 5 4 6 2 Tabela 9.4: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 30 37 21 6 3 3 5 7 20 21 16 23 CE bolnica 38 25 14 22 15 12 19 36 23 23 27 21 Trbovlje 12 15 15 10 7 7 3 4 4 13 4 6 Zagorje 7 27 13 6 7 7 5 2 6 5 6 10 Iskrba 1,6 11,2 10,5 9,7 4,7 / / / / / / / Šoštanj 20 29 20 14 27 23 18 216 18 20 38 26 Topolšica 11 14 12 10 10 8 22 200 12 5 37 23 Zavodnje 63 15 10 14 141 10 14 166 26 49 95 40 Veliki vrh 41 42 13 76 33 24 62 9 50 87 25 21 Graška gora 17 18 17 14 24 73 11 40 110 22 15 22 Velenje 9 9 8 9 21 8 8 9 25 8 7 14 Pesje 5 13 11 9 29 7 14 7 25 11 12 23 Škale 7 8 10 14 25 16 10 11 26 18 12 23 Sv. Mohor 12 9 15 14 10 13 19 11 14 13 12 18 LJ Center 6 6 8 8 24 9 6 7 13 47 5 6 CE Gaji 31 19 29 43 41 19 19 23 7 30 39 33 Poročilo kakovost zraka 2020 104 Tabela 9.5: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2020 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 8 10 7 4 2 2 3 2 6 4 5 7 CE bolnica 9 7 5 5 3 5 6 7 5 6 7 5 Trbovlje 8 6 7 7 6 5 1 1 2 3 2 2 Zagorje 6 8 4 4 4 4 2 2 3 4 4 4 Iskrba 0,5 2,6 2,9 2,8 2,0 / / / / / / / Šoštanj 5 8 4 5 6 7 6 14 6 6 5 8 Topolšica 7 8 5 6 3 4 2 17 4 2 5 6 Zavodnje 9 5 4 3 16 5 5 16 9 9 29 11 Veliki vrh 8 3 4 4 5 3 7 4 6 8 8 10 Graška gora 10 10 6 5 5 6 4 7 13 16 5 9 Velenje 6 6 6 8 5 8 7 6 7 6 5 9 Pesje 3 4 5 7 5 4 4 5 7 6 6 11 Škale 2 4 5 4 8 3 4 4 7 6 5 9 Sv. Mohor 7 6 10 10 9 11 14 9 11 12 10 9 LJ Center 4 4 5 6 8 8 6 6 7 9 4 4 CE Gaji 15 16 18 20 20 16 17 18 6 7 9 10 0 25 50 75 DMKZ 0 50 TES 199 2 199 3 199 4 199 5 199 6 199 7 199 8 199 9 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 202 0 0 25 50 75 TET Le tn a ra ve n SO 2 ( g / m 3 ) Slika 9.4: Letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno kritično vrednost za zaščito vegetacije. Poročilo kakovost zraka 2020 105 Ta be la 9. 6: Le tn e ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 -2 02 0. R av ni ,k ip re se ga jo kr iti čn o vr ed no st za za šč ito ve ge ta ci je ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 LJ Fi go ve c 10 9 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3 6 4 3 4 6 5 4 4 3 LJ C en te r / / / / / / / / / 6 5 4 4 2 2 2 2 2 1 5 4 M B Ti to va 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 / 3 4 / / / / / / / / C E bo ln ic a 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6 7 4 3 5 6 6 7 4 3 Tr bo vl je 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7 7 4 4 6 7 5 4 4 2 H ra st ni k 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5 5 6 3 4 6 5 4 2* / Za go rje 18 18 16 21 20 12 6 5 4 / 8 7 3 5 5 3 5 3 4 3 3 N G G rč na / / 6 7 7 7 7 7 8 4 / / / / / / / / / / / M S R ak ič an / / 5 5 5 5 6 5 6 / / / / / / / / / / / / Is kr ba 1, 6 1, 4 1, 3 1, 8 0, 9 1, 4 1, 2 0, 8 1, 8 1, 3 1, 3 1 0, 9 0, 4 0, 5 0, 5 0, 3 0, 4 1, 0 0, 7 0, 8* Š oš ta nj 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5 7 4 5 4 2 3 3 3 2 To po lš či ca 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 3 3 2 3 5 3 5 4 3 2 Ve lik iv rh 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6 7 4 4 4 3 4 7 3 2 Za vo dn je 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4 4 5 3 2 2 3 4 4 3 Ve le nj e 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3 4 1 3 3 3 4 4 3 3 G ra šk a go ra 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2 2 3 3 4 4 7 5 4 3 Pe sj e / / / 15 7 6 4 5 6 4 6 5 4 4 5 6 6 7 6 4 3 Š ka le 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 7 8 7 6 5 5 8 5 5 2 K ov k 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11 10 8 7 6 5 / / / / D ob ov ec 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8 7 7 6 6 8 / / / / K um 10 18 / / 4 6 4 7 9 5 8 4 6 5 4 4 5 / / / / R av en sk a va s 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11 9 9 7 6 6 / / / / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 5 7 4 5 / / / / / V na jn ar je 6 7 8 10 / 8 4 4 3 / 3 3 3 3 6 4 3 6 / / / C E G aj i 20 6 / 8 5 3 1 / / / / / / 6 5 5 4 5 6 8 10 E IS K rš ko 51 46 46 55 37 36 23 / / / / / / / / / / / / / / S v .M oh or / / / / 10 12 12 14 / 12 15 3 4 4 4 5 3 4 5 6 7 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 1] . Poročilo kakovost zraka 2020 106 Ta be la 9. 7: N aj vi šj e ur ne ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 –2 02 0. R av ni ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st so na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 LJ Fi go ve c 12 8 46 8 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 18 4 27 3 15 7 20 2 12 9 94 81 46 58 93 29 77 48 41 45 26 29 34 25 23 37 LJ ce nt er / / / / / / / / / 78 22 33 37 20 28 28 22 14 10 20 47 M B Ti to va 11 7 18 0 89 70 64 58 60 21 32 35 68 56 / / / / / / / / C E bo ln ic a 37 9 66 6 22 4 61 9 39 6 15 7 90 76 82 37 64 21 0 89 43 41 36 36 40 62 26 38 Tr bo vl je 63 4 55 2 81 1 75 8 52 1 84 8 37 9 26 4 65 76 52 90 87 40 44 22 23 26 21 15 15 H ra st ni k 72 0 73 1 21 68 50 7 17 99 54 9 13 4 26 0 81 52 46 22 8 10 3 44 69 16 39 33 27 18 * / Za go rje 65 3 11 11 78 8 69 3 11 65 95 4 18 3 83 11 2 / 57 37 75 31 44 23 15 34 35 11 27 N G G rč na / / 64 13 1 89 98 80 64 35 52 / / / / / / / / / / / M S R ak ič an / / 58 55 45 53 54 64 49 / / / / / / / / / / / / Is kr ba / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 17 11 * Š oš ta nj 28 55 20 99 20 00 13 92 93 7 64 2 10 28 64 3 36 0 34 2 13 57 12 4 48 5 21 6 33 3 39 6 75 47 61 39 21 6 To po lš či ca 98 7 83 5 13 50 81 2 29 1 28 4 28 8 14 4 21 1 11 8 52 13 0 92 92 90 52 35 44 16 6 28 20 0 Ve lik iv rh 16 78 15 69 14 50 13 20 13 29 11 10 77 1 53 5 56 1 34 4 26 9 63 6 88 7 41 5 30 1 14 3 14 8 23 7 29 7 93 87 Za vo dn je 11 87 95 4 15 36 94 7 68 0 11 06 73 1 25 2 16 4 57 7 98 43 3 15 0 38 8 96 27 4 86 10 3 21 9 34 7 16 6 Ve le nj e 56 3 18 7 72 5 36 1 16 4 21 0 86 87 15 1 37 11 0 89 93 60 19 14 0 24 15 25 22 25 G ra šk a go ra 15 05 99 0 10 24 82 4 46 3 49 7 17 5 50 9 24 2 34 5 10 6 14 8 10 7 53 76 57 12 7 60 18 8 23 8 11 0 Pe sj e / / / 49 5 19 8 25 6 16 2 11 8 19 2 51 81 81 75 96 75 18 4 63 39 37 21 29 Š ka le / / 52 2 39 6 22 0 26 2 18 4 10 0 16 1 10 4 81 19 0 13 1 67 75 23 0 61 47 42 10 8 26 K ov k 12 37 14 51 70 2 18 06 15 14 10 63 51 1 95 8 31 2 38 9 15 9 20 1 56 4 68 1 28 6 28 65 / / / / D ob ov ec 40 73 39 78 40 43 29 10 40 56 16 62 22 90 20 88 29 9 45 6 20 9 10 36 20 0 34 3 27 7 26 23 / / / / K um 11 31 68 5 12 10 12 03 11 12 5 89 60 99 66 19 2 11 5 48 39 94 / / / / R av en sk a va s 14 71 13 97 20 93 13 78 17 79 32 75 59 0 22 0 43 7 35 2 56 0 52 8 25 4 15 7 75 27 21 / / / / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 13 5 31 8 68 36 / / / / / V na jn ar je / 37 4 24 8 23 2 32 7 21 2 11 5 11 5 52 / 45 85 75 63 10 1 47 58 64 / / / C E G aj i 35 6 35 5 28 9 74 22 2 67 / / / / / / 55 47 4 37 13 6 49 38 34 43 E IS K rš ko 86 8 14 73 14 04 14 27 87 7 83 6 11 08 / / / / / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / 13 85 41 6 45 5 74 / 82 66 * 59 37 46 52 35 58 42 31 27 19 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 1] . Poročilo kakovost zraka 2020 107 Ta be la 9. 8: N aj vi šj e dn ev ne ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 –2 02 0. R av ni ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 LJ Fi go ve c 56 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 19 25 13 19 14 21 17 15 10 10 LJ ce nt er / / / / / / / / / 33 14 14 20 6 11 11 6 7 3 16 9 M B Ti to va 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 19 27 / / / / / / / / C E bo ln ic a 16 5 10 2 11 1 72 10 0 44 35 15 20 22 26 22 34 15 23 12 15 15 20 11 9 Tr bo vl je 13 4 24 6 32 8 10 0 84 12 9 43 23 19 19 18 29 35 * 15 16 16 19 14 12 10 8 H ra st ni k 13 3 18 4 23 5 93 62 5 86 44 30 23 25 21 39 27 19 23 12 11 19 11 5* / Za go rje 15 7 39 1 31 5 13 6 56 1 15 8 47 19 14 29 37 26 13 21 9 12 21 12 5 8 N G G rč na / / 25 23 47 22 24 19 17 12 / / / / / / / / / / / M S R ak ič an / / 16 29 15 33 20 16 28 / / / / / / / / / / / / Is kr ba / / / / / / / / / 38 10 15 15 6 10 10 4 10 7 5 3* Š oš ta nj 56 0 52 6 55 3 28 8 16 5 11 6 30 8 78 54 33 85 28 44 41 25 33 16 16 19 10 14 To po lš či ca 25 5 85 25 4 82 10 2 42 29 22 26 19 10 13 12 12 15 17 9 10 13 9 17 Ve lik iv rh 38 3 26 9 34 4 41 3 26 3 19 1 10 6 72 10 1 42 28 42 51 37 29 25 23 37 33 57 10 Za vo dn je 34 4 14 0 44 2 18 2 72 22 1 85 49 40 69 22 32 18 51 14 22 15 22 43 57 29 Ve le nj e 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 15 13 5 9 14 12 9 10 6 9 G ra šk a go ra 34 3 12 6 19 6 88 99 59 55 72 30 27 17 19 15 14 13 15 16 19 23 33 16 Pe sj e / / / 82 55 31 32 29 31 14 25 19 24 18 17 34 15 13 20 14 11 Š ka le 13 9 68 13 1 75 55 66 41 33 19 23 25 24 29 25 19 28 14 17 21 12 9 K ov k 36 0 29 3 25 8 38 3 84 4 21 9 88 65 38 36 29 56 52 65 23 15 15 / / / / D ob ov ec 84 1 15 16 69 5 33 2 83 7 34 6 19 6 12 7 41 10 2 35 11 0 36 58 32 17 16 / / / / K um 16 5 22 9 / / 78 10 1 6 25 41 30 37 18 30 19 14 24 28 / / / / R av en sk a va s 35 3 60 1 58 0 32 5 82 4 49 0 12 0 55 67 42 38 72 38 30 25 19 17 / / / / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 28 26 31 12 / / / / / V na jn ar je 49 56 53 51 83 57 42 42 22 / 20 28 16 * 16 21 14 12 31 / / / C E G aj i 12 0 40 38 41 45 28 20 / / / / / / 20 30 11 12 14 14 20 20 E IS K rš ko 31 7 24 0 28 5 35 6 34 7 27 6 28 0 / / / / / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / 11 4 41 90 49 * / 36 41 * 31 28 14 29 15 17 22 14 12 14 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 1] . Poročilo kakovost zraka 2020 108 9.4 Ravni onesnaženosti v EU Ravni SO2 so v državah EU nizke in precej pod mejnimi vrednostmi za zaščito zdravja. V letu 2020 so bile le na 2 merilnih mestih v državah EU ravni višje od mejne dnevne vrednosti in le na 4 merilnih mestih višje od mejne urne vrednosti. Še vedno pa so na četrtini vseh merilnih mest ravni višje od smernic WHO (20µg/m3) [1]. Na sliki 9.5 so prikazane letne ravni SO2 na posameznih merilnih mestih v državah EU za leta 2017 do 2020. Razredi so vezani na letno kritično vrednost za zaščito vegetacije (20µg/m3). Na sliki 9.6 je prikazana razvrstitev držav glede na povprečno letno raven SO2, na sliki 9.7 pa razvrstitev glede na najvišjo letno raven SO2. V Sloveniji so ravni precej pod mejnimi vrednostmi že od leta 2006, ko so se bistveno znižali izpusti. Najvišje ravni so izmerjene na Balkanskem polotoku in v Turčiji. Slika 9.5: Povprečna letna raven SO2 za poročana merilna mesta evropskih držav (označene s piko) v letih 2017 - 2020 [19]. Z barvo je označen razred, v katerega padejo letne ravni na posameznem merilnem mestu. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni, podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. Poročilo kakovost zraka 2020 109 Slika 9.6: Povprečje letnih ravni SO2 v evropskih državah v letih 2000 - 2020 [19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni. Podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. [19] Slika 9.7: Najvišja letna raven SO2 v evropskih državah v letih 2000 - 2020[19]. Število, lokacije in klasifikacije merilnih mest so z leti lahko različne. Podatki za leto 2020 so v realnem času posredovani podatki (UTD) in so nepreverjeni. Podatki za leta 2017 - 2019 so uradno poročani podatki na EEA. [19] Poročilo kakovost zraka 2020 110 10. Ogljikov monoksid Ogljikov monoksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati. CO je toksičen, lahko povzroči glavobol in v velikih količinah celo smrt. Nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim izgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Življenska doba CO v zraku je približno 2 meseca, daljša je višjih legah. CO prispeva k tvorbi ozona. Raven onesnaženosti zunanjega zraka s CO je na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod mejno vrednostjo za varovanje zdravja (tabela 10.1). 10.1 Izpusti Letni izpusti CO so v Sloveniji leta 2019 znašali 97 tisoč ton. V obdobju 1980-2019 so se zmanjšali za 68 % (slika 10.1). Največji, skoraj dvotretjinski delež k skupnim izpustom CO, je v letu 2019 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (slika 10.2). V preteklosti je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Emisije so se znižale zaradi napredka tehnologije bencinskih motorjev in uvedbe katalizatorjev. Glavni delež danes prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdnih goriv v zastarelih kurilnih napravah. Poročilo kakovost zraka 2020 111 Slika 10.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji Slika 10.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2019 10.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja, in sicer kot 8-urna mejna vrednost . Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 10.1. Poročilo kakovost zraka 2020 112 Tabela 10.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid [8], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 10 mg/m3 10 mg/m3 1 ura 30 mg/m3 10.3 Ravni onesnaženosti Ravni ogljikovega monoksida so na območju Slovenije zelo nizke, tako je bilo tudi v letu 2020. V Ljubljani Bežigrad in Trbovljah so ravni precej pod mejno vrednostjo (tabela 10.2 in slika 10.3) za varovanje zdravja. Vrednosti izmerjene v Mariboru in na Krvavcu so zgolj informativne, ker meritve niso potekale celo leto. Meritve CO so bile v okviru projekta Sinica v Mariboru zaključene maja, na Krvavcu pa oktobra. V zadnjih desetih letih so najvišje dnevne 8-urne povprečne vrednosti pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zato lahko ravni CO v prihodnje ocenimo z indikativnimi meritvami, subjektivno oceno ali modelskimi rezultati. Na vseh merilnih mestih so ravni CO pod priporočenimi vrednostmi svetovne zdravstvene organizacije že več let. Tabela 10.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3, število preseženih mejnih vrednosti (MV) in smernic WHO v letu 2020. Leto 8 ur 1ura % pod Cp Cmax MV WHO LJ Bežigrad 100 0,3 2,1 0 0 MB Titova* 39 0,4 2,2 0 0 Trbovlje 100 0,5 2,3 0 0 Krvavec* 71 0,1 0,3 0 0 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev. Kr va ve c* LJ Be ig ra d M B Ti to va * Tr bo vl je 0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 U rn a ra ve n CO (m g/ m 3 ) Slika 10.3: Urna raven CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2020. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2020 113 11. Benzen Benzen je aromatska spojina s formulo C6H6. Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske hlapne organske spojine - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi in nekateri med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Te snovi povečujejo tvorbo prizemnega ozona in sodelujejo pri učinku tople grede. V telo prihajajo preko respiratornega sistema. Benzen je kancerogen. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic. Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na daljše razdalje. V tem času se iz ozračja izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni vir izpustov benzena je promet. Benzen se namreč uporablja kot ena izmed sestavin bencina. Drugi viri benzena so še industrija nafte in plina ter dejavnosti, pri katerih se uporabljajo oziroma proizvajajo veziva, barve in topila. Vir benzena so tudi individualna kurišča, kjer se v zadnjem času za kurjenje uporablja vse več lesa in lesnih odpadkov. Naravni izvor benzena so vulkani in gozdni požari. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. 11.1 Izpusti Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo. Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC). NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega prometa, kot posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencina iz motornih vozil. Največji delež k skupnim izpustom NMVOC so v letu 2019 prispevali industrijski procesi in raba topil (36 %). Znaten del izpustov prispevajo male kurilne naprave, ki so predvsem produkti nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Izpusti NMVOC po posameznih virih so prikazani na slikah 11.1 in 11.2. Poročilo kakovost zraka 2020 114 Slika 11.1: Letni izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji. Slika 11.2: Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji v letu 2019. Poročilo kakovost zraka 2020 115 11.2 Zahteve za kakovost zraka Mejna vrednost za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [8]. Prikazana je v tabeli 11.1. WHO priporočilo znaša 1,7 µg/m3. Tabela 11.1: Mejna vrednost za benzen. Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 1,7 µg/m3 11.3 Ravni onesnaženosti V okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo ravni benzena na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova. Poleg teh dveh merilnih mest objavljamo podatke o ravneh benzena tudi iz dveh merilnih mest dopolnilne merilne mreže, Ljubljana Center in Medvode. V letu 2020 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo (tabela 11.2). Iz slike 11.3 je razvidno, da so višje ravni benzena izmerjene v hladnejši polovici leta, kar je posledica večjih izpustov individualnih kurišč zaradi povečane potrebe po ogrevanju, ter slabših vremenskih pogojev za prevetritev ozračja. Povprečni dnevni hod ravni benzena, prikazan za merilni mesti Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova na sliki 11.4, ni izrazit. Najvišja urna raven benzena je bila na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad izmerjena januarja in je znašala 11,9 µg/m3. Prav tako je bila januarja izmerjena najvišja povprečna mesečna vrednost, in sicer 4,3 µg/m3. Na merilnem mestu Maribor Titova je bila najvišj urna raven bezena izmerjena v novembru, znašala je 7,7 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna vrednost na tem merilnem mestu je bila zabeležena decembra, in sicer 2,5 µg/m3. Zaradi težav z delovanjem merilnika na merilnem mestu Maribor Titova za januar in junij nimamo podatkov o urnih ravneh benzena. Prav tako je bil zaradi težav z merilnikom na tem merilnem mestu daljši izpad meritev februarja, meritve so potekale le šest dni. Tabela 11.3 in slika 11.5 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. Od leta 2009 naprej je v Mariboru zaznati izrazit padec ravni benzena, ker se je zaradi izgradnje obvoznice v tem letu znatno zmanjšal promet v neposredni okolici merilnega mesta. Medletna variabilnost, ki jo opazimo v obdobju po izrazitem padcu, je posledica spremenljivih meteoroloških pogojev. Tabela 11.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod) in povprečne letne ravni (Cp) benzena v µg/m3. % pod Cp LJ Bežigrad 87 1,2 MB Titova 59 1,1 LJ Center 74 1,3 Medvode 87 1,2 Poročilo kakovost zraka 2020 116 Tabela 11.3: Povprečna letna raven benzena (µg/m3) za obdobje 2007 - 2020 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 LJ Bežigrad 2,1 2,4 1,7 1,8 1,8 1,4 1,6 1,0 1,3 1,9 / 1,5 1,1 1,2 MB Titova 3,6 3,8 1,5 1,8 2,1 1,6 1,8 1,5 1,6 1,4 0,7 0,7* 1,5* 1,1 LJ Center / / / / / / / / / / 3,0 2,4 2,2 1,3 Medvode / / / / / / / / / / / 1,4 1,2 1,2 * Merilnik v okvari. 0 2 4 6 8 10 12 LJ Be igrad Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 1 2 3 4 5 6 7 8 MB Titova Ur na ra ve n be nz en a ( g / m 3 ) Slika 11.3: Porazdelitev urnih ravni benzena po mesecih v letu 2020. Prikazani so 5. in 95. percentil (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2020 117 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 LJ Be igrad delovni dan vikend 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 24: 00 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 MB Titova delovni dan vikend Po vp re na u rn a ra ve n be nz en a v dn ev u Slika 11.4: Urni potek ravni benzena v letu 2020 na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova. Poročilo kakovost zraka 2020 118 Slika 11.5: Povprečne letne ravni benzena po letih na postajah LJ Bežigrad, MB Titova, LJ Center in Medvode. Posamezne ravni na merilnih postajah so prikazane z različno obarvanimi stolpci. Poročilo kakovost zraka 2020 119 11.4 Primerjava ravni onesnaženosti z EU O ravneh benzena je v letu 2019 poročalo 31 evropskih držav iz 749 merilnih mest. Letna mejna vrednost 5 µg/m3 je bila presežena le na dveh merilnih mestih, v Bolgariji (mestno ozadje) in v Franciji (predmestno industrijski tip). V letu 2019 je bila na 93 % merilnih mest povprečna letna raven benzena nižja od 2 µg/m3 (slika 11.6). Po priporočilu WHO povprečna letna vrednost benzena naj ne bi presegala 1,7 µg/m3. V letu 2019 temu kriteriju ni zadostilo 11 % vseh merilnih mest v 15 evropskih državah. Na sliki 11.7 so prikazane povprečne letne ravni benzena v posameznih državah Evropske unije za leta 2000 do 2019, na sliki 11.8 pa so prikazane najvišje izmerjene letne ravni benzena po državah EU za enako obdobje 2000 do 2019. V Sloveniji so ravni benzena nizke, precej pod mejno vrednostjo za varovanje zdravja že vsa leta meritev. Slovenija tako sodi med mnoge države z nizko onensaženostjo zraka z benzenom. Slika 11.6: Onesnaženost držav Evropske unije z benzenom [2] v letu 2019. S pikami so označena poročana merilna mesta v EU, z barvo pa razred v katerega se uvrščajo glede na letno raven benzena. Poročilo kakovost zraka 2020 120 Slika 11.7: Povprečne letne ravni benzena po državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 - 2019 [2]. Število, lokacije in kvalifikacije merilnih mest so lahko z leti različne. Slika 11.8: Maksimalne letne ravni benzena po državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 - 2019 [2]. Število, lokacije in kvalifikacije merilnih mest so lahko z leti različne. Poročilo kakovost zraka 2020 121 12. Živo srebro v zraku Živo srebro kroži v okolju kot rezultat naravnih in človekovih (antropogenih) aktivnosti. Globalno gledano je obrtno in maloserijsko pridobivanje zlata največji vir antropogenih emisij živega srebra. Sledijo zgorevanje premoga, proizvodnja barvnih kovin in proizvodnja cementa. Količina živega srebra, sproščenega v atmosfero, se je povečala s pričetkom industrijske dobe. Največji delež živega srebra v atmosferi predstavljajo pare elementarnega živega srebra. Te v ozračju krožijo do enega leta, zato se lahko na široko razpršijo in od virov emisij prepotujejo na tisoče kilometrov. Večina živega srebra v vodi, tleh, usedlinah ter v rastlinah in živalih je v obliki anorganskih živosrebrnih soli in organskih oblik živega srebra (npr. metilnega živega srebra). Kadar je anorganska oblika živega srebra vezana na delce v zraku ali v plinasti obliki, se iz atmosfere zlahka odstrani s padavinami, iz zraka pa se izloča tudi s suhim usedanjem. Glavni mehanizem za transport živega srebra iz ozračja v površinske vode je mokro usedanje. Tudi po tem, ko se odloži, se živo srebro ponavadi ponovno vrne v ozračje bodisi kot plin, bodisi pridruženo delcem, in se ponovno odlaga drugje. Medtem ko kroži med atmosfero, zemljo in vodo, je živo srebro podvrženo vrsti zapletenih kemijskih in fizikalnih procesov in mnogih od njih še vedno ne razumemo popolnoma. Živo srebro se intenzivno nabira v vodni prehranjevalni verigi. Deponirano živo srebro lahko določeni mikroorganizmi pretvorijo v metilno živo srebro. Le-to je visoko neurotoksična oblika živega srebra, ki se vgradi v tkiva rib, školjk in živali, ki jih ribe jedo. Plenilski organizmi na vrhu prehranjevalne verige na splošno vsebujejo višje koncentracije živega srebra. Skoraj vse živo srebro, ki se nabira v ribjem tkivu, je metilno živo srebro. Anorgansko živo srebro, ki se manj učinkovito absorbira in se lažje izloči iz telesa kot metilno živo srebro, ni podvrženo bioakumulaciji [25]. Izpostavljenost živemu srebru ogroža človekovo zdravje s številnimi, pogosto nepopravljivimi strupenimi učinki. Najbolj ogroženi so otroci, ki so lahko izpostavljeni metilnemu živemu srebru že v maternici, če se mati prehranjuje z onesnaženimi ribami in školjkami. Ta izpostavljenost lahko negativno vpliva na rastoče možgane in živčni sistem nerojenih otrok ter kasneje vpliva na njihovo kognitivno mišljenje, spomin, pozornost, jezik, fine motorične sposobnosti in vizualne prostorske spretnosti. Poročilo kakovost zraka 2020 122 12.1 Izpusti Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2019 podobno kot v preteklih letih znašali manj kot 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 52 %. Največji delež k skupnim državnim izpustom živega srebra so v letu 2019 prispevali industrijski procesi in raba topil (30 %), sledi proizvodnja elektrike in toplote (21 %) raba goriv v industriji (19 %) odpadki (17 %) in raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (7 %). Prispevki cestnega in ostalega prometa so znašalinekoliko manj kot (6,5 %), ubežni izpusti pa so znašali pod (1 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji CLRTAP [11], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo vrednosti iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih sektorjih so prikazani na slikah 12.1 in 12.2. Slika 12.1: Letni izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji Poročilo kakovost zraka 2020 123 Slika 12.2: Izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji v letu 2019 12.2 Ravni onesnaženosti Meritve koncentracij celotnega živega srebra v zraku izvajamo le na mednarodnem merilnem mestu Iskrba. Z meritvami smo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [9] pričeli v letu 2008. Zaradi velikih težav z lastnim merilnikom od leta 2017 dalje za izvajanje teh meritev najemamo inštrument Inštituta Jožef Stefan z drugačno merilno tehniko. Hkrati smo takrat prešli na tako imenovani indikativni režim meritev, s katerim zagotavljamo najmanj 14-odstotno pokritost z meritvami na letnem nivoju. Povprečna koncentracija Hg v zraku v letu 2020, izmerjena s tem inštrumentom, znaša 1,4 ng/m3. Ker so bile vrednosti po letu 2017 izmerjene z drugo merilno tehniko kot predhodne, jih na sliki podajamo v drugačni, modri barvi. Ker je v letu 2020 potekala prenova merilnega mesta, smo meritve koncentracije Hg v zraku lahko izvajali le v prvi polovici leta. Pokritost z meritvami Hg v zraku na letnem nivoju je bila v letih od 2017 do 2020 manjša od 75 odstotkov, zato rezultate teh meritev podajamo zgolj kot informativne vrednosti. Tabela 12.1: Povprečne letne koncentracije živega srebra v zraku v ng/m3 na merilnem mestu Iskrba od leta 2009 dalje. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 1,6 1,3 1,2 0,8 0,8 0,8 0,5 0,5 1,0 1,4 1,2 1,4 Poročilo kakovost zraka 2020 124 Slika 12.3: Letne ravni živega srebra na Iskrbi od leta 2009 dalje 12.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Povprečna letna koncentracija Hg v zraku izmerjena v Sloveniji v letu 2020 je znašala 1,4 ng/m3, kar je za 0,2 ng/m3višje kot v preteklem letu in na enakem nivoju kot v letu 2018. Glede na podatke EMEP za leto 2018 sodi merilno mesto Iskrba med srednje onesnažene v Evropi [26]. Poročilo kakovost zraka 2020 125 Slika 12.4: Geografska porazdelitev živega srebra v zraku v Evropi v letu 2019 na neobremenjenih merilnih mestih [26] Poročilo kakovost zraka 2020 126 13. Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je eno izmed meril onesnaženosti zraka. Z vidika kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Ti v obliki disociiranih kislin (SO2−4 , NO − 3 , CO 2− 3 , Cl −) povzročajo kislost padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline). Te spojine se pojavljajo v nižjih ravneh kot pa žveplove in dušikove spojine. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [27]. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Dušikove spojine prispevajo tudi k evtrofikaciji. Spremljanje padavin določa Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aro- matskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [9]. Za meritve parametrov v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve z merilnega mesta Iskrba posredujemo v izmenjavo na EEA in EMEP [28], ostalih meritev v okviru DMKP pa ne pošiljamo. Velik vpliv na ravni onesnaževal ima gibanje zračnih mas, pri čemer prihaja do prenosa one- snaževal na velike razdalje. V mirnem ozračju pa na ravni onesnaževal, tudi v padavinah, bolj vplivajo lokalne razmere. Ravni natrijevih in kloridnih, pa tudi kalcijevih in sulfatnih ionov so tako v neposredni povezavi z gibanjem zračnih mas in oddaljenostjo od morja (slika 13.7). Zračne mase občasno prinesejo k nam tudi puščavski prah, ki vsebuje znatne količine karbonatov, sulfatov in nekatere kovine, kot so aluminij, železo in stroncij. Višje ravni amonijevih ionov povezujemo z viša- njem temperature tal in posledičnoz z večjo mikrobiološko aktivnostjo v njih, kot tudi s povečanimi kmetijskimi aktivnostmi. Povečane kmetijske aktivnosti na lokalnem nivoju vplivajo tudi na ravni dušika nitratnega izvora. 13.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in koncentracij posameznih anorganskih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [29] ter v skladu Priročnikom EMEP [30]. Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, katerih pokrov se odpre le v času padavin in tako zajame le mokro usedlino. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže (DMKP) na petih Poročilo kakovost zraka 2020 127 merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko. 13.1.1 Podajanje rezultatov meritev Za primere, ko smo za določen termin z vzorčevalniki uspeli zbrati manj kot 90 % padavin glede na podatke meteoroloških meritev, rezultate ekoloških meritev padavin za posamezne parametre podajamo zgolj informativno. Takšni so rezultati meritev z merilnega mesta Rateče iz leta 2009, ko je zaradi okvare vzorčevalnika prišlo do izpada večje količine meritev padavin. Prav tako so zgolj informativne narave rezultati meritev z merilnega mesta LJ Bežigrad iz leta 2013, ko je zaradi gradnje prizidka vzorčenje potekalo le do konca meseca oktobra. V letih 2014 in 2015 vzorčenj na tej lokaciji nismo izvajali. V informativni obliki podajamo tudi rezultate meritev z merilnega mesta Iskrba za september leta 2010, ko zaradi izrednih razmer ni bila zbrana zadostna količina padavin, in podatke s treh merilnih mest (Iskrba, LJ Bežigrad in MS Rakičan) za leto 2017, ko je zaradi nepravilnega delovanja vzorčevalnikov zbrana količina padavin od vrednosti meteoroloških meritev padavin odstopala za več kot 10 %. Podobno so zgolj informativne narave rezultati meritev za merilno mesto Iskrba za leto 2020, saj je na tem merilnem mestu potekala prenova od sredine maja do konca novembra. Zaradi izjemno visokih tedenskih količin padavin na merilnem mestu Rateče, v kar 5 od skupaj 53 tednov leta 2020, nismo uspeli zbrati celotne količine padavin, zato tudi rezultate teh meritev podajamo zgolj informativno. 13.1.2 Količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevačniki Količino padavin za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov zbranih s pomočjo ekoloških vzorčevalnikov primerjamo s podatki meteoroloških meritev padavin. V kolikor se količina padavin zbranih za posamezno postajo razlikuje več kot 10 odstotkov skladno s Priročnikom EMEP [30] podatki za to postajo niso veljavni in jih zato podajamo kot informativne vrednosti. Iz slike (slika 13.1) je razvidno, da je v prvih petih mesecih leta 2020 na vseh merilnih mestih padlo znatno manj padavin kot v mesecih od junija do decembra. Kot običajno je bilo padavin največ na merilem mestu Rateče, najmanj pa na merilnem mestu MS Rakičan. Količina padavin na merilnih mestih Škocjan, Rateče in LJ Bežigrad je v večini mesecev primerljiva. V letu 2020 smo imeli največji (65,4 %) izpad vzorcev padavin na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki. Do tako velikega izpada je prišlo zaradi prenove merilnega mesta, ki je trajala od sredine maja do konca novembra 2020. Precej velik izpad vzorcev padavin smo imeli tudi na merilnem mestu Rateče (17,7 %), kar je posledica izjemno velike količine padavin (preko 100 mm) v 35., 39., 40., 49. in 53. tednu, ko opazovalec ni opravil menjave plastenk. Na ostalih postajah so bile razlike med ekološkimi in meteorološkimi količinami padavin pod 10 %. Letni podatki za merilni mesti Iskrba in Rateče, so zato v tabelah podani v ležeči pisavi. Poročilo kakovost zraka 2020 128 Slika 13.1: Mesečna količina padavin zbranih za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov z ekološkimi vzorčevalniki v letu 2020 13.1.3 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pa- davin z nekaterimi anorganskimi ioni Pretežni del leta so bile padavine najmanj kisle na merilnih mestih Rateče in MS Rakičan, saj je bila njihova pH vrednost med februarjem in oktobrom v kar osmih mesecih leta 2020 nad mejo kislosti (Slika 13.2). Nekoliko bolj kisle so bile padavine na merilnem mestu Škocjan, kjer so bile pH vrednosti padavin nad mejo kislosti (vrednost 5,6) od februarja do vključno junija ter v avgustu. Najnižje so bile vrednosti pH v padavinah na merilnih mestih LJ Bežigrad in Iskrba. Višje pH vrednosti od marca do septembra povezujemo predvsem s koncentracijami amonijevih ionov, ki so posledica kmetijskih aktivnosti in izparevanja zaradi višjih temperatur 13.3. Sicer pa k povišanju pH vrednosti prispevajo tudi kalcijevi in magnezijevi ioni, ki nad naše kraje prispejo s puščavskim prahom. Porazdelitev mokrih usedlin ionov, ki poglavitno vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacjo, je po mesecih prikazana na slikah 13.3 do 13.4. Mokre usedline amonijevih ionov so bile po pričakovanjih tudi v letu 2020 na večini merilnih mest višje v toplejšem delu leta, ko je v zraku več amoniaka, le ta pa se s padavinami spere na tla. Mesečne mokre usedline nitratnih in sulfatnih ionov so bile tudi v letu 2020 povezane predvsem z mesečno količino padavin, saj se z večjo količino padavin iz zraka praviloma spere tudi več teh onesnaževal. 13.1.4 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in ravni posameznih anorganskih ionov v padavinah ter njihove minimalne in maksimalne vrednosti za leto 2020 so podane v tabeli 13.1. Grafično so povprečne letne ravni posameznih ionov prikazane na sliki 13.7, kjer so podane tudi Poročilo kakovost zraka 2020 129 Slika 13.2: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2020 Slika 13.3: Mesečna mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 130 Slika 13.4: Mesečna mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2020 Slika 13.5: Mesečna mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 131 letne količine padavin, zbrane na ekoloških vzorčevalnikih. Tabela 13.1: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri 25 ◦C (el. prev.) (µS/cm) in ravni ionov v padavinah (mg ion/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2020 pH El. prev. NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba Cp 5,24 10 0,226 0,220 0,255 0,880 0,247 0,079 0,572 0,071 Cmin 4,51 4 0,043 0,050 0,032 0,064 0,028 0,010 0,032 0,010 Cmax 6,53 114 2,90 2,42 9,35 10,0 7,70 0,848 7,41 1,00 LJ Bežigrad Cp 5,39 8 0,381 0,213 0,198 0343 0,288 0,048 0,213 0,045 Cmin 4,50 2 0,054 0,0,035 0,022 0,010 0,010 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,62 43 3.74 2,09 2,91 6,68 10,9 0,624 3,88 0,518 Škocjan Cp 5,47 9 0,271 0,217 0,172 0,686 0,284 0,059 0,418 0,043 Cmin 4,77 2 0,023 0,043 0,015 0,010 0,046 0,010 0,024 0,010 Cmax 6,73 21 8,00 7,27 10,0 5,77 10,6 1,06 10,7 0,840 Rateče Cp 5,64 5 0,213 0,135 0,102 0,223 0,233 0,047 0,113 0,036 Cmin 4,88 2 0,021 0,040 0,005 0,010 0,026 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,74 30 2,45 0,904 1,26 0,821 1,57 0,265 0,531 0,451 MS Rakičan Cp 5,54 7 0,412 0,202 0,207 0,140 0,211 0,029 0,103 0,047 Cmin 4,48 3 0,115 0,071 0,033 0,026 0,044 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,97 46 4,36 1,74 2,94 0,858 2,03 0,255 3,03 1,19 Na sliki 13.6 je prikazana povprečna letna pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podobno kot v preteklih letih so bile tudi v letu 2020 nekoliko bolj kisle padavine z merilnih mest Iskrba in LJ Bežigrad, kjer so se vrednosti pH gibale med 4,5 in 6,62. Manj kisle so bile padavine z merilnih mest Rateče in Škocjan, z vrednostmi pH med 4,77 in 6,74. Ocenjujemo, da so v letu 2020 na nekoliko višjo pH vrednost padavin v Škocjanu v primerjavi s preteklimi leti delno vplivale tudi gradbene aktivnosti pri vzpostavljanju kanalizacijske infrastrukture v bližnji in daljni okolici merilnega mesta. Kot vedno, pa so bile najmanj kisle padavine z merilnega mesta MS Rakičan, kjer se je pH vrednost padavin gibala med vrednostma 4,48 in 6,97. Višje pH vrednosti na merilnem mestu MS Rakičan povezujemo s kmetijskimi aktivnostmi, ki potekajo v neposredni bližini in vplivajo na višje ravni amonijevih ionov ter z najnižjimi izmerjenimi vrednostmi kislih kloridnih ionov. Nizko pH vrednost v Ratečah pa povezujemo s pojavom abrazije okoliških kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora in so vir kalcijevih ionov, ki nevtralizirajo kisle komponente. Iz tabele 13.1 in slike 13.7 je razvidno, da je bila tudi v letu 2020 povprečna letna koncentracija dušika amoniakalnega izvora v mg NH+4 -N/L zaradi intenzivnega kmetijstva v neposredni bližini najvišja na merilnem mestu MS Rakičan (0,412 mg NH+4 -N/L), nekoliko nižja je bila na merilnem mestu LJ Bežigrad (0,381 mg NH+4 -N/L), še nižja na merilnem mestu Škocjan (0,271 mg NH + 4 - N/L) in najnižja na merilnem mestu Rateče (0,213 mg NH+4 -N/L). Povprečna koncentracija dušika amoniakalnega izvora na merilnem mestu Iskrba je znašala 0,226 mg NH+4 -N/L. Moramo pa upoštevati, da v letu 2020 od sredine maja do konca novembra (izvzet je del sezone, ko so koncentracije višje kot v hladnem delu) s tega merilnega mesta nimamo podatkov. Povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora so bile na vseh merilnih mestih na približno enakem nivoju in so se gibale med 0,202 in 0,220 mg NO−3 -N/L, izjema je merilno mesto Rateče, kjer je bila ta raven znatno nižja in je znašala 0,135 mg NO−3 -N/L. Podobno se je tudi raven žvepla sulfatnega izvora na vseh merilnih mestih, razen Rateč, kjer je znašala 0,102 mg SO2−4 -S/L, gibala med 0,172 in 0,255 mg SO 2− 4 -S/L. Koncentracije natrijevih (Na +), kloridnih (Cl−) in magnezijevih ionov (Mg2+) so bile podobno kot v preteklih letih odvisne od oddaljenosti od morja Poročilo kakovost zraka 2020 132 Slika 13.6: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 13.1.1). Slika 13.7: Povprečna letna koncentracija posameznih ionov, izraženih kot element, v padavinah v letu 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 133 in so bile zato najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Ravni ostalih ionov, ki so predvsem naravnega izvora, ostajajo na približno enakem nivoju kot v preteklih letih. Celotna količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevalniki, in vrednosti mokrih usedlin posa- meznih ionov, preračunano v mg na element in na dan, so podane v tabeli 13.2, grafično pa so podane na sliki 13.8. Tabela 13.2: Letna količina zbranih padavin (mm) in letne mokre usedline ionov v miligramih na kvadratni meter na dan na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2020 Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 451 5,8 0,605 0,588 0,681 2,35 0,659 0,210 1,53 0,189 LJ Bežigrad 1076 4,05 1,12 0,626 0,583 1,01 0,847 0,140 0,626 0,132 Škocjan 1322 3,40 0,944 0,758 0,600 2,394 0,991 0,206 1,46 0,150 Rateče 1568 2,29 0,873 0,556 0,417 0,913 0,955 0,192 0,464 0,147 MS Rakičan 796 2,88 0,877 0,430 0,441 0,297 0,449 0,062 0,219 0,100 * Skupna usedlina H+ je izračunana le iz vzorcev z izmerjeno pH vrednostjo. Slika 13.8: Mokra usedlina nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2020 Na zakisljevanje okolja odločilno vplivajo usedline dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega izvora. Kot navadno smo najvišjo mokro usedlino dušika nitratnega izvora na dan v letu 2020 izmerili na merilnem mestu Škocjan, nekoliko nižjo na merilnem mestu LJ Bežigrad, še nižjo na Iskrbi in v Ratečah ter najnižjo v MS Rakičan. Najvišje depozicije žvepla sulfatnega izvora na dan smo zabeležili na merilnem mestu Iskrba, nekoliko nižje na merilnih mestih Škocjan in LJ Bežigrad, najnižje pa na merilnih mestih MS Rakičan in Rateče. Mokre usedline klorida in natrija so v direktni povezavi z oddaljenostjo merilnih mest od morja in so bile najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Za razliko od preteklih let smo v letu 2020 najvišje mokre usedline kalcijevih ionov določili na merilnem mestu Škocjan. Ocenjujemo, da je to posledica gradbene aktivnosti v okolici merilnega Poročilo kakovost zraka 2020 134 mesta skozi vse leto. Nekoliko nižje so bile mokre usedline kalcijevih ionov na merilnem mestu Rateče, kar je posledica pojava abrazije okoliških apnenčastih kamnin. Še nižje so mokre depozicije kalcijevih ionov na merilnem mestu LJ Bežigrad, sledi merilno mesto Iskrba, daleč najnižje pa so na merilnem mestu MS Rakičan. Slika 13.9: Mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 13.1.1). Slika 13.10: Mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 13.1.1). Poročilo kakovost zraka 2020 135 Slika 13.11: Mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 13.1.1). 13.1.5 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Raven pH vrednosti in onesnaženost padavin s posameznimi ioni v Sloveniji je glede na podatke programa EMEP med nižje oziroma srednje visokimi v Evropi. Vsa EMEP merilna mesta, kjer se spremlja tudi kakovost padavin, so umeščena v neizpostavljeno neurbano okolje, tako kot naše merilno mesto Iskrba. Povprečne letne pH vrednosti padavin v Sloveniji so v letu 2020 znašale med 5,24 in 5,64 in so bile med srednje kislimi v Evropi. Povprečne letne koncentracije ionov, izražene kot NH+4 -N, NO − 3 -N, SO 2− 4 -S, ki odločilno vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacijo, so za amonijev ion znašale med 0,191 in 0,396 mg N/L, za nitratni ion med 0,213 in 0,412 mg N/L in za sulfatnega med 0,162 in 0,253 mg S/L. Povprečne letne ravni koncentracij kalcija (Ca2+), ki nevtralizirajo kisle komponente padavin, pa so se na naših merilnih mestih gibale med 0,211 in 0,288 mg Ca/L. Poročilo kakovost zraka 2020 136 Slika 13.12: Geografska porazdelitev vrednosti pH vrednosti padavin po Evropi v letu 2018 [31] Poročilo kakovost zraka 2020 137 (a) Amonij (b) Sulfat (c) Nitrat (d) Ca Slika 13.13: Geografska porazdelitev koncentracij amonija, sulfata, nitrata in kalcija (mg/L) v padavinah po Evropi v letu 2018 [31] Poročilo kakovost zraka 2020 138 13.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami Prisotnost težkih kovin v padavinah je posledica izpiranja prašnih delcev, ki vsebujejo težke kovine, iz ozračja. Vire onesnaženja padavin s težkimi kovinami delimo na naravne in človeške. Naravni viri težkih kovin v zraku in posledično v padavinah so predvsem vulkanskega izvora, človeški viri pa so povezani s proizvodnjo barvnih kovin, sežiganjem odpadkov, proizvodnjo elektrike, toplote ter rabo goriv v storitvenem sektorju in gospodinjstvih. Meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del usedlin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi koncentracije posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov potem izračunamo maso posamezne težke kovine za obdobje vzorčenja na kvadratni meter in to vrednost delimo številom dni tega obdobja. Porazdelitev celotnih usedlin nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2020 na merilnem mestu Iskrba, je prikazana na sliki 13.14. Ker je v letu 2020 na merilnem mestu Iskrba potekala prenova, vzorčenja padavin za določitve težkih kovin nismo mogli izvajati od 18. 5. 2020 do 7. 9. 2020, zato podatkov za to obdobje nimamo. Najvišje usedline arzena smo zabeležili v marcu in so znašale 0,333 µg/m2dan, najnižje pa v januarju, in sicer 0,056 µg/m2dan. Tabela 13.3: Količina zbranih padavin (mm) in vrednosti celotnih usedlin posameznih težkih kovin v µg/m2dan na merilnem mestu Iskrba v letu 2020 Mesec Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Količina padavin Januar 0,056 0,013 0,167 0,535 0,256 0,450 2,65 19,7 Februar 0,174 0,042 0,508 3,89 0,508 1,83 9,91 79,6 Marec 0,333 0,090 0,247 1,90 0,469 2,55 9,45 37,2 April 0,214 0,063 0,493 2,55 0,571 1,45 11,0 78,1 Maj 0,132 0,035 0,346 1,84 0,441 1,34 8,86 31,6 Junij / / / / / / / / Julij / / / / / / / / Avgust / / / / / / / / September 0,175 0,037 0,480 0,909 0,489 1,28 1,99 50,6 Oktober 0,283 0,045 0,848 7,12 0,441 2,27 9,95 182,0 November 0,154 0,037 0,396 1,47 0,597 0,755 15,1 59,4 December 0,175 0,035 0,526 0,526 0,526 0,677 3,59 94,7 Letna vrednost 0,193 0,045 0,445 2,43 0,472 1,43 8,14 633,0 Mesečne vrednosti depozicij težkih kovin so podane v tabeli 13.3 in na sliki 13.14. Najvišje usedline bakra, svinca in niklja, ki so glavna sestavina urbanega prahu smo zabeležili med februarjem in majem, kar povezujemo predvsem s čezmejnimi transporti onesnaževal. Medtem ko višje vrednosti v oktobru in novembru povezujemo z lokalnim vplivom, saj so potekala zaključna dela prenove merilnega mesta. Vrednosti celotne usedline nekaterih težkih kovin so prikazane v tabeli 13.4. Ravni celotnih usedlin so za vse težke kovine na približno enakem nivoju kot v preteklih letih. Iz slike 13.15 je mogoče razbrati, da se raven celotnih usedlin večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2020 bistveno ni spreminjala. Največja nihanja v usedlinah opažamo pri cinku in bakru. Nekoliko manjša so ta nihanja pri usedlinah svinca, še manjša pri usedlinah niklja in Poročilo kakovost zraka 2020 139 Slika 13.14: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin v µg/m2dan po mesecih za leto 2020 Tabela 13.4: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin na Iskrbi v letu 2020 izražena v µg/m2dan Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,193 0,045 0,445 2,43 0,472 1,43 8,14 kroma ter najmanjša pri usedlinah arzena. Ocenjujemo, da so navedena nihanja delno posledica nezaznanih lokalnih vplivov, delno pa transporta urbanega prahu na velike razdalje preko meja. Slika 13.15: Celotna usedlina izbranih kovin v µg/m2dan v letih od 2008 do 2020 Poročilo kakovost zraka 2020 140 13.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Primerjava ravni onesnaženosti z Evropo je povzeta iz poročila EMEP[26]. Iz tabele 13.5 in slike 13.16 je razvidno, da so bile podobno kot v preteklosti, tudi v letu 2020 povprečne letne ravni koncentracij težkih kovin v padavinah z merilnega mesta Iskrba med nižjimi v Evropi. Tabela 13.5: Povprečna letna koncentracija nekaterih težkih kovin (µg/L) na Iskrbi v letu 2020 Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,027 0,008 0,039 0,298 0,062 0,151 1,65 (a) Arzen (b) Kadmij (c) Nikelj (d) Baker (e) Krom (f) Cink (g) Svinec Slika 13.16: Geografska porazdelitev koncentracij arzena, kadmija, niklaja, bakra, kroma, cinka in svinca (µg/L) v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2018 [26] Poročilo kakovost zraka 2020 141 13.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom Živo srebro prihaja v padavine preko izpustov kot posledica industrijskih procesov, rabe topil, proizvodnje elektrike in toplote ter rabe goriv v industriji. Nekaj pa ga pride tudi iz procesov, ki potekajo v naravi. Tako kot meritve težkih kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za vzorčenje padavin za določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le mokri del padavin. Vzorčenje za meritve tega parametra poteka v mesečnih intervalih. Kemijsko analizo padavin na vsebnost Hg za ARSO izvaja laboratorij Odseka za znanost o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Mokra usedlina živega srebra po mesecih za leto 2020 je prikazana na sliki 13.17, pri čemer zaradi prenove merilnega mesta podatkov od junija do vključno novembra ni, podatki za december pa so podani zgolj informativno, saj zaradi tehničnih težav pri vzorčenju ni bila analizirana celotna mesečna količina padavin. Najvišjo usedlino Hg smo zabeležili v decembru 2020 in je znašala 19,6 ng/m2dan. Slika 13.17: Mokra usedlina celotnega Hg po mesecih za leto 2020. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi izpada več kot 10 % količine padavin glede na meteorološke meritve podajamo zgolj informativno. Do izpada meritev med junijem in novembrom je prišlo zaradi prenove merilnega mesta. V mesecu maju je vzorčenje potekalo le 18 dni, v decembru pa je bil izplen vzorčenja pod 90 odstotkov. Celotna mokra usedlina živega srebra na merilnem mestu Iskrba je ob upoštevanju vseh izvedenih meritev v letu 2020 znašala 14,3 ng/m2dan. Bila je nekoliko višja kot v preteklem letu (slika 13.18) in je bila pod povprečno vrednostjo meritev izvedenih med 2008 in 2020 (20,08 ng/m2dan). Ker se količina analiziranih vzorcev v celem letu 2020 za več kot 10 odstotkov razlikuje od meteorološke količine, tudi ta podatek podajamo zgolj informativno. Poročilo kakovost zraka 2020 142 Slika 13.18: Mokra usedlina celotnega Hg po letih v ng/m2dan. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi izpada več kot 10 % količine padavin glede na meteorološke količine padavin podajamo zgolj informativno. 13.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Slika 13.19 prikazuje geografsko porazdelitev ravni živega srebra v padavinah po Evropi. Ravni celotnega živega srebra v padavinah v Sloveniji so se v letu 2018 gibale med 0,6 in 16,8 ng/L. Povprečna letna vrednost, utežena glede na količino padavin v posameznem mesecu ob upošte- vanju vseh izvedenih meritev, znaša 3,94 ng/L, kar merilno mesto Iskrba uvršča med najmanj onesnažena področja v Evropi. Slika 13.19: Geografska porazdelitev koncentracij živega srebra v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2018 [26] Poročilo kakovost zraka 2020 143 13.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji- kovodiki Tudi policiklični aromatski ogljikovodi (PAH) veljajo za možne ali verjetne rakotvorne snovi, zato jih ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) obravnava kot prednostna onesnaževala. Atmosferski izvor PAH je zelo raznolik, je stranski proizvod pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv in lesa, ogrevanju stanovanj in proizvodnji koksa. Izpusti iz prometa so glavni vir onesnaževanja urbane atmosfere. Pomemben naravni vir PAH je izgorevanje biomase v gozdnih požarih. Razumevanje prispevkov različnih virov je pomembno za ustrezno upravljanje ravni PAH v okolju. Za razliko od drugih onesnaževal, se PAH po vstopu v ozračje prerazporedijo med plinsko fazo in delce. Razkrojeni so lahko z neposredno in / ali posredno fotolizo in se kot taki deponirajo prek vlažnih in suhih mehanizmov. Deponirani PAH lahko ponovno hlapijo in se s pomočjo transporta na velike razdalje ponovno odložijo na tla in na vodne površine daleč od virov izpustov [32]. Meritve PAH v padavinah podobno kot meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokro kot tudi suho usedlino. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi vsebnost posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov izračunamo t.i. celotno usedlino posameznega PAH na kvadratni meter na dan. Mesečna porazdelitev celotnih usedlin posameznih PAH za leto 2020 je prikazana na sliki 13.20. Višje celotne usedline večine PAH smo v letu 2020 zabeležili v času od januarja do marca ter v novembru in decembru, torej kot običajno, pretežno v hladnejšem obdobju leta, ko so izpusti PAH zaradi ogrevanja s trdimi gorivi višji in ostajajo zaradi pogostih inverzij pri tleh. Slika 13.20: Celotna usedlina nekaterih PAH po mesecih v letu 2020 v ng/m2dan Poročilo kakovost zraka 2020 144 V tabeli 13.6 je prikazana celotna usedlina nekaterih PAH v letu 2020 v ng/m2dan. Primerjava usedlin PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni (slika 13.21). Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2020 zabeležili največjo celotno usedlino vsote benzo(b,j,k)fluorantenov, najnižja pa je bila kot navadno celotna usedlina dibenzo(a,h)antracena (tabela 13.6 in slika 13.21). V primerjavi z letom 20119 so bile celotne usedline vseh PAH nekoliko višje. V obdobju od 2008 do 2020 ne opažamo kakršnegakoli trenda naraščanja ali upadanja usedlin PAH, kar je verjetno posledica nespremenjenih kurilnih navad na področju okrog merilnega mesta Iskrba in širše. Tabela 13.6: Celotna usedlina nekaterih PAH (v ng/m2dan) za leto 2020 na merilnem mestu Iskrba Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranteni Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 15,1 19,6 86,1 8,07 29,1 Slika 13.21: Celotne letne usedline PAH od leta 2008 do leta 2020 v ng/m2dan Poročilo kakovost zraka 2020 145 14. Literatura [1] WHO, “World health organization: Ambient (outdoor) air pollution.” https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/ambient-(outdoor)-air-quality-and- health. [2] Air quality in Europe-2020 report, European Environment Agency, 2020. [3] W. H. Organization et al., “Ambient air pollution: A global assessment of exposure and burden of disease,” 2016. [4] Alpski signali – posebna izdaja 8, Kakovost zraka v Alpah, 8. Poročilo o stanju Alp, Alpska konvencija, 2021. [5] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej- šem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152. [6] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23. [7] Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, Uradni list Evropske unije, 2016. [8] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS. 9/11, 8/15 in 66/18). [9] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list RS. 56/06. [10] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15. [11] Zakon o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86), UNECE, 1979. [12] Project PREPAIR – LIFE15 IPE IT013, view 10.09.2018, http://www.lifeprepair.eu/. [13] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, ARSO, 2020. [14] EUMETSAT, “Aralkum desert dust pollutes air in south-east europe.” https://www.eumetsat.int/aralkum-desert-dust-pollutes-air-south-east-europe. Poročilo kakovost zraka 2020 146 [15] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej- šem zraku za Evropo, Uradni list Evropske unije, 2008. [16] Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/ES, An official website of the European Union, 2011. [17] N. A. R. L. (ARL), “Hysplittransport and dispersion model.” https://www.ready.noaa.gov. [18] N. A.-M. E.-E. N.-M.-E. R. Center, “Forecast comparison.” https://sds-was.aemet.es/forecast- products/dust-forecasts/forecast-comparison. [19] Status report of air quality in Europe for year 2019, using validated data, European Topic Centre on Air Pollution, Noise, Transport and Industrial Pollution (ETC/ATNI), 2021. [20] Interim Annual Assessment Report for 2020, European air quality in 2020, Norwegian Institute for Air Research (NILU), 2021. [21] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO, 2018. [22] Global Warming Potential Values, Greenhouse Gas Protocol, view 5.12.2020, https://www. ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/Global-Warming-Potential-Values%20% 28Feb%2016%202016%29_1.pdf. [23] Slovenia’s National Inventory Report 2020, GHG emissions inventories 1986 - 2018, view 5.12.2020, https://www.ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/ Global-Warming-Potential-Values%20%28Feb%2016%202016%29_1.pdf. [24] Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/04), UNECE, 2004. [25] M. Keating, K. Mahaffey, R. Schoeny, G. Rice, R. Bullock, R. J. Ambrose, J. Swartou, and J. Nichols, “Mercury study report to congress; volume i: Executive summary,” EPA-452/R-97- 003, no. 1, 1997. [26] W. Aas and P. B. Nizzetto, “Heavy metals and pop measurements 2018,” EMEP/CCC-Report 3/2020, no. 3, 2020. [27] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006. [28] Zakon o ratifikaciji protokola h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), UNECE, 1979. [29] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004. [30] N. I. for Air Research, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co-operative Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995. Poročilo kakovost zraka 2020 147 [31] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2018 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 1/2020, no. 1, 2020. [32] O. Delhomme, E. R. Rieb, and M. Millet, “Polycyclic aromatic hydrocarbons analyzed in rainwater and erstein,” Polycyclic Aromatic Compounds, no. 1, 2008. Poročilo kakovost zraka 2020 148