99
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V nedeljo večer bil je v prostorih NižeavstrijsKega obrtuijskega društva podučno-dru-štveni večer, pri katerem je bilo govorjenih 9 znanstvenih zanimivih govorov. Sho^a vdeležilo se je tuli več poslancev, izmed katerih je spadala večina k nem-ški .stranki, izmed slovanskih pa smo zapazili gospode Jifeček, Mikiška in dr. P o kl u k ar. Več o tem večeru prihodnjič. Ravno tako obširno govorimo prihodnjič o shodu kmetovalcev, kateri se je vršil ponedeljek in torek. — Izmed poslaniških krogov bo poslancem težko izdatno vdeležiti se obravnav tega shoda, ker se ob enem v državnem zboru skoraj nepretrgoma vrši zanimiva obravnava o pogodbi z družbo severne železnice. Uže v soboto govorili so o tem predmetu z desnice: poročevalec dr. Bi lin s ki, dr. Rieger in Hlad i k; z levice pa tudi trije, namreč: poročevalec manjšine Herbst, MatschekoinRichter. — Poročevalec Bilinski govoril je primeroma malo dopolne-vaje v nekoliko svoje tiskano poročilo. Herbst za pred* log manjšine ui podal nikakoršnega utemeljenja in se je zato izgovarjal začetkom govora, vladi in večini oči-taje, da poslancem za takj važen predlog ne pusti potrebnega časa, njemu pa ne časa za utemeljevanje njegovega predloga.
Kar je dalje govoril o poročilu večine in o njenih predlogih pa je bilo prav Herbstovsko , ker dokazaval je, kako je za nič njen drug predlog in kako še manj vreden je predlog odborov in iz tega je sklepal, da nič ne zna vlada, nič železniški odsek s poročevalcem vred in nič večina, nič in nič in še enkrat nič, to je bil konec, to je bilo jedro njegovega dolzega besedovanja. — Zanimivo je, kako so celo poslanci z levice sodili govor Herbstov in po tem govoru tudi vse delovanje njegovo, reklo seje: on zanikava in uničava vse, kakor je ravnal svoj čas kot minister s svojimi tovariši ministri, kakor je ravnal s svojimi pristaši, tako ravna ves čas in prav tako ravna tudi z vsem, kar se predlaga glede severne železnice, primerjalo se je na kratko rečeno "njegovo delovanje z razkrojilno močjo hudičevega olja. — Kar sta govorila levičarja Matscheko in R;chter, ni vredno, da se omenja, bili so za to prav ponesrečeni govori za volilce , v zbornici se ni nihče zmenil za-nje. — Dr. Rieger in Hladik govorila sta mirno in stvarno in govor Riegerjev izrekoma bil je tako nepri-stransk, narekavan po želji, v tej pravdi doseči ono, kar gospodarsko in denarno državi in državljanom najboljše koristi.
V ponedeljek pričel je razpravo kuez Alojzij Lich-tenstein, kateremu se je umaknil levičar Peez. — Lich-tenstein govoril je proti pogodbi in zato, da železnico prevzame država. — Trdeč, da je nasprotovanje pri tem vprašanji najboljše podpiranje državne koristi, in nagla-šaje, da je tako važno gospodarsko vprašanje samo tedaj mogoče dobro rešiti, ako se glasuje ne glede na stran-karstvo.
Govornik navajal je nekoliko — proti pogodbi, kar pa je kazalo, da je zelo pičlo podučen. Kar je zato navedel, da se železnica kupi za državo, bili so enako nepomenljivi njegovi financijelni in teoretniči razlogi; bolj srečen je bil pri vtemeljevanji praktičnih in političnih razlogov, pri katerih je izrekel menenje, da se bo antisemitizem na Dunaji tedaj zatrl, ako država prevzame železnico, praktično pa je dokazaval, da bo severne železnice družba prav za prav Rothschild vkljub pogodbam ravnal, kakor bo hotel, ker samo dunajski zastopnik te denarne hiše ima toliko letnih dohodkov, kolikor poprek je država prisiljena vsako leto na posodo vzetL
100
Za Lichtensteinom govoril je minister Pino in dalje še: dvorni svetovalec Witteh, potemSkopalik, Lienbacher in Obreza. Kakor se razprava na dolgo vleče, ni še misliti, da bi bilo to vprašanje do danes (torek) večer — rešeno. — Minulo soboto popoludne ob 3 umrl je tukaj državni poslanec Tomaž Rayski, iz Poljskega kluba v 73. letu svoje starosti, zapustivši udovo in dva sina. Ranjki bil je zelo slaboten, zgruden starček, oseben prijatelj Smolkov. — Pogreb je bil v pondeljek popoludne. — Zato je bila tudi seja državnega zbora sklenjena krog druge ure, in zvečer tudi ni bilo seje.
V nedeljo večer bil je pri cesarji sijajen obed na čast 88. rojstnemu dnevu nemškega cesarja Viljema. K temu obedu povabljeni so bili v prvi vrsti poslanik nemškega cesarstva.
Nemška. — Minulo nedeljo praznovali so nemški državljani praznik svojega starega cesarja Viljema pred vsem v slavnostni službi Božji, v slavnostnih govorih na vseučilišči in v akademiji kakor tudi v slavnostnih obedih. V mestu (Berolinu) vihrajo zastave, mesto je okinčano s cveticami in s kipi cesarja. Cesar sprejel je ude kraljeve družine, knezovske goste, na Pruskem bivajoče kneze, med temi kneza Bismarka. Cesar pokazal se je večkrat pri oknu in se je zahvaljeval zbrani množici ljudstva, katero ga je živahno pozdravljalo. Tudi kneza Bismarka je množica na poti tje in nazaj pozdravljala. Zvečer bila je večerna veselica v kraljevem gradu, na katero je bilo vabljenih devetsto oseb; zvečer bilo je mesto sijajno razsvitljeno.
Za oni denar, ki se je je nabral za darilo knezu Bismarku, kupil je dotični odbor uže rojstno grajščino Bismarkove rodbine z imenom „Schonhausen", katero mu odbor podari k njegovemu 70. rojstnemu dnevu, kar je silno nevoljo v zbornici zbudilo. Potihnil je vriš deloma še le tedaj, ko je bilo znano, da se to zgodi po želji Bismarkovi, in pa, da tudi še za druge namene ostane denarja.
Laška. — Iz Rima poroča se o izjavi papeža v odgovoru nemškim plemenitažem, v katerem je med drugem rekel: Bodite zagotovljeni, da me zelo boli, da nemškim katolikom, katere iz srca ljubim, še zmeraj nisem mogel povrniti cerkvenega miru. Vsak čas bil sem pripravljen, Vašemu slavnemu cesarju podati roko k poravnavi; z njim bi se veselil, ako bi dosegla ta namen. Kolikor je v mojih močeh, sem storil; vladi nasproti skazal sem se tako popustljivega, v kolikor .sem sploh le mogel in smel. Toda gotovim točkam se nisem mogel in ne smel odpovedati. Ali je morebiti pretirana zahteva, ako odgojo duhovnikov kot izključno pravico škofov zahtevam ? O druzih vprašanjih da se razpravljati in doseči porazumljenje, v tej točki pa cerkev ne more odjenjati. Zakaj se tedaj država dalje ustavlja nameščenju in delovanju duhovnikov. Ti možje imajo pred očmi samo verski blagor farmanov; nič jim ne more bolj ptuje biti, kakor koristi države oškodovati. Za boj pričet proti cerkvi ni nikakoršne politične podlage. Katoliki v Vaši domovini kazali so se zmeraj zveste in dobre podložnike, to so še v zadnji vojski sijajno pokazali. Se li ne bo zgubilo njihovo sočutje, ako se jim stanovitno zadržuje njihove cerkvene pravice. Toda obupati ne smemo; zaupajmo v Boga, da se konečno tudi nemških katolikov usmili in jim mir in prostost povrne.
Nasproti tem pogodbam pa se je zadnjo nedeljo v Rimu v pričo kralja in ministiov vložil temeljni kamen za narodni spominek Viktoru Emanuelu.
Tudi vseučilišniki laški začeli so nekaj rogoviliti. V Padovi hoteli so vzidati spominski kamen,  na ka-
terem je bil govor najprej o „avstrijski soldateski",, in ko se je ta izraz prepovedal o ptuji vojaški druhali, katera je še za čas avstrijske vlade tam premagala „laške junakea. Ko se tudi tako prenarejen napis ni dopustil, začelo se je rogoviljenje dijakov, katero se je razširilo celo v Turin, in nevarnost enakih nemirov je nastala tudi v Rimu. Vlada laška bila je po teh dogodkih prisiljena v vseh imenovanih mestih zapreti vseučilišča, kar bo pa gotovo tudi pouzročilo razprave v tamošnji zbornici.
K praznovanji rojstnega dneva nemškega cesarja podal se je kraljevi princ v Berolin za dokaz še trajajoče politične zveze med Laško in Nemško.
Črna gora. — Preteklo  soboto podal se je naš cesarjevič Rudolf s princesinjo Štefanijo na  svojem potovanji  po  deželah   medzemeljskega  morja  tudi v Črno goro.   Na črnogorski meji sprejel ga je knez Nikita in spremljalo je gosta  črnogorsko vojaštvo na poti v Cetinje.   Tje dospela sta ob 4. popoludne, kjer sta bila enako srčno in prijazno  sprejeta.   Kmalu po prihodu  ogledala sta si pomenljivejša  poslopja in zavode.  Zvečer po obedu podala sta se na balkon knje-ževega grada  gledat razsvitljavo, in tam ju je knez sam zbranemu ljudstvu predstavil oziroma naznanil s klicom:   Cesarjeviča in  cesarjevičinjo avstrijsko Bog živi! na kar so se izmed ljudstva razlegali klici: živijo in živela!  V nedeljo vrnila stase visoka gosta enako sijajno spremljana v Kotor. Do meje svoje dežele spremil ju je knez sam; tam se je srčno poslovil, knezevič-naslednik  Danilo  pa ju je spremil do Kotora, kamor sta se vrnila ob 5. popoludne. Tu sta si ogledala mesto, sta obiskala cerkev, in na trgu pri stolni cerkvi gledala sta koloples kotorske mornarice. Kasneje ogledala sta si tudi pravoslavno  cerkev, se poslovila  pri  kneževiću Danilu in dostojanstvenikih črnogorskih in sta se na čolnu podala v svoj brod „Miramare*4, na katerem sta se odpeljala \7, uri zvečer proti domu, za njima pa vojni barobrod „Trieste".
Angleška. — Del angleške vojske Sudanske imela je zadnje dni krvavo bitko blizo Suakim-a pri rude-čem morji. — Angleška poročila trdijo, da so mnogo-brojnejše čete Osmana Digme premagali in sovražnike razpodili, toda z tega, da so se Angleži po bitki ven-der le nazaj umaknili, se naravno sklepa, da zmaga Angležev, ako to ime zasluži, nikakor ni bila sijajna. O krivim preroku Mahdi-u pripoveduje se, da je zadnje dni razposlal oklic prebivalcem Arabskim, v katerem se, kakor piše „Nusret", nahaja tudi sledeče: „Pred Bogom in prerokom spričujem, da nisem segel po meču, da bi si ustanovil svetno kraljestvo, ali pa stanovati v krasni palači, ampak zato, da vernikom prinesem tolažilo in pomoč in jih rešiti iz služnosti, v katero so jih vergli neverniki, in pa da gospodarstvo mohamedanov zopet pride v svojo staro krasno svitlobo. Zato sem pripravljen svoj meč nesti z Har-tuma v Dongolo, v Kairo in Aleksandrijo in v vseh teh mestih gospodarstvo zopet izročiti mohamedanom. Z Egipta bom potlej prišel v deželo prerokovo, da od tod izžeuem Turke, ki tako ne vladajo boljše kot neverniki, da to deželo z obema svetima mestoma zopet izročim sinovam Ismaelovem. Zanesite se na to, sinovi Ismaelovi, da se kmalo prikazem v Vaši sredi z mečem vere".
Ako bi Mahdi vse mogel, kar obeta, bi Angležem in Turkom še veliko več dal opravit, kakor do sedaj.