Vildana Repše
Glasbeni atelje Tartini
VPRAŠANJE IZBIRE UÈNEGA GRADIVA ZA VIOLINO V NIJIH
RAZREDIH GLASBENE ŠOLE
Strokovni èlanek / Professional Article
Izvleèek
Vprašanje izbire uènega gradiva je tesno povezano s poznavanjem ustrezne literature z vidika
glasbene umetnosti in didaktiènih postopkov. Pri svojem delu z uèenci ter z mladimi uèitelji
pripravniki ugotavljamo, da na trgu ni uèbenikov za violino, skladnih z uènimi naèrti in standardi
znanja, ki bi ponujali dovolj pregleden in uporaben repetitorij za delo v razredu. V prispevku bomo
nakazali na prednosti in šibkosti v obstojeèih uènih gradivih na ravni nijih razredov. Predstavili
bomo nekatere rešitve in prizadevanja novih avtorjev, da na tem obèutljivem podroèju sledijo
trajnim vrednotam v vzgoji in izobraevanju, preizkušenim tradicionalnim metodam in obenem
sodobnim dognanjem edukativnih strok ter medpredmetnim povezavam.
Kljuène besede: uèbeniki, violina, glasbena šola
Abstract
The Question of Choice of Learning Material for Violin in Lower Grades of Music Schools
The question of choice of teaching material is closely related to the knowledge presented in relevant
literature from both, a musical perspective and didactical methods. In our work with pupils and
young trainee teachers, we concluded that there are no violin textbooks in line with curriculum and
standards of knowledge that would offer a sufficiently transparent and useful repetition for the work
in the classroom. In this article, we will identify the strengths and weaknesses in existing teaching
materials available for teaching at lower level grades. We will present some solutions and efforts of
new authors in their attempt to follow, in this sensitive field, permanent values in education and
training, tested with traditional methods and with modern knowledge of educational professions and
cross-curricular links.
Keywords: textbooks, violin, music school
Zaèenjam z mislijo velikega violinskega pedagoga Leopolda Auerja, ki pravi, da je
nemogoèe preceniti pomen prvih korakov v kompleksnem procesu obvladovanja
violinske igre in da, manj ali veè, navade iz zgodnjega obdobja uèenja vplivajo
neposredno na ves nadaljnji razvoj uèenca. V prispevku bom predstavila svoje
razmišljanje in ugotovitve o vlogi specialne didaktike in o ustrezni izbiri uènega gradiva,
ki v tem zgodnjem obdobju uèenja zavzema posebno mesto.
V dolgoletni zgodovini glasbenega izobraevanja na Slovenskem je vzporedno z
razvojem kadrov in šolskih praks nastajala in se razvijala produkcija uènih gradiv. V teh
sta se vedno zrcalila, in se še danes, znanje uèiteljev z vidika predmetnih strok in vešèina
prenosa znanja na uèence. V razliènih šolskih sistemih pri nas in po svetu so se skozi èas
spreminjali struktura in vsebinska podoba uènih gradiv, metodièni in didaktièni pristopi,
pa tudi vanje vpeti vzgojni modeli. Nekoè ozko informativne uèbenike so z leti zamenjale
207
Vildana Repše, VPRAŠANJE IZBIRE UÈNEGA GRADIVA ZA VIOLINO V NIJIH RAZREDIH ...
privlaènejše oblike notnih zbirk, s poetiènimi ilustracijami ali šaljivimi karikaturami ter
bolj z glasbenimi primeri kot pa vajami.
Danes je v Sloveniji ponudba uènih gradiv zelo bogata. Na policah najdemo šole ter zbirke
vaj, etud in skladb, ki smo jih pred desetletjem lahko kupovali samo v dobro zaloenih
specialnih trgovinah na Dunaju, v Parizu, Moskvi ali Amsterdamu. V vseh zgodovinskih
obdobjih so jih ustvarjali odlièni metodiki, veèinoma tudi veliki violinisti, virtuozni
koncertanti. Dostopna so nam novejša dela domaèih avtorjev, redkeje tudi dela, ki so jih v
preteklosti ustvarjali slovenski violinski pedagogi. Najbolj raznolika je ponudba sodobnih
del tujih avtorjev, predstavnikov tujih šolskih sistemov in profiliranih metod. Moderna
tehnologija je prinesla v šolsko prakso tudi spletno nakupovanje.
Uèno gradivo za uèence violine so pri nas pisali Fran Korun Koeljski, Drago Jeraj, Leon
Pfeifer in Matija Tercelj, Karlo Rupel, Maks Skalar, Dušan Vodišek, ob koncu 20. stoletja
in prehodu v 21. stoletje Kristian Kolman, Darinka Fabiani in Vildana Repše.
V šolskih okoljih z bogato tradicijo v glasbeni kulturi je metodika violinske igre zapisana
v strokovni literaturi za pedagoge. Avtorji so: Leopold Mozart, Karl Flesch, Otakar
Ševèik, Leopold Auer, Jurij Jankeleviè, Abram Jampolski, Konstantin Rodionov, Ivan
Galamijan, Simon Fischer in drugi. Pri nas sta objavljeni dve knjini deli prof. Roka
Klopèièa, prva z naslovom Violina in druga 100 najlepših skladb za violino, osebno sem
prispevala Metodièna priporoèila za uèitelje violine.
Po prenovi šolstva leta 1996 je izbira uènega gradiva zaupana uèitelju. S tem ima uèitelj
veè svobode, a hkrati prevzema veèjo odgovornost za uèno pot in doseke ter za vpliv na
celostno osebnost uèenca. Vprašanje izbire uènega gradiva je tesno povezano s
poznavanjem ustrezne literature z vidika glasbene umetnosti in didaktiènih postopkov. Ob
tem ostaja temeljno vprašanje za uèitelja, kako voditi uèenca k doseganju znanj in
obvladovanju vešèine igranja na violino, hkrati pa ustvariti uèinkovito ravnovesje med
zahtevami violinske stroke na eni in sposobnostmi ter osebnostnimi znaèilnostmi otroka
na drugi strani. Na izbiro uènega gradiva vplivajo številni dejavniki: uèiteljevi kriteriji
kakovosti violinske igre, poznavanje razliènih teorij in praktiènih pristopov k pouèevanju
ter njihovih avtentiènih interpretacij, seznanjenost z uènim naèrtom in drugimi predpisi na
podroèju vzgoje in izobraevanja, pouèenost o razvojni psihologiji otrok, razumevanje
kulture kraja in èasa, v katerem ivimo, in vrednot druine, ki nam zaupa otroka.
Primerno povezovanje vseh teh dejavnikov v trden, stabilen koncept pomaga uèitelju, da
razvije svojo prilagodljivost posameznim situacijam, da naèrtuje realne cilje in jih dosega
ob podpori skrbno izbranega uènega gradiva.
Prednost uènih gradiv za nije razrede, ki jih ponuja trg, so velik izbor ter dostopnost –
uèbeniki so poceni (a ne zastonj), in privlaènost, ki se kae v prikupnih ilustracijah in
raznovrstnih naslovih, ki bogatijo gradivo z asociacijami. To je še posebej pomembno za
opismenjevanje najmlajših. Ustrezno uèno gradivo temelji na problemih stroke in naèelih
postopnosti, nazornosti, diferenciacije in individualizacije. Kadar v uèbenikih zaznamo
208
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
visoko umetniško vrednost glasbenih primerov, tudi ko gre za nije razrede, in prisotnost
naèela postopnosti, potem gre za primeren izziv. Umetniška komponenta, vtkana v
gradivo, nadgradi »golo znanje« v trajno vrednoto. Tako glasba opravi najtehtnejšo
motivacijsko nalogo.
Veè je uèbenikov tujih nacionalnih šol z odliènimi metodiènimi koncepti, z vsebinami
nacionalne glasbene stvarnosti – ljudskih melodij, znaèilnih ritmov, in priljubljenih
otroških pesmi. Nekateri uèbeniki imajo definirano didaktièno funkcijo – uène enote, ki
doloèajo obseg in vsebino, prisoten je obèutek reda in jasna berljivost notnega zapisa.
Nekritièno, nepreverjeno prenašanje tujih izkušenj in omejenost na skromne šolske
knjinice negativno vplivajo na delo v razredu. Prav tako ima negativen vpliv uèiteljeva
izbira uènega gradiva brez poznavanja avtentiènih interpretacij v svetu uveljavljenih teorij
in metod ter brez zadostnega poznavanja razvojnih znaèilnosti otrok v posameznih
obdobjih.
Moderna enostransko »prijazna šola« prinaša v sodobne uèbenike tudi šibkosti. Pouk se
pogosto pretvarja v igro in zabavo s prevelikim poudarkom na všeènosti in lahkotnosti
uèenja. Vsebine izhajajo iz površnih otrokovih potreb in interesov, uvajajo se zabavne
vsebine z razliènimi a laje dosegljivi anri in razvije se odmik od klasiène glasbe. Tudi
drubene razmere povzroèajo negativne posledice na otrocih in mladostnikih: poudarjen
materializem, odsotnost staršev – evropski delovni èas, storilnost v šoli, ipd. Vloga
uèitelja in staršev je v tem obèutljivem obdobju zelo pomembna in zahtevna, saj morajo
pomagati otroku, da najde svoje mesto v glasbi, razvija sposobnosti, se seznani z
zakonitostmi instrumentalne igre in pridobi prve prave profesionalne navade. Kakovostno
sodelovanje odraslih, ki vodijo in spremljajo otroka skozi ta razvoj, pomaga uèencu, da v
harmoniènem razmerju razvija ustvarjalno mišljenje, muzikalni okus, kulturo izvajanja in
tehniko igranja.
Programi na glasbenih šolah, ki so namenjeni skupinski predšolski glasbeni vzgoji in
pripravi na instrumentalni pouk, lahko s preudarnim pristopom uèitelja, domiselnimi
vsebinami in premišljenimi metodami vkljuèujejo otroke v glasbene aktivnosti. Pri tem
lahko uèitelji navdušujejo otroke za glasbo, temeljito razvijajo njihove sposobnosti ter jih
zanesljivo in postopno uvajajo v svet muziciranja z obèutenjem in razumevanjem.
Program za zaèetnike na violini se na takšno podlago odlièno navezuje. Èe pa uèenec
pristopi k pouku violine brez ustrezne priprave, je naloga uèitelja violine, da elemente
solfeggia in teorije glasbe poda in utrdi z uèencem v èasu, ki je sicer namenjen razvoju
violinske igre in zagotovi nujno potrebno razumevanje snovi, ki jo uèenec izvaja.
Nekatere rešitve in prizadevanja naših novih avtorjev na obèutljivem podroèju sledijo
trajnim vrednotam v vzgoji in izobraevanju, preizkušenim tradicionalnim metodam in
obenem sodobnim dognanjem edukativnih strok ter medpredmetnim povezavam. Pri
svojem delu z uèenci in mladimi uèitelji pripravniki ugotavljam, da na trgu ni uèbenikov
oziroma uènih gradiv za violino, ki bi bila v veèji meri skladna z našimi uènimi naèrti in
standardi znanja. Tudi strokovne literature ni, ki bi ponujala metodièno-didaktiène
209
Vildana Repše, VPRAŠANJE IZBIRE UÈNEGA GRADIVA ZA VIOLINO V NIJIH RAZREDIH ...
napotke in vzpodbude za uèno pot ali dovolj pregleden in uporaben repetitorij za delo v
razredu. To še posebej velja za nije razrede glasbenih šol.
Posamezni uèenci nijih razredov violine moèno presegajo prièakovanja, hitro
napredujejo in dosegajo izjemne uspehe, vendar upravièeno velja mnenje, da se raven
znanja in zanimanja za glasbene poklice na glasbenih šolah zniuje. Na to pogosto vpliva
tudi izbor uènih vsebin, ki ne ustrezajo razvojni dobi uèencev in razumevanju
posredovanega znanja.
Vprašati se moramo, ali smo uèitelji violine »priuèeni« strokovnjaki pedagogi, stranski
produkt akademije, ali pa smo profesionalno naravnani šolniki z akademsko izobrazbo?
Menim, da bi bilo primerno razmisliti, ali obstajajo monosti, da se v dodiplomski študij
violinistov za pedagoški poklic vkljuèi veè vsebin, namenjenih pripravi za delo v razredu,
ter veè prakse na šolah in povezanosti s šolskim okoljem, kar bi omogoèilo tudi
opravljanje strokovnega izpita in izboljšalo monosti za takojšnjo zaposlitev po
zakljuèenem študiju. Gre za vprašanje ustreznega obsega predmeta specialne didaktike
violine in njegove èasovne razporeditve.
Verjamem, da bi v glasbenih šolah takšno sodelovanje s študenti podprli in prispevali k
razvoju kadrov, vse z namenom, da v vsej vertikali skladno usposabljamo nadarjene
uèence, dijake in študente – potencialne uèitelje za glasbene poklice ter sooblikujemo
otroke in mladostnike v tvorne nosilce kulture.
Literatura
Klopèiè, Rok (1996). Violina. Ljubljana: Mihelaè.
Klopèiè, Rok (2014). Violina. Ljubljana: Glasbeni atelje Tartini.
Klopèiè Rok (2016). Sto najlepših skladb za violino. Ljubljana: Glasbeni atelje Tartini.
Repše Vildana (2006). Prvi koraki. Uèbenik za zaèetnike na violini. Ljubljana: Glasbeni
atelje Tartini.
Repše Vildana, Ulokina, Olga (2006). Prvi koraki, Uèbenik za zaèetnike na violini.
Metodièna priporoèila. Violinska spremljava. Ljubljana: Glasbeni atelje Tartini.
210
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek