AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPE1 CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, MAY 1, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII gospodarskega PE staliica gradniki mislijo, da se,1 ! ' (xi vojnega materiala, j '.v Evropi po končani Udarno l&kih 50% za j e?a se ga bo moglo po-^ Majhen del na Paci-J £ £a bo lahko uporabilo ^oti Japoncem. * * » 1 lftZllamka s sliko pred-^osevelta bo šla kmalu ih Ustavljala ga bo v eni boljših poz. Kapitulacija Nemčije je v zraku SonJjeti morajo najprej -Ozeli "Berlin 0 na«11; ;rti el v jaP01 iiei ,bUe ARj produkcijo pra-i obdržati kontro* ^ do končane vojne 0 VeS leS Z£l V°j" ^ % mora priti iz Zed. i "hkam°»nji les ne odgo-> a ltevam_ s t * * * i da administracija !]a .Se 2r»ižajo odmerki ^lvi,nemu .prebival-HnJ' Nasprotuje temu >!o cen. i * * Urad za prevoz je na zborovanje fužbe. Napravili bo-0 najbolj uspešno fH&aet proti vzhodu ar bo vojna v Ev- I*",™,. »8,er .K •,Pf: ' Železnice bodo iz vzhod- ■rik° /VIN? na dopust in dru-11 t K pristanišča za voj- hva' Oma nu. 0 c: im° A Sd # 110 j po kon- zopet po-Tovarne ,biske v ki ie L/' Za delovno silo ikeg»d> ti 4f*t mesecev 8 % ^Evropi J S lavcev, ii^i^ v polnem raz. se oP'y °vanje civilnih po-očet»;.. % i-... ■ , h.- i ^ajink Morgen- časnikarjem, da F"'/ ' isK° -i/ fob^V pri t ga'lljlV rKVi- " , nil olajšanje v ■ * davku/ ■■■ % ega. Ni pa ho-povedati v ce 5tenc° iO in J]S Hva^tej ra s P pa, odV srce- V en! X rovTv°ji lju. Ho * !jHontr°lo cen je preji^ <*eba imeti nekaj tt|0 Cenarni in racioni-J zmagi nad Jail^6 bi nastal kaos (jtJ ' V racioniranju stvZmage nad Japonic sladkor, ma-gazolin in vladno kon-V8 °8tale nekaj ča- NAD 142,000 0SV0B0JE HIH V RAJHU in drugim am in pa na- " ze zmanjšuje W to se ne more nič v ^°kler ne bo kon-Ovropi, ko se bo ^ločilo, koliko W0 se bo P°tre * z Japonsko. preiskovati, Vj! ladie' ki so jih , države ■ l^Č ni Jekla dovolj » eve. Amerikanci so jih toliko osvobodili v dveh nemških razvpitih tabori- v v»l scih. Pariz, 30. apr. — Ameriške armade so osvobodile v dveh nemških ujetniških taboriščih nad 142,000 oseb, med temi 32,-000 političnih jetnikov. Amerir kanci so zasedli razvpito nemško koncentracijsko taborišče Dachau in pa Mossburg v južni Nemčiji. V teh taboriščih je bilo 11,000 Amerikancev. Drugi so bili pa Angleži, Poljaki, Rusi, Francozi in Jugoslovani. Politično koncentracijsko taborišče Dachau je šest milj severno od Monakovega, katerega je zasedla 7. ameriška armada. Amerikanci so našli v tem taborišču mučilnice in kremato-rij, kjer so naciji sežigali trupla na debelo. Ob taborišču je stal vlak s 50 vozovi in ti so bili polni človeških trupel. Jetniki pripovedujejo, da je v zadnjih treh mesecih pomrlo v tem taborišču 9,000. oseb od lakote in bolezni., Več kot 14,000 jih je umrlo tekom prošle zime. Nemška elitna garda, ki je stražila taborišče, je hotela ob, prihodu Amerikancev pobegniti. Te so Amerikanci vse pokosii s strojnicami. Jetniki pripovledujejo, da je stal ta , vlak na progi več dni. Jetniki so pomrli od gladu, druge so pa naciji enostavno postre-lili. Ameriškega polkovnika Cow-linga, ki je odklenil vrata tabori-bi bili oproščeni jetniki skoro pomandrali, ko so planili na prosto. Dvignili so ga in ga nosili v procesiji okrog, vzklikajoč mu v številnih narečjih, šele vojaki so polkovnika rešili, da ga niso navdušeni rešenci zadušili v silnem veselju. V barakah so našli 1,400 trupel nedavno umrlih ali postreljenih jetnikov. o LONDON. — Splošno se govori, da so ponudbe Nemčije za brezpogojno vdajo na potu. Angleški ministri so bili pozvani, naj bodo z?, vsak slučaj pri roki. Premier Churchill bo danes na 1. maja imel v poslanski zbornici važen govor. Kaj bo pa povedal, še ni znano. London pričakuje, da pride naznanilo o nemški kapitulaciji vsak čas in da morajo zavezniki izdelati še zadnje točke nemških ponudb. Zavezniki morajo vedeti, če bo Himmler ali kdor bo poni' dil vdajo, lahko garantiral, da se bo vsa nemška bojna sila podala s kapitulacijo. Vprašanje je namreč, če se bodo podali razni nemški poveljniki, ki poveljujejo raztresenim oddelkom. Angleško časopisje trdi, da bo prišlo naznanilo o kapitulaciji Nemčije na 1. maja. Zopet drugi trdijo, da je bila nemška ponudba za vdajo sprejeta, da se pa s tem čaka, dokler ne bo Stalin naznanil, da so sovjetske armade zavzele Berlin. Stalin hoče imeti Berlin v rokah, predno bo sprejeta kapitulacija Nemčije. To se lahko zgodi danes, ali pa šele v par dneh. Nekatero londonsko časopisje je danes pisalo z velikimi črkami, da Hitler umira in da bo vojna v Evropi končana še danes. "H Je % iči. ^C^očila vAme' |ij,\ 5'00 hiš po 6 sob \ e napravil zanje |^o eni odbor- S* farmah C S(lne ob treh b0 v Vi f e klub sejo na |C To bo pr- it Cs?ietoa-Taj- > S,Uc ima baJe o^bne "predlo- X. mu prijali v Važna seja nocoj Podružnica 14 Slovenske ženske zveze ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. One, ki dolgujejo na asesmentu so prošene, da poravnajo, prosi tajnica. V VARŠAVI SO BAJE USTRELILI 2 AMERIŠKA DRŽAVLJANA London. — Poslanec R. T. Bower je obdolžil poljsko vado v Varšavi (komunistično) ki je dopustila, da sta bila na 15. aprila ustreljena dva ameriška državljana poljske narodnosti. Ob-dolžitev je bila v formi vprašanja na premierja Churchilla. Poslanec je tudi izjavil, da je poljska vlada na 14. aprila razglasila v mestu Siedlce, da se bodo vršile volitve, pri katerih bo na listi samo ena stranka. Ko je proti temu prostestiralo 24 Poljakov, so jih enostavno ustrelili. Mololov je pogorel v zbornici s svojim predlogom San Francisco. — Ko je izvršni odbor zborovanja Združenih narodov zavrgel predlog ruskega komisarja Molotova, da se pokliče na zborovanje poljsko vlado iz Varšave, je prišel s predlogom direktno pred zbornico. Ta je z 28 proti 7 glasovom odglasovala proti predlogu Molotova. Predlog za priznanje poljske komunistične vlade je bil podan od češke delegacije, a predlog je podpirala jugoslovanska delegacija. Videti je, da češka in Jugoslavija stojita trdno pri Moskvi, dočim so drugi pri Angliji in Ameriki. Izvršeni odbor konference je pa odglasoval, da se povabi na konferenco zastopnike argentinske vlade ter zastopnike Ukrajine in Bele Rusije. -o- Odmerki sladkorja so zmanjiani za Zed, države Wsahington. — Urad za kontrolo cen je zmanjšal odmerke sladkorja za civilno prebivalstvo. Prošlo leto je bilo določenih žl funtov sladkorja za vsako osebo, zdaj je pa vlada to znižala na 15 funtov. Odredba stopi v veljavo danes in sicer je določenih 5 funtov sladkorja za vsako osebo za dobro 4 mesecev. Sladkorna znamka 36 stopi danes v veljavo in bo veljavna do 1. septembra. Tudi sladkor za prezerviranje bo odtrgan civilistom in sicer ga bodo dobili nekako 70% lanske kvote. Tudi odmerki za hotele in restavracije so bili zmanjšani. Industrijam, ki rabijo sladkor, bo znižana mera na 1. julija. -—o- Anglija ne prizna nove vlade v Avstriji London. — Uriad zunanjega ministrstva izjavjla, da Anglija ne prizna nove avstrijske vlade. Vzrok je, ker Moskva ni o sestavi nove vlade v Avstriji obvestila svojih zapadnih zaveznikov, Anglije in Amerike, ob času da bi slednji mogli o tem razpravljati. Zavezniška kontrolna komisija bi morala biti žfe poslana na Dunaj, toda. stvaisL je zavlekla Rusija, trdi angleška vlada. Ta komisija se zdaj nahaja v Italiji. Nemcem je odrezan umik do Brennerja iz severne Italije v Rim. — Ameriške čete so zavzele v severni Italiji mesta Brescia in Bergamo na pod ožju Alp ter s tem odrezale zadnji možni umik Nemcem po prelazu Brenner, kjer pelje pot v Avstrijo. Iz Milana se celo poroča, da so ameriške čete dosegle švicarsko mejo pri jezeru Como. Ameriške čete so povsem počistile pristanišče Genovo, kjer so zajele 6,000 Nemcev. Nemci so se skušali postaviti v bran na zgornjem bregu Adi-že, toda ameriške čete so tako naglo pritisnile za njimi, da se niso mogli organizirati k odporu. Radio iz Švice trdi,, da so Nemci v Lombardiji pripravljeni za vdajo in da je boj tam prenehal. Nek nemški general v spremstvu polkovnika je dospel k zaveznikom za dogovore. -o—-— Truman vidi konec vojne do 1. junija Washington. — Poslanec Snyder iz Pennsylvanije, ki je večkrat v Beli hiši, pravi, da vidi predsednik Truman konec vojne v Evropi do 1. junija. Zadnja nemška odporna gnezda bodo pa počistili do 4. julija. St. Clair popravljajo Včeraj zjutraj so zahreščale Za raznašanje lista Za raznašanje našega lista med 140. in 152. cesto takoj potrebujemo zanesljivega dečka ali parne lopate po Št. Clair cesti, deklico. Kdor ve za katerega, naj nam takoj sporoči HEnder-son 0628. Od danes naprej >in dokler ne dobimo raznašalca, smo prisiljeni list za ta okraj pošiljati po pošti. Dar za begunce v Rimu Za slovenske begunce v Rimu je daroval John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. lepo vsoto $50.00. Iskrena hvala v imenu slovenskih revežev. med 61. in 62. cesto. Začeli so s tlakanjem ceste. Ako bo vre me ugodno, bo delo dovršeno v nekaj tednih in promet bo zopet odprt po dolgih sedmih mesecih. V bolnišnico Mrs, Helen Korošec iz 1067 E. 68. ceste se je podala v Glen-ville bolnišnico v svrho operacije. Želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila k svoji družini. Poročila iz Švice trdijo, da je Hitler umrl še v nedeljo v Berlinu, zadet od možganske kapi. Nemški komentator na radiu iz Hamburga je danes trdil, da se vojna v Evropi bliža svojemu koncu, in da to zdaj že vsak ve. Predno bodo zavezniki sprejeli kapitulacijo Nemčije, naj jo že ponudil Heinrich Himmler ali kdo drugi, morajo dobiti garancijo, da se bo nemška bojna sila vse od Alp do Norveške tudi podala. Dansko časopisje danes trdi, da sta se sestala na nemško-danski meji švedski grof Bernadotte in Heinrich Himmler in sicer že drugič v dveh dneh. Sovjetske čete so danes vdrle v Tiergarten, park v central nem Berlinu in da vihra sovjetska zastava že na nemškem parlamentu v Berlinu. Poročila iz Moskve trdijo, da se ruske čete že bore na cesti Unter den Linden, ki vodi skozi.osrpje mesta. Naciji se branijo še v majhnem kotu v središču mesta. Ruske armade so napele vse sile, da dobe ves Berlin v oblast na 1. maja, ki je narodni praznik Sovjetske Rusije. Ameriški kongresnik se je odrezal London. — Ko je ameriški kongresnik Carter Ma-nasco iz Alabame, z drugimi ogledoval nemške brutalnosti v koncentracijskih taboriščih, je naletel na skupino prevzetnih nemških babnic, ki so jim kazale "osle." Ameriški kongresnik jim je to arogantnost prav dobro vrnil. Ozrt se 38 okrog in videl na nekem lepem poslopju veliko Hitlerjevo sliko. Amerikanec je imel prav tedaj v listih velik založaj žvečilnega tobaka, pa se je vstopil pred sliko, našobil ustnice in ivrk — je švignil tobačni sok direktno Hitlerju v oko. Bab-nice so omedlevale, Amerikanec se jim je pa- na vsa usta režal. Italijanski fašisti pridejo pred sodišče v Milanu London. — Sedem italijanskih fašistov je prišlo v roke patriotov. Roberto Farinacci, bivši tajnik fašja, je bil že pred sod-nijo in so ga ustrelili. Tako se poroča iz severne Italije. Milanski radio poroča, da so -v rokah domoljubov sledeči fašisti: maršal Rodolfo Graziani, poveljnik fašistične armad e, Guidi, bivši državni tajnik, Pa-volini, bivši tajnik fašistične stranke, M a r i o a Marraco, Achille Starace in Farinacci. Vsi ti pridejo pred ljudsko sodišče v Milanu, kjer bodo dobili plačilo za svoja dejanja, se zatrjuje iz partizanskih krogov. -o- Kupujte vojne bonde! .......... Razne vesli od naših borcev v službi Strica Sama Pfc. Anthony Prime Jr. V sredo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida vojaška maša za pokojnega Pfc. Anthony Primca Jr., ki je padel na polju slave na zapadnem bojišču v Evropi ha 3. januarja 1945. Pokojni slovenski mladenič je bil član društva Glas elev. delavcev št. 9 SDZ ter št. 173 ABZ. «t *» Na novo službeno mesto, Carsbad letališče v New Mexico, je bil prestavljen nadporo-čnik Francis M. Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, 6111 St. Clair Ave. Frank je služil pri 12. letalski armadi v Evropi, kjer je dovršil 68 poletov nad sovražnimi deželami. Odlikovan je bil z letalskim križcem ter letalsko medaljo z 4 hrastovimi listi. m« r« r« Cpl. Emil Tomich, sin Mrs. Tom Kraic iz 1109 E. 63. St. je dospel domov na dopust iz Južnega Pacifika. Doma bo ostal do 17. maja, nakar bo odšel na službeno mesto v Florido. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. na m Sgt. Alex Paulin, sin Mr. in Mrs. Frank Paulin, ki vodi znano gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 61. cesti, se je oglasil iz Nemčije, kjer služi pri zmagoviti 7. armadi. Pravi, da je še vedno zdrav, čeprav je bil večkrat v smrtni nevarnosti. Nekega dne je vezal telefonsko žico na visokem drevesu, ko je zaslišal žvižg nemške topovske krogle v zraku. Brez premišljala se je spustil z drevesa in se vlegel na tla. Tedaj je pa že udarila krogla kakih 75 Čevljev od njega in eksplodirala. Al jfe de> y siovo mu bo priredilo 10. pobral kos razbrte granate, ki je varda lep0 odhodnico v sredo bil še vroč in ki ga bo ohran^ zyečer o5 8:30 v dvorani sv_ Ni_ za spomin na ta dogodek. Al jeikoiaja> 36. cesta in Superior. V ITALIJI JE ZDAJ VOJNE KONEC^ Zavezniki so štrli v Italiji 26 nemških najbolj- v • I 1* • I • sin. divizij. Rim, 30. apr. — General Mark Clark, poveljnik 15. ameriške armade naznanja, da je dolga in krvava vojna v Italiji praktično končana. V 22 dneh ofenzive je bilo strtih 25 nemških divizij. Morda bodo še tu in tam raztreseni boji, toda nemška bojna sila kot celota v Italiji ne obstoja več, je izjavil gen. Clark. V tej ofenzivi so zajeli zavezniki v Italiji 120,000 Nemcev in ogromne zaloge nemškega vojnega materiala. V zadnjih treh tednih se je 5. ameriška armada v Italiji prerinila do švicarske meje, dočim je 8. ameriška armada včeraj prekoračila reko Piavo na potu proti Trstu. Danes so stopile v Turin ameriške čete japonskega pokol je-nja. Mesto je bilo že v oblasti italijanskih partizanov. Danes je tudi naznanjal ameriški radio iz Evrope, da je jugoslovanska armada okupirala Trst. Angleži so manj kot 70 milj od Trsta od Piave. Iz Milana se tudi danes poroča, da so partizani sodili in ustrelili maršala Grazianija, Mussolinijevega vojnega ministra, ki se je skušal pogajati s partizani za predajo fašističnih čet. Truplo diktatorja Mussolini-je s0 partizani v Milanu obesili za pete na neko nedovršeno gazolinsko postajo. Ljudje se zgrinjajo okrog trupla in pljujejo vanj. Mussolini, njegova prile-žnica 17 letna črnooka Claretta Petacci in 17 Mussolinijevih pajdašev so partizani ustrelili v soboto popoldne ob jezeru Como. Massolini je skušal zbežati v Švico, ko so ga prijeli v petek, v soboto pa ustrelili po kratki "ljudski sodbi." -o-— Kampanja za katoliško dobrodelnost je v teku Od sedaj pa do 13. maja se vrši v elevelandski škofiji kampanja za nabiranje v sklad za Katoliško dobrodelnost. Kvota je $450,000, ki jo je treba nabrati. S tem denarjem podpira škofija razne zavode za osirotele otroke, za onemogle starčke in druge potrebe. Vsak naj prispeva za to prepotrebno akcijo po svoji moči. Odbornik Pucel odide v pondeljek v armado V pondeljek 7. maja odide služit Strica Sama Edward L. Pucel, mestni odbornik 10. var- Prijatelji so prijazno vabljeni. ozenjen. Soproga prebiva v New Jersey pri svoji sestri. I^jegov brat, Sgt. Frank, služi pa pri j v Seja na Recher poljskem topništvu 1. armade; Jutri večer ob osmih bo imel nekje v Nemčiji in je dozdaj ti:-!sejo krožek 3 Progresivnih Slo-di odnesel še vselej celo kožo iz velik in sicer v SDD na Recher bojev. [Ave. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 1, 1945 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland I. Ohio. ______Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, do DoSti. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year, u. s. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. (J. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.35 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $3.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Sov.jetija razširila svoje meje na levo in desno. Kar je upati je to, da bodo Zed. države zahtevale in to krepko zahtevale, da bodo strašne žrtve te vojne za dosego večnega, pa pravičnega miru, ne pa za večjo moč tega ali onega, kar bi moglo roditi samo novo vojno. Krepka beseda Zed. držav tci lahko doseže in lahko zahteva, ker so šle v vojno samo za druge. Zed. države morajo gledati, da bo dobil vsak narod svoje pravice, ne pa nekateri vse na račun slabotnih. Taka je pot k trajnemu in pravičnemu mir^u. -o- Ali so Slovenci res obsodbe vredni ? Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 100 Tues., May 1, 1945 Sovjeti se niso nič kaj prida predstavili Ruski zunanji komisar Molotov se s svojo delegacijo na konferenci v San Franciscu ni nič kaj prikupljivo predstavil ameriški javnosti, ko je preprečil imenovanje ameriškega državnega tajnika Stettin iiiea predsednikom zborovanja. Stettinius je kot začasni predsednik odprl zborovanje. Nekdo ga je moral pač1 odpreti in ker se vrši zborovanje slučajno v Zed. državah, ga je pač odprl nas državni tajnik ali zunanji minister, kot jih imenujejo v drugih deželah. Običaj je, pa to zahteva tudi olika došlih gostov, da takega začasnega predsednika zborovanja izberejo za stalnega predsednika konference. Celo v malih skupščinah ali zborovahjih je taka navada, da zberejo' tistega, ki odpre zborovanje in raztolmači navzočim, zakaj da so bili sklicani, da je prvi predlog na dnevnem redu, da se začasnega predsednika, soglasno izvoli ali imenuje za stalnega predsednika tega zborovanja. To je samo čast in pa priznanje tistemu, ki je zborovanje sklical, ali pojasnil namen sklicanja. Toda ruski komisar Molotov se je nad to malenkostjo spodtaknil. Oglasil se je proti predlogu angleškega zunanjega ministra, da se našega državnega tajnika izbere in potrdi za stalnega predsednika konference Združenih narodov. Tak predlog zahteva, že spoštovanje do Zedinjenih držav, ki so tako gostoljubno sprejeje zastopnike 46 narodov v svojo sredo. Molotov je zahteval, naj predsedujejo zbornici zastopniki štirih velesil, vsak po nekaj časa. Pa naj bo po Molotovem, so rekli ostali delegatje, ki se niso hoteli za tako malenkost prepirati. Tudi ameriški delegatje niso protestirali, čeprav se jim je močno pokadilo pod nos, da ima zastopnik Sovjetije tako malo obzira do Zed. držav. Molotov se s tem ni pokazal samo zelo majhnega, ampak je tudi pokazal, kako malo sodelovanje moremo pričakovati iz Moskve, če se že spodtikajo nad tako malenkostjo kot je predsednik konference, ki nima drugega dela, kot da pazi na dnevni red, dočim imajo besedo le delegatje. Mi ne verjamemo, da bi Molotov to napravil iz svoje volje, ampak mislimo, da je dobil tozadevno naročilo od svojega bossa Stalina. Molotov je sicer zmagal in ameriški državni tajnik ni bil izbran za predsednika zborovanja, toda ta zmaga je za Sovjete zelo žalostna, če vzamemo v premislek, kako žalostno so se Sovjeti predstavili Amerikancem. Ta Molotova zmaga je tako brezpomembna, da se ž njo res ni izplačalo dati zaušnice predstavniku ameriškega državnega urada, ki je na konferenci kot zastopnik ameriške vlade oziroma Zedinjenih držav. Ameriški državniki in ameriški narod bo to klofuto sicer spravil mirno v žep, pozabil je pa najbrže ne bo. Konferenca Združenih narodov je preveč pomembna in ima preveč važno nalogo za bodočo usodo sveta,'da bi se spodtikali nad tako malenkostjo. To bi morali vedeti tudi Sovjeti, če hočejo res sodelovati roka v roki pri ustvarjanju mednarodne mirovne organizacije. Ta akt ruskega zunanjega komisarja Molotova je v naših očeh — otročarija in ne akcija kakega svetovnega diplomata. Sovjeti naj ne mislijo, da imajo na vrvici že ves svet, če ustrahujejo nekaj slabotnih držav v Evropi. Pametni sicer navadno odneha, toda vselej to ni zdravo. Ameriški narod, ki je toliko žrtvoval v tej vojni in bo še, ki je dal svoje sinove in svoj denar, pa svoje žulje, da je rešil Rusijo in Anglijo pred Hitlerjem, pričakuje po vsej pravici od te konference v San Franciscu nekaj več, kot pa kdo bo predsedoval zborovanju. Ameriški narod, če govorimo samo o sebi, pričakuje od te konference trdno podlago za trajen mir, ne pa ribanje za politično prvenstvo. Ako se bo na tej konferenci ustvarjala nova moč nekaterim državam, potem je bila ta vojna samo druga svetovna vojna, ali prehod od prve do tretje. Naši fantje, ki so dali svoja najlepša leta bojni fronti, pričakujejo, da jih niso vrgli proč v zabavo diplomatom, niti jih niso dali za to, da bi pomagali tej ali oni državi do večje moči. Dali so jih za demokracijo, za boljši svetovni red., za trajen in pravičen mir. Ta konferenca je že storila eiiemu izmed Združenih narodov, Poljski, veliko krivico, ker nima tukaj svojih zastopnikov. Torej dežela, *ki je prva občutila nemški škorenj, ki je v tej vojni največ trpela, pa ki ni omagala in se njeni hrabri sinovr še danes bore na vseh frontah, nima na konferenci Združenih narodov niti zastopstva, vse radi mahi-nacije njene sosede Moskve. Poljska, ki se je postavila Hitlerju po robu še v času, ko je Rusija kolaborirala s Hitlerjem nima pri ustvarjanju bodočega miru nobene besede. Narod, ki je prvi pokazal, da raje umrje, kot bi postal suženj nemškega valpta, zdaj nima nobene besede. Narod, ki je že bil nacije, ko so še agentje iz Moskve vpili po svetu, da je to imperialistična vojna, je bil izdan prav od onih, ki so mu hiteli na pomoč. Najmočnejši državi na svetu ste danes Amerika in Rusija. Dočim ves svet ve, da smo šli mi v vojno samo z namenom, da se porazi nemškega zmaja, ki je hotel spraviti v malho ves svet in da ne pričakujemo od te vojne niti počenega groša, si Rusija utira pot za povojne politične sfere. Dočim smo mi toliko žrtvovali brez vsake gnrotne hasni,.bo Pismo uredniku lista "The Tablet' (Napisal dr. Ciril žebot) 7. Toda to narodno edinost in to zdravo podtalno delovanje so nenadoma in nasilno razdrli komunisti, ki pred vojno njihova stranka ni štela v Sloveniji več kot 3% vsega naroda. Brez vsakega dogovora ali vsaj obvestila na naslov podtalne organizacije slovenskih demokratičnih strank, je komunistična stranka po 22. juniju 1941 začela na svtfjo roko oboroženo akcijo pod imenom "Osvobodilne fronte." Seveda je skušala komunistična stranka dati svojemu gibanju lepo lice. V ta namen je pritegnila k vodstvu "Osvobodilne fronte" nekatere disidente demokratičnih strank. (Na primer dr. Ma-rušiča, nekdanjega tiranskega slovenskega bana pod kraljevo diktaturo). Tudi dve majhni skupini mladih ljudi, ki so se nagibali h komunizmu, namreč levičarje liberalne stranke in pa razumnike krščanskih socialistov, ki so pa že itak imeli za svoja voditelja prikrita komunista Kocbeka in Ljubeja. Komunistična stranka ni samo začela s svojo komunistično akcijo, ampak je dirigirala odpor zoper slovensko demokratsko zvezo. Njihova propaganda je lagala nepoučenim ljudskim množicam, da so vse slovenske stranke zastopane v "Osvobodilni 'fronti." Takoj so tudi začeli napadati "reakcijo-narje" in "izdajalce," kar je letalo na vodilne može ostalih strank. Pridno so izrabljali po-mankljivosti nekdanje centralistične Jugoslavije in so začeli z veliko proti jugoslovansko propagando, ki so jo delali do sredi leta 1942. Do tega časa so nastopali z blestečimi gesli, kakor na primer, da morajo i-meti Slovenci svobodno odločitev zase in da se lahko izjavijo za odcepitev od Jugoslavije. Najbolj so napadali podtalne oborožene edinice • demokratskih strank in pa slovensko katoliško mladino, ki je bila že pred vojno dobro znana po svo. ji protimarksistični in proti-komun'isticni zavednosti. 8. Na ta način so komunisti uspeli, da so razcepili slovensko narodno edinost v najtemnejšem trenutku narodne zgodovine. Pomagala jim je varljiva propaganda, razklanost narodnega telesa radi okupacije in vrhu tega dejstvo, da je bila večina duhovščine in svetnega izobraženstva v izgnanstvu. Komunisti so se izgovarjali, da jih demokratične stranke niso povabile v svojo sredo. Toda to je prazen izgovor. Demokratične stranke tega res niso storile, pa tudi mogle niso. Saj je komunistična stranka v praksi stala na strani Ribbentrop -Molotovega pakta ter delala Geobbels - Ehrenburgovo propagando proti "imparialistom in plutokratom," Angležem, A-merikancem, Francozom itd. In ko se je bila Jugoslavija pripravljala na odpor zoper Hitlerja, so komunisti sabotirali mobilizacijo in orožne vaje. List "Slovenski poročevalec,", ki je danes uradno glasilo komunistične stranke in njene propagande, se je držal idej pakta med Nemčijo in Sovjeti, zato je neprestano gnal pesem o "imperializmu in imperialistični vojni zapadnih plutokra-cij." Jasno je tedaj, da je bilo ne- zaupanje v komuniste vseskozi upravičeno. Ako je po Hitlerjevem navalu na USSR izginil povod za tako nezaupanje, ali pa če je morda izginil že poprej, je bilo na komunistih, da to dokažejo in ponudijo demokratični strnjeni fronti svoje iskreno sodelovanje za ustvaritev enotnega narodnega programa na demokratični podlagi. Zgodilo pa se je nasprotno. Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Rusijo, ko je bila Slovenija že skoro na tleh radi nemške okupacije, so se komunisti odločili za vse kaj drugega. S svojo teroristično podtalno organizacijo so se vrgli na demokratične stranke. Že zgodaj po zimi 1941 so nastopili poleg propagandnega dela tudi s terorjem. Začeli so najpi-ej v Ljubljani, potem pa tudi širom dežele z ubijanjem voditeljev podtalne demokratične organizacije. Tako so komunisti uvedli v Slovenijo i-deološke in politične umore, ki jih Slovenci v vseh svojih preteklih stoletjih niso poznali. Začetkom decembra 1941 je padel v Ljubljani najbolj vidni voclja demokratičnih geril-cev neki Emer. Temu umoru je sledilo hitro še drugih 48, ki sp se vsi izvršili v Ljubljani. Med njimi je bil umor tajnika socialističnih strokovnih unij Vran-karja, umor liberalnega gospodarskega organizatorja Pra-protnika; katoliških dijakov Žu-peca in Kiklja, duhovnega vodje katoliških dijaških organizacij dr. Ehrlicha, in končno, v oktobru 1942 je bil umorjen prejšnji ban dr. Natlačen. Italijani niso prav ničesar ukrenili glede teh umorov, ne da bi jih skušali preprečiti, ne da bi kasneje napravili preiskave. Ce prav je kmalu sledilo na tisoče umorov, se Lahi niso zmenili za kako sodno postopanje. Če nastane vprašanje, kdo je "kolaboriral" z okupatorji, je na vsak način bolj upravičeno trditi, da so kolaborirali morilci, ne pa umorjene žrtve. Ti zločini so bili izvršeni v takih okoliščinah, cla bi bila policija z lahkoto aretirala morilce, če ne po prvem umoru, pa po drugem. . . ali pa vsaj po devetinštiridesetem, ko je bil umorjen dr. Natlačen ob osmih zjutraj v svoji hiši, ki je stala ravno nasproti laškim kasarnam. Sploh je več dokazov za sodelovanje med komunisti in Lahi v takih in podobnih slučajih. Ljubljanski komunisti niso umorili nobenega laškega predstavnika. Dejstvo je, da so bili v vsej deželi z okupatorji v dobrih odnosa jih. To sodelovanje med komunisti in Lahi si je lahko razlagati: Komunisti so bili bistveno intere-sirani na tem, da se odstranijo vodilni možje demokratskih vrst slovenskega naroda. Le na ta način se je dalo upati, da se bo mogla Slovenija nasilno sovjetizirati. Na drugi strani pa so Lahi hoteli na vsak način raznaroditi vsaj tsiti del Slovenije, ki leži med Ljubljano in Trstom, da bi tako zgrabili svoj most do centralne Evrope in na Balkan. Komunistične likvidacije voditeljev naroda so prišle Lahom kakor nalašč. V tem so videli dober pripomoček za izvršitev svojih načrtov. (Dalje prihodnjič.) Lokalne ženske dobijo tisoče ekstra rdečih pointov Vsak dan se plačujejo drago-;eni rdeči pointi hišnim gospodinjam, ki oddajo obrabljeno mast svojim mesarjem. Ker deželi preti pomanjkanje maščobe, so te obrabljene kuhinjske naščo-be še bolj potrebne za napravo zdravil, umetnega kavčuka, smodnika, mila, barve in na stotine važnih stvari za bojno fronto in doma. Vsaka ženska lahko pomaga za končno zmago, ako prihrani vsako kapljico porabljene maščobe vselej, kadar kuha. Tudi za eno žlico jo je vredno prihraniti. Ali je ne boste hranili do kon-5ne zmage nad obema, Nemčijo in Japonsko? m*~mmm—*mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmma^mmmmmammmmmmrnm Pomlad na Hubbardu Zmrzav ali slana vseeno ni prizanesla po nekaterih krajih bolj južno. Nekateri so prizadeti bolj, drugi manj. Tukaj ob jezeru, kakor povedo, slana ni zadela, vsaj na Hubbardu ne ker smo nekako v zavetju, da slana ne more tako zlahka do nas. No, saj je pa tudi prav nič ne pogrešamo, kajti vsak se "martra" na vse mile viže, da bi kaj pridelal, če mu pa pridelek še slana opali, potem je pa vsa muja zastonj. Vse tako kaže, da pšenični pridelek bo letos bolj slab, ker je pšenico zasačila rja in tudi res vse nekam rjavo izgleda. Saj če bi bila že letina slaba, bi še ne bilo toljko, gre se pač zato, ker je znjo prav toliko dela kot če bi dobro obrodila. Lansko leto je bila pšenična letina izvanredno dobra, da se je vsaj delo izplačalo, kajti pšenica, oves in koruza, to je glavni pridelek za živino. Ce se to ne obnese, je farmar udarjen, to se pravi, tak farmar, ki se največ peča s takim pridelkom. Tukaj ob. jezeru prav za prav ni nobenih pravih farmarjev, ker se ljudje pečajo bolj s sadjem, trto, zelenjavo in raznovrstnimi jagodami; da če eno "sfali," pa drugo obrodi. Tako se človek na farmah preriva naprej in čaka smrti, saj na farmah itak ni drugega kot delo dan za dnem. Saj za tiste, ki jih delo res veseli, je prav fletno in niti vedeli ne bodo, kdaj se jim bodo dnevi stekli. Meni se zdi, da sem na svetu že od nekdaj in že skoraj pozabljam moja prva leta. Ta mlade fante in može so pognali v tuje kraje, v neizmerno trpljenje, ko bi doma lahko uživali veselo življenje, mi starejši pa, ki nismo dosti več za drugega kot za v grob, smo pa ostali doma in se ubijamo z delom še naprej. Saj če je človek na gruntu, mu tudi drugače ne kaže kot delati do konca svojih dni. V stari kontri.so gruntarji dajali "čez" in sebi so izgovorili za-peček, tukaj pa ni komu dat, ker noče nihče prevzet. Vse eno pa se vidi, da mora biti že lepo na farmah, ker naši ljudje prihajajo na farme v prosto naravo kar naprej, posebno tukaj na Hubbardu je kaj luštno. Kot se mi dozdeva, je v Cle-velandu še precej naših ljudi, ki mečejo oči in si ogledujejo ta lepi Hubbard. No, kar je res, je res, saj je tukaj kot bi •bili v kakem predmestju, ker imamo vso mestno udobnost. Res je treba tukaj precej več plačati za posestvo kot kje drugje, a pri tem je treba tudi pomisliti, da je tudi vredno več, ker tu je jezero, kamor se gremo lahko kopat, park, če se hočemo sprehajat, drsalnica in dvorana za plese ter^ še vse polno drugih ugodnosti, kar je seveda največ le za našo mladino. Za vse one, ki se za drsanje in ples ne navdušujejo, pa i-marrio tudi prostor, kamor lahko stopijo na oddih, in to pri našem Strojinu. Tam lahko stopite v gostilno in si ohladite svojo vročo dušo z najboljšim pivom. Torej iz tega lahko ra-zvidite, kako lepo je tukaj in •'IMIiHlilmHi, Ce yerjamete aF pa ne tunini u hihmm "Te ,bom nekoliko pospremil," se je ponudil Herblan Kranjč-mu atu, ko stopita iz Bonačeve gostilne. kdor ima nekaj denarja odveč, ni lepšega kraja in bolj pripravnega za naselitev, kot je naš preljubi Hubbard Rd. Slišal sem, da se je Tomšič iz 185. ceste naselil nekje prav blizu Geneve, torej nedaleč od nas. On je že imel farmo v teh krajih, zato se je najbrž spet naselil tukaj, ker so mu všeč ti kraji. Malo po malem pa bo tu pravi St. Clair. Še narodnega hrama nam je treba, potem pa bo vse O. K. tukaj, saj cerkev pa že imamo. Seveda v narodnem hramu bi morali pa mene postavit za tisto prijazno baro, ker za drugo delo itak nisem bogve kaj sposoben. Torej moj nekdanji sosed iz srednjega zapada je sedaj naš predsednik, saj sem vam povedal še ob izvolitvi za podpredsednika da morda postane še predsednik, sedaj naj pa še kdo dvomi, da tisti, ki smo prišli iz srednjega zapada nosimo prazne glave, vedno bolj se kaže, da nosimo glavo na pravem koncu telesa. Nastopil je težavno službo predsednika človek, ki je sin preprostega farmarja, v mladosti je preganjal mule med koruzo, katero je okopaval. On pač ni prišel na ta svet z zlato žlico v ustih, pa se je kljub temu povzpel do tako visoke stopnje, najvišje stopnije*na svetu in tudi najbolj častne. Kaj pa more biti bolj častnega, kot biti predsednik tako velike, najbolj svobodne in bogate dežele na svetu. Pokazal je že, da sa-mopašnik ne bo in da bo izpolnjeval ljudsko voljo ter da ne bo po svoje drvel okrog; gledal bo v prvi vrsti za korist domačega naroda in za našo republikansko demokracijo, katero smo tako pogrešali zadnje čase. Skrbel bo za prijateljstvo vseh narodov na svetu, ne samo nekaterih, le na tak način je mir mogoč. Kot se je izrazil v svojem prvem govoru in tak bo gotovo tudi ostal, bo res pravi ideal za našo lepo republikansko demokracijo. Deloval bo roko v roki z obema strankama, kateri ga bosta tudi podpirali. Saj konce mkonca je vse eno, če je demokrat ali pa republikanec, samo da je zvest Amerikanec in da dela za korist naše dežele in nas vseh, ki živimo tukaj, mi smo prvi in šele potem so drugi. Predsednik Truman in naš ohijski guverner Lausche sta si precej podobna. Takih mož nam je treba, pa se nam ne bo treba bati nobenih vojska, ker taki -bi gledali za mirno spravo in prijateljstvo vsega sveta in to brez vsakega moril nega o-rožja. Tako bi bili ameriški fantje lepo doma, namesto da sedaj kri prelivajo po daljnem tujem svetu. Bog živi oba! Pozdravljeni, Frank Leskovic. jfl* 8 J -0- — Navajo Indijanci so prepričani, da s0 tudi oblaki dvojnega spola in sicer so po njihovem mnenju oblaki, ki pridejo od severa so moškega in oblaki z juga pa so ženskega spola. POZOR! Vsako sredo točno ob osmih zvečer, se vrši tedenska zabava v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Prijazno ste vabljeni Vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. - Odbor skupnih društev. "Kaj boš tisto, saj doma samo par kora' ni jo ata. "Bi se malo po^ j age," ne odneha rfjj mu je očividno ne!ia-ležalo na srcu. ^ "Pa stopi še malo1^, bili ata pri volji. M®^, nikomur odreči. "M1? ma ona še kak kos sv" kambri, boš malo P™ "Ej, ja, saj veš, da " zato s teboj," se bra ki je bil nekaj v Miha tako naravi Herblanovo poželje11^' "Pa kdaj, misliš- J f, ^ Pretržje?" je začel ^ft^' je bil zdaj na cilj" sV ^ vega namena in ko ® ^ že basal s Kranj«« W "V sobrto bi ne b> ko je delo že veČino® jeno za teden. ,Ffl ,.„k 't« | >p; izt h Sel Šf to, 1 slo i!a t: m rezali rezance, na9*L namazali tajsle, pa povabit tisto ® ' v«fti H "če ti ne bo res - 5i boš pokazal nl0C kah." Pi Je «»! t to res tam, na žegna»Je, da ne čutiš kakega zverjo?" . "Ha-ha-ha. . • ^ se zakrohoče Herb moč. Kranjč ata s° udaren človek i" slišali v prijatelj nekaj, ki se * |5| ga zadela v trdo g ^ .J« "Jaz grem s ^ to, da ti bom v kaj pokrotviČilo- l% toplerca ne užgfai^ ^ ■ ga, tedaj^bom sWPj^ ^ za goltanec ter 1 gjj)o' ^ c oplazil po hojah, ■ r nila, kdaj se je ** ševske tale." ta. ' "Kaj se ve," SS »a Da, le k "Ni hudir," se Herblan, "kaj se_ >yi } vsem na svoj P> , S, "Kajpada se J«1 jj , zanesem na zvoiy našem zvoniku, hudo uro. Pa vC*t# primeri, da #ar' • ČJ* zno. In včasih t/ človek položil nasul drug Pul1 biti> K Veš, človek nio* ^ i* ljen na vse, ta f 4, ta, nekaj iz lzK^tj, 4», ^ J iz same nagajlV \t žili v Herb^'0/1 ,,* Pa nekaj božjega s--, i L> usti pri vsaki P1/. ^ fcj IUV" |ii str«11 "N* Pa postregli ata & • sedla za veliko ^ Kranjče šiše. "Pa bom, daf. fljlv n „ A s i se mi fržmaga- j^j pri volji in si J® jf da bi se trdnen* V^3 zameril, odreci ^ ^ al ne, damujeka^L kA la, zraven Pa j,j" črnega kruha, * J »ij največjemu ^^ "Hentana j ^ y blan, ko je . 0, h \ • griznil, "kaj pj Pjj > pravila sama- % n tsak slučaj v^ žakov s seboj- d/\ % ^ nositi težko zv^ - ^ a "Nikogar ^ P pravijo ata. i*J "V' možaka dovoU- % < ^ va s kosmat> pozabil glas. Samo - t>i r med zobmi, K^j 1>" notranjosti % •k !Vjn 'ti r_ AMERIŠKA DOMOVINA", MAY 1, 1945 3 ■jo, saj inlTPrance Bevk . kor^'1 nekaj tefl M malo k ji, W Dl5i', , "Mis^j kos do feš, e bra"1 i v zadreg ravnost željenje-isliš, 1" , začel »J nko se,l njčo ne b'10 veži1®, j. Fan^,» , n8seWl! e midv9 ' rtlrf11 sto Tnanje' ikega stl ata soD' • in jateljeV( • sliš"10' trdo<( «, teb°j Pravica do življenja Na Fajfovem hribu po 22 letih sej, h- Je zasmejal. P°t ni bilo do smeha. [°> česar se je vse dni u ' lahko zgodilo. Solze l»ii v užaljena je izbo, ,J,e Vpaden obstal na : te(Jaj se je zavedel, ^ la ni bila prav pri-pj"ul° je našel, da je I nela na mizi in jokali" v , I ; je proseče vzklik-1 Ali ne razumeš n°bena šala!" mu je I obiokani obraz. "Vse ^ko bojim ... ti J To, ni lepo 1" J- da ni bilo lepo," je i0 k nji in ji roko 11 Pasu. "Pa človek p0misli. Saj mi od- ilo. iS»la: a!'1 pil ^ i sto: l poš1 . ' ž tf je zm"1 . up ' Pisala solze. a't,Ali mi odpustiš?" j; j '' se je nasmehni-oLv11111- a pol iz notranja, ttie!" malo! Zdaj me je L%št» , T . . ife Je Jerneju iz Je obape!glas-še tes_ - ^ "Saj res ni bi- > r- Prihodnjič bom o]. J'e podrg- ,i,„nJeiie lase. "Se ti poPr" es d««1' iiu nioc h •>e položila roko 2«naj 'se H j se n« se s* ZV° da ih 'a # , iSih 111 J rnov ^ora izKuf anovo] jar J zalajal pes, °tal° v veži> Pre" * razklenile roke, ; ^ijan. C6s s tačicami, ju-Je k;, " . 1 nejevoljen, da ak° našeJ. Zapekle Vi," Jezen in osramo- "Kaj mi boš pravil, da nimaš denarja!" se je Damijan otre-sel. Toda Jernej ni lagal. Koča in ženitev mu je bila pobrala vse tolarje do zadnjega. Zadnjič je bil vzel že od puntarskega davka, ki ga je hranil. To ga je nemalo peklilo. Tolažil se je z izgubo časa in trošenjem sil za "stvar." "Nimam ga, vsaj svojega ne. Pa mi verjemi ali ne." "Ne svojega? Pa mi daj od tistega." V "Ali si ob pamet?- To mi niti na um ne pride. Kakor da bi kradel." "Saj ti bom vrnil. AH se bojiš, da ne bom vrnil ?" "Vrnil ali ne. Ni moje, ne dam!" Kazno je bilo, da se bosta sporekla. Marula je stala v veži in možu namigavala z očmi —. Jernej bi se bratu ne bil vdal niti za ceno večnega sovraštva ne. Maruline neme prošnje pa ni mogel odbiti, posebno ne v tistem trenutku. Odšel je na pod, vzel iz skrinje tri tolarje in jih položil pred brata. "Tu imaš tri tolarje. Več ti ne morem dati. Ampak, da mi jih res vrneš. Niso moji, to ti ponovim." "Je že dobro," je zategnil brat in spravil denar. "Ne boj se! Ako sem rekel, da ti jih vrnem, ti jih bom vrnil. Ce ne prej, pa pozneje . . ." 25. Gola so pokopali poleg Mada-lene. Le za tri grobove dlje je ležala tudi Jera. Za njim sta potočila nekaj solza le Jernej in Rotija. Pogrebščine ni bilo. Rajnki je želel, naj se ga rajš, spominjajo z molitvijo. Jernej je stopil k vikarju in krempeljčki?" j plaho potrkal na vrata. I "Dalje!" je bil0 slišati od zno-pod kožo in j traj. "Le dalje, saj ne grizem." Jezikom," je rekel j Vikar jeva izba z dvema zaje zamahnil z 1 mreženima oknoma v sadovnjak kt-vt, Jez »ato ' 1"' 1 i že do tega, da bi | Je bila na pol kmečka, z veliko , tli % e vise. Pl'vi sapi zame-j FečJ° v kotu. Na steni j 111 je ■ Imamo pol-1 Križani poleg velike, zatemnele u8ih skrbi. Človeka ! PQddb'e ene izmed postaj križeve- iko 51 Je 0sf ki D' H, n^ i! i ^V. t fle ne 0lj'' vaI t>;k eb?" je vpra-■■ ^fi i Damijan zno-,iJMrtvI)0 bradi; kazno 4ii,ž a nekaj na srcu. Alj 'mam denarja za Posodiš? Pet s°di!" Jev u °o stal pogreb :!Cv-ravn° ne>"je Jan jeZno. "Pa Pte J? CoHoredo sko-ni v ekel. Toliko da \ 81a iz hleva. Ne '1 dem iz stiske." ne ■ - lt) agal. yaa leta • ^ ie abil° za vrat. 1 sarakl'iv' j kopnel pod KJ* ^kateri belič, Potreboval za ejnenil v vino, Ctuje- T^al" je rekel. ga pota. Gospod Valant si je dal opraviti z nekim pisanjem. Jerneja je ob vstopu pogledal izpod košatih, že nekoliko osivelih obrvi. / "Ti si, Jernej ? Kaj se me mar bojiš?" Jernej se je v zadregi nasmehnil. Vikarjev veliki nos med krepkimi ličnimi kostmi, visoko, nagubano čelo mu je prehajalo v plešo med šopi nad ušesi kvišku štrlečih las, rjave, predirne oči, vse mu je vzbujalo hkrati strah in zaupanje. Težko je bilo uganiti, l^daj mož govori, za res kdaj za šalo, kdaj je strog kda prizanesliv. "Malo se vas že bojim," je zategnil. "Res? Zakaj? Ker sem te kdaj ošteval? Ali mi zameriš?" "Ne, ne. Saj včasih smo tudi potrebni." Vikar se je vedro zasmejal. "Hvala Bogu, da vsaj kdo to prizna. Bukovci ste sicer presneta 'zalega. Sama imenitnost vas je, vsak je, vsak hoče biti modrejši ocl svojega vikarja. Kaj te je prineslo?" 'Tri maše bom plačal za stričevo dršo. Oblubil.sem mu bil." (Dalje prihodnjič) --o-— Manila šteje v vojnem času 1,000,000 prebivalcev, (Nadaljevanje) Volčja draga. Izstopimo. Prijazni strojnik se nam nasmehne kakor bi se hotel pohvaliti, da nas je srečno pripeljal. Prijazno nas ogleduje: "Dove si va " (Kam?) "Sul Fajti!" (Na Fajtov hrib.) "Buon viag-gio e . . . očo di sotto, eh!" (Srečno in varujte se!) Most čez železnico. Se ima znamenja vojne. Na več krajih je zakrpan. Ta je kaj videl ona krvava leta svetovne vihre! Par sto metrov desno od nas so bili že strelni jarki tja poševno proti Biljam in od tam gor čez Fajtov hrib. — Razpotje. Gremo na Renče ali na Bilje? Fanta, ne izgubljajmo časa! Moramo' prehoditi Fajto-1 vo morišče, vse obronke proti! Kostanjevici, Lipo, SkrbinoJ Komen in vse peš tja do dutov-j ske postaje. Pojdimo na Ren-j če! Renče. Prva vas, ki je bila skoraj vsa sesuta. Hiše kaže-1 jo po večini novo lice. Še po-1 vsod znamenja vojne. Na za-' vite železne kline žičnih ovir| se naslanja zdaj vinska trta,' bodeča žica — žalostnega spo-' mina! — zapira zdaj vrzelo,I granatna patrona je lična cvet-! lična vaza na oltarju Gospodo-1 vem tako dobro kakor na ku-| hinjski pogrnjeni mizi. Pred župno cerkvijo. Vstopi-' mo. Svetla je, prijetna, snaž-' na, vsa nova; Na zadnjo klop-' co pokleknemo vsi trije in sklo-s nemo glave pred Njim, ki ima1 v rokah usodo narodov in ki je sodil tolike tisoče, umirajo-' če prav na tem okrvavljenem ' ozemlju. "Ti, poglej, kot je odprt, po-1 glejmo še orgle!" — Vš\ trije organisti, kajpada, na kor, tam se čutimo doma! . . . 'Lepo,. v3e„v..redu, nikjer običajnih letečih relikvij cerkvene nuzike, kakor jih najdemo, /.al,, na tolikih cerkvenih korih, znamenje "rednega" organista in premalo energičnega gospoda župnika. Nove orgle ... in organist ob njih. To nekaj pomeni, tako nekako kakor železo in magnet ob njem. Pogledam v organistovo klopco. Nič — ■'Pogledam po or-glah. Nič! — Pa sežem z desnico na orgelsko omaro pred prospekt: Evo ga! V moji roki je zaklad, ključek renskih orgel! Zmagoslavno počasi pada roka proti orgelski ključavnici. Kako si mogel vedeti, da je gor?" "Kako? Tudi jaz sem organist in poznam organistov-ske 'bolezni' . . ." Dva manuala, goriška tvrd-ka, meh že hrope in po cerkvi se sprostijo božajoči mehki a-kordi. Ilenčani, vaša Vox co-elestis je divna. Nismo se je kar mogli naužiti . . . "Tomaj-ska je podobna!" "Je, pa je ta še prijetnejša!" Pod korom smo culi odpiranje vrat, nekaj korakov je zašelestelo po cer- višje drugo gručo in prav na kvi ,mi trije pa smo pozabili, vrhu hriba so tudi človeške poda bi nas lahko "kdorkoli za stave. predrznost potegnil za ušesa. Kaverna. "Gremo noter?" "Ti, fantič, kje je župnišče?" "Al' gremo tudi tja?" "Človek! Kdo bi pa mogel iti skozi Renče, ne da bi se oglasil pri očku Pipanu?! Ko čuješ ime Renče, misliš, na g. Pipana. Boš videl! Bog daj, da bi ga le doma našli!" Župnijski urad. Ura, nekaj slik po zidovih, nekaj miz, she-dula Unije, na mizah pisalno orodje, nekaj svinčnikovih "či-kov," v kotu dežnik in nekaj palic, na častnem mestu slika nove maše nečaka Ladota, povsod tista značilna patriarhalnost naših častitih župnišč Pa matice v kotu, zenica, naših duhovnikov.' , "Ja, kam pa ti? In ta dva s teboj?" "Veš kaj? Prvič, tebe pozdravit, drugič boš dal en 'kikiriki za oprat lor' (frakel-ček) in tretjič, gremo na Fajtov hrib -. . ." "Ja, za božjo voljo, kaj boste pa gor iskali, anti ne pameti? Gor je še nikdar ni bilo!" "Cuj Pipan, si bil že gor?" "Bil! Enkrat sem bil že gor, odkar sem živ in mrtev in še takrat so me moji dunajski gostje in še posebno šče-bedrave dame med njimi prav prisilili, da sem šel . . ." "Dragi Pipan, ta-le se je pa gor boril za domovino . . ." "In potem pa še hodite gor, na to Kalvarijo naše krvi! No, vas bom pa malo spremil, če že hočete ravno iti." Pri izhodu nas pozdravlja prijazno kuhinjsko osebje. Nekaj kipov si ogledujemo, pa nas gospod prehiti? "Veste, so iz stare cerkve, so jih hoteli zavreči, pa naj bodo rajši tukaj. Tile so videli in slišali kaj tista leta, ki jih Bog več ne daj!" Počasi stopamo mimo renskih hiš. Izza oken in vrat radovedni obrazi, po poti, nam prihaja nasproti punčka. DELO DOBIJO DELO DOBIJO ,Vy v r i/ "Hvaljen Jezus!" — "Amen na veke. Tončka, kako je s teto? Je boljša?" "Je boljša," odgovori dekletce in gleda zaupno na svojega krstitelja in veroučitelja. "Pozdravi jo, veš/ in ji povej, da jo pridem obiskat." "Hvala, bom," odgovarja dekletce že za nami. "Ja fantje, tu gor je bil pravi pekel. Kar naenkrat smo prejeli u-kaz: Vsi proč! Avgusta 1916. Samo nekaj ur časa, da smo se pripravili. Kakšni prizori, kaj vzdihov in nepopisnih občutkov, bilo je, kakor da bi bilo leglo jeklo okrog naših src. Prvi dan do Rihemberka, potem pa naprej'v prognanstvo." "Ti, si šel z njimi?" "Seveda, šel sem med zadnjimi iz vasi, vse sem pustil tukaj, le naj^ potrebnejše smo pobrali." "In matice?" "Matice sem pa poslal že naprej, saj so to najdragocenejša stvar, vedel sem, da se bo to gotovo prej ali slej zgodilo . . . Udarili smo jo desno navkreber po travi. Visoko nad nami vidimo gručo ljudi, ki gledajo radovedtio na nas, še "Se ne splača, tudi je že pol-zasuta in bomo dobili še marsikatero priliko za to . . . Poglej ta, tu gori je druga, tam že tretja, četrta. Kjerkoli vidiš kupček belega zmletega apnenca, vedi, da je zraven kaverna. O, ekrazit, ta je delal! Sam pesek smo nosili po eksplozijah iz teh vražjih lukenj !" Kaj delate? . . . "Oče, kaj delate?" "O, Bog daj, saj vidite, železo iščem, a kaj, ko je že vse 20 krat pre-j kopano in preiskano! Od vojne sem se martramo po tem hribu. Mnogo 100,000 lir železa smo že odnesli s Fajtovega hriba, zdaj samo še repkamo." "Ga dobite še kaj?" "Malo, prav malo! Nekaj kilogramov na dan, nekaj lir žornade mi pride vsega skupaj, pa upamo vedno na več. Če se primeri, da zadenemo na zakopano "prese" (granato), se to danes bogato izplača!" "Pa se ne bojite, da vas raznese?" Mož se nasmehne. "Bi ne bil prvi, ne zadnji . . ." Prav isti hip se nam zdi, da se je zamajal hrib pod nami: z vrha Fajtovega hriba je zadonel silen, grozanski pok in temu sledeče žvižganje po zraku. Zbledeli smo zaradi tega nenadnega silnega vHisa. Pogledamo gor: velik oblafc črnega, umazanega dima se je dvignil v zrak . . . "Kaj je to?" Mož se nam nasmehne: "Ne bojte.se, nič hudega! Granato so našli in so jo razstrelili. I-majo sr^čo!" "Je prav, parili to nevarno?" "Je in ni. Imamo veliko prakso pri takih operacijah. Kaj sem jih že tako razparal . . ." "Kako pa naredite to?" "Na granato denemo nekoliko ekrazita, jo dobro založimo, zažgemo in stečemo proč. (Dalje prihodnjič) —;—o-- --Death Valley Scotty ima v svojem puščavskem gradu muzi-kalno dvorano, ki je veljala $200,000. / MALI OGLASI ŽENSKE IN MOŠKI za ČIŠČENJE URADOV Dobra plača, starost ni omejena Delovne ure za vašo udobnost Zglasite se AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27. St. (vogal Superior) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske Zel hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Popravljamo i Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-1 nike, šivalne stroje in druge! električne predmete. Mi kupimo! in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Ako iščete dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Thur. May. 17) V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NAD VSE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE Mildred Strumbly ki je za vedno zatisnila svoje lepe oči 1. maja 1938. Sedem let je že preteklo, kar Te ni več med nami, draga Mildred. Vsi smo Te močno ljubili, toda božja volja je bila tako, da si se morala ločiti od nas v prerani grob. Spavaj mirno v rodni zemlji in naj Te ne vznemirjajo naše solze, draga hčerka in sestrica. Prosi pri Bogu za nas, da se enkrat zopet združimo v srečni večnosti. f Žalujoči ostali: STARŠI, BRATJE in SESTRE. Cleveland, O. 1. maja 1945. Težaki za tovarniško delo Plača od ure in overtime Stalna zaposlitev Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. (103) ženske za čiščenje Lahko delo Podnevi ali ponoči Plača od ure in overtime Stalno delo Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. (103) Vlaki so bili kasni, če je sploh kateri prišel. — Gornja slika nam nudi prizor z želez-niške■ postaje Emmerich v Nemčiji, kamor so dospele kanadske čete, M so pod poveljstvom feldmaršala Montgomery-a, katerim se je nudila gornja slika, ko so enkrat utihnili topovi na obeh straneh. Posledice obstreljevanja, nam najbolje pove gornja slika. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SKRBNE MATERE JohannePižmoht ki so v Bojru zaspali večno »panje dne 1. maja 1941. Preljubljena draga mama, potekla so že Stili leta, odkar ste nas Vi zapustili. Počivajte mirno v zasluženem pokoju poleg svojega soprogu in našega. ljubljenega očeta, toda nista pozabljena, ker sta nas tako iskreno ljubila in skrbela za nas. Spomin na Vas ostane v naših srcih do konca naših dni. Žalujoči ostali: OTROCI. Cleveland. O. 1. maja 1945. ^llllllllllllllll(|||II|||||||||||||il||||||||||||||||||||||||||I|||||||||||I||||||||l||||||||iii|||i||kn. I R & S ELECTRIC I 1 6729 St. Clair Avenue HE 3770 1 Mi popravljamo radijske aparate, električne čistilce § 1 ter druge električne hišne potrebščine in električno nape- § S Ijavo v hišah. = Mi imamo v zalogi Fluorescent kuhinjsko razsvetlja- | | vo, svetilke za na mizo in stene. Oglasite se pri nas in si = S oglejte našo lepo zalogo. E Odprto ocl 2 popoldne do 11 zvečer. | WM. CARL in JOSEPHINE REICHWEIN 1 (Korošec) lastnika. S ............................................................................................... 5H-B litr^ilii.'iiulir: m*m AMERISKA DOMOVINA. MAY 1, 1945 •i. Z M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN £ "Oprosti mi, draga, da sem le veliko okusa. To je bila pose sploh mogel česa takega Urečena zmes evropskega in in-domisliti. Toda samota je vča- j dijskega sloga, toda vsaka po-sih težka, tako težka, in tedaj [samezna soba je izdihavala od-je človek brez moči, da bi pra- j ličnost in dostojanstveno ele-vilno sodil, pa te obhajajo naj-jganco. Cez kamenita tla so bi bolj neumne misli." Ko je Elizabeta zaslišala te besede, se je vsa zdrznila. Glava ji je brez moči omahnila na njegova prsa. Solze so ji zatemnile pogled. Ne, ni mogla govoriti! In tudi ne bo! Morala bo žrtvovati 'svojo ljubezen! Ne sme laikom ter angleškim lakajem razočarati tega človeka, ki joun vojakom, ki so bili nocoj v je tako ljubil! Sklenila je, da;sjU£bi. bo še nocoj rekla Perryju, daj yse je bilo v najlepšem re- so vedeli, da je Warrenton pod copato. Bil je hraber vojak, poleg žene pa bojazljivec . . . Tako so vsaj govorili o njem. Lady Warrentoriova je bila še precej mlada, debelušna in je rada govorila, to se pravi, nikp-mur drugemu ni pustila do besede. Sir Benjamin je gledal okoli sebe, kakor da išče pomoči in gleda, kje bi dobil kakega prijatelja, ki bi ga zamenjal pri ženi, da bi mogel sam popiti kozarček česa dobrega in moč- nega. Lady Warrentonova je zagledala polkovnika Campbella. "O dragi moj Campbell, pridite k nama, prosim vas. Tako sem želela videti vas! Vaša hčerka je zares kraljica večera _!» Campbell se je potrpežljivo smehljal, ker je vedel, da se te dame ne bo tako hitro rešil. "Slišala sem, da je zaročena z Vickersom. Mora priti kdaj k nam! Zdaj, ko pojdemo iz Kalkute, jo bom jaz vzela pod varstvo. Tam bo to ubogo dete j tako samo! Toda jaz ji bom druga mati, kaj ne, polkovnik? Zakaj mora ravno moj mož v Loharo? Vi ste vdovec, dragi Campbell, vam je lahko, vsaj nimate skrbi! Imate samo to odraslo hčerko, ki se bo čez nekaj mesecev tako in tako poročila, kaj ne? Kaj pa moj mož? Zakaj so ravno njega morali prestaviti v Loharo? Ali nihče ne misli na to, da ima tudi on ženo? Toda, ko pridem v Loharo, bo Elza morala čim večkrat k meni, da ji sami v tisti trdnjavi ne bo dolgčas. Saj je komaj nekaj milj od tu, kaj ne? In kakor sem rekla, druga mati ji bom. A tudi za vas se bom pobrigala! Vi ste še mladi! Treba vam je žene! Našla vam jo bom. Kaj ne, Benny, polkovnik se bo moral spet oženiti?" Sir Benjamin je 58 mignil z rameni. ^ Tudi Campbell je 1^ ljivo prenašal ta h«'a ^ sedi in vprašanj. ju vala odgovorov. Ne je hotel ziniti toda ^ posrečilo. Lady vv« ^ je bila vedno hitrejša lop »« K) I le razprostrte dragocene preproge. S stropa so viseli težki stekleni lestenci z neštetimi svečami. Guverner je zamišljeno hodil po vseh teh dvoranah s svojim I pribočnikom in je samo zdaj pa zdaj kaj velel indijskim služab. se je premislila in se končno odločila, da bo Geoffreyeva. Toda ta sklep je držal samo nekaj časa. Ko se je spomnila Perryja, je začutila, da je ljubezen do njega le močnejša kakor sočutje do Geoffreya. Geoffrey ji je božal roko. Elizabeta se je zdaj upirala. Proti njeni volji se je v njej dvigal odpor, nekaka izzivalna volja, da bi se borila proti sami sebi in da ne bi popustila. Toda kljub temu je čutila, da je tako brez moči in slaba.! Če bi je Geoffrey ne imel tako rad, če bi ne bil tako dober do nje, bi mu dosti laže vse priznala. Tako pa . . Kako naj bi mu mogla prav za prav povedati, da ga nima ra-{la, da je spoznala, da ga prav du. Sir Charles je bil vesel, da se je na svoje ljudi lahko tudi v takih stvareh zanesel. Okrog pol devetih so začeli prihajati prvi povabljenci, častniki z ženami. Guverner je čakal goste pred vrati v veliki salop. Dvorana se je polagoma polnila. Častniki so bili v paradnih uniformah, dame v večernih oblekah. Nocoj je bilo na vseh opažati neko posebno slavnostno razpoloženje, kakor da hočejo vsi ti ljudje, v svesti si resnega trenutka, posebej poudariti in pokazati svoje dostojanstvo in svojo vero v moč angleškega cesarstva in sijaj angleške sile. Neprenehoma so prihajale nove kočije, ki so se ustavljale za prav ni nikdar imela »da |pred glavnimi vrati, indijskiia-in da je njena ljubezen do nje- 'j pa g0 naglo skakali k njim ga bila prav za prav samo pri-' odpiraH vrata_ jateljstvo? ^ Guverner je odšel v glavno "Hočem biti sama! Sama,JdvOTano# Ustavii se je pri sle-kč drugega! Da se pomirim! herni skupini povabijencev in z .k. mislila. "Geoffrey!" "Da, draga?" "Pusti me zdaj . . . Hočem biti sama . . . Videla se bova na plesu ... In jjjtri . . . Moram biti sama! . . ." vsakim menjal nekaj ljubeznivih besedi. Vsi so čakali na prihod Su-ratkana in njegovega spremstva. Geoffrey Vickers je imel slu- „ . žbo pri glavnem vhodu. Pozdra- Geoffrey je mislil, da je tu-^., je na kratko jn samQ z ne_ di njo čuvstvo tako premagalo, da ni mogla prenašati sreče, kakor je ni mogel on. "Grem, draga," ji je dejal nežno. "Zvečer bova mirnejša in se bova o vsem razgovo-rila. Ali si pa morda žalostna, ker sem tako mislil o tebi? Ker sem dvomil o tvoji ljubezni?" Vsa obupana je zmignila z glavo. "Ali ti je oče povedal, da moram pojutrišnjem spet na pot?" Spet je odkimala. "Saj ni nič, Geoffrey. Samo rada bi bila sama." Geoffrey je vstal. "Grem, draga. Samo ne bodi huda name.!" Ko je bil Geoffrey sam v svoji sobi, ga je prevzela trud-nost. Njegova sreča se je razblinila, da še sam ni vedel, zakaj. Ples na čast Surat-kanu. Guvernerjeva palača je bila ta večer sijajno razsvetljena, v morju luči je bila na črnem ozadju neba in palmovih obrisov podobna sliki palače iz bajne pravljice. Pred glavnim vhodom v park, ki je obdajal palačo, v parku in na glavnih vratih v stavbo so bilo povsod postavljene častne straže :indijski vojaki iz angleških polkov, oblečeni v svoje bele uniforme ter s tur-bani na glavi. Angleški vojaki so vzdrževali red, ker so se radovedne indijske množice nagnetle od vse povsod, da bi videle to razkošje in prihod Surat-kana. Sir Charles Macefield je še enkrat obšel vse dvorane, ki so imele malo pohištva, a so kaza- kaj besedami polkovnika Campbella in hčerko, ko sta se pripeljala v kočiji. Ni ju mogel spremiti v dvorano. Perry Vickers je pričakoval Elizabeto pri drugih vratih. Ko je njen oče odšel v dvorano, je Perry imel nekaj minut časa, da je lahko spregovoril z njo na samem. Elizabeta je imela belo obleko. Še nikdar je ni videl tako lepe, kakor je bila nocoj. Stala sta v prednji dvorani. Oba sta bila v zadregi. "Nisem še mogel govoriti svojim bratom," je dejal Perry. "Bil je pri meni. Ničesar še ne ve . . . Toda nocoj . . . Ali ti, ali jaz . . . nekdo mu mora povedati . . ." Ko je Elizabeta stopila v dvorano, so jo vsi gledali, ker je bila zares lepa, vsa v belem, tako da so se ji črni lasje še bolj videli. Lasje so kakor krona obrobljali njeno bledo lice. Stopila je do male družbe znancev, ki so jo takoj vzeli medse. Na vratih, ki so držala v veliko dvorano, je stal major-dom, ki je z močnim, dasi enoličnim glasom klical imena gostov, ki so še vedno prihajali: "Major Gordon in Mrs. Gordon . . ." "Sir Archibald MacMurray "Lady Mac Murray . . "Sir Charles Pelham in Lady Pelham . . ." Sir Benjamin Warrenton je stal z ženo pri stebru. Zdelo se je, kakor da se nekaj prička z njo, ker mu je bil obraz še če-mernejši kakor po navadi. Vsi 1921 1945 JNaznanilo in obrnite na uradnike to uradnice krw®* K. S. K. Jednote. ali pa GLAVNI URA*3, ^ 351-353 No. Chicago St. ^ K