Dopisi. Iz Celja. (Povodenj.) Pretekli teden je obiskala Celjsko mesto in okolicn zopet enkrat — pngnsto se vrafajoi^a in vse uničujofta poSast — povodenj. Savinja in njeni pritoki izstopili so pretekli petek in soboto in preplavili vso ravnino, daleč na okoli. Groznejše kot kedaj poprej nastopala je ta poSast, razdirala mostove in brvi, ceste in poslopja, podirala drevje in odnašala vse, kar je mogla doseči — s kratka opustoSila je celo okolico in naredila neprecenljivo škodo. — V petek ob 5. uri zvečer dosegla je voda svoj viSek. Vodno merilo pri kapucinskem mostu je bilo popolnoraa pod vodo, kleti bile so z vodo napolnjene, celo v pritli6na stanovanja je pridrla in ponekod je je bilo toliko, da je pri oknih izstopala. Most pri Grenadirju 6ez Savinjo se je podrl, drugi so se šibili in grczili udreti, kopališke ute je odnašalo. Voda obdajala je vse mesto, kakor jezero. Gornji del mesta bil je v vodi do dr. Serneceve hiše. Vozniki prevažali so Ijudi čez vodo; oddelki požarne brambe so stražili na nevarnih krajih. Iz okolice, posebno iz Savinjske doline prihajali so brzojavi z žalostnimi poročili; od ondot 6ulo se |e tudi v jednomer streljanje na pomo6. Grozen je je bil cel prizor. V soboto je že voda upadala. Brzojavljalo se je v Gradec na deželne oblasti, da si pridejo opuslošenje osebno ogledat in vzeli so se tudi fotografični posnetki v večen spomin. Mestni urad je sedaj izdal oklic, s katerim se meš6anstvo pozivlje, da deluje na uresni6enje vprašanja o regulaciji Savinie. Deželni glavar pride, kakor se 6uje, te dni, si osebno ogledat od vode opustošene kraje. Upamo, da bode sedaj enkrat vzela deželna vlada tudi reguliranje Savinje in njenih pritokov v roko. Cas \e že. Na tiso6e škode dela nam vsako leto povodenj, tako, da lahko rečemo, da bi se v 10 letih stroški reguliranja izpla6ali. Dal Bog, da sedaj ne bi bili obupni klici zaman! Od Sr. Tomaža pri Ormožu. Oh, kako so z glavami majali nekateri učenci ptujskega antikrista, ko so slišali, da bi se tukaj pri nas bralno društvo ustanovilo. Rekli so, da tega tukaj ni potrebno. Jaz pa mislim, da je nam bralno društvo bolj potrebno, kakor vam tisti ptujski klopotec, ki ni za drugo, kakor za podgane strašit; saj je giften zadosti. Hvala Bogu, nekaj fantov je že pripravljenih k druStvu pristopiti, in tako lahko že v tem letu ustanovimo bralno društvo, in se za6nemo vojskovati proti ptujskemu kresalu. Torej le naprej, rodoljubi tomaževski, z božjo pomo6jo dosežemo vse. Vsem, ki ste naro6eai na «Štajerca», re6em: pustite ga prihodnje leto na miru. Naj vas ne bo sram, da ste Slovenci; to naj bo vaša 6ast! Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji ali se ga celo sramuje, je podoben prigreti jedi, ki nikomur ni zdrava; tak 6lovek svojega rodu lastnosti pozabi in se slabostim privadi, in je kakor preoblečen vran, od vseh zani6evan. Držimo se z obema rokama slovenš6ine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim! Terjajmo svoje pravice, naj slovenščina v ljudski šoli ostane, naj se tudi v urade vpelje. Ljubimo svoj rod, spoštujmo svoj jezik! Branimo se napadov naSih sovražnikov, pa brez vsega srda in brez praznega pri6kanja. Naše orožje bodi beseda večne resnice, ki u6i Nemce, kakor Slovence: 6esar sam sebi ne želiš, glej, da tudi drugemu ne storiš! In tako, dragi Slovenci, bodi nam geslo naSega dejanja in nehanja zlata beseda: V potrebnih re6eh naj nas vodi sloga, v dvom- ljivih svoboda, v vseh pa ljubezen bratovska! Tomaževski fant.