PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 Ur	Leto XXXI. Št. 226 (9228)	TRST, torek, 30. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrop .
PO BARBARSKEM^ UMORU PETIH ŠPANSKIH DOMOLJUBOV
Francov fašistični režim povsem osamljen Ogorčene reakcije v demokratični Evropi
V četrtek splošna protestna stavka v vseh evropskih državah - Edino za ZDA je divjanje fašističnega režima «notranja zadeva Španije» - Demonstracija v Ljubljani - Besna reakcija frankistov
MADRID, 29. — Španski fašistični režim je srdito reagiral na osamljenost, ki so jo povzročile ogorčene reakcije evropske in svetovne demokratične javnosti na barbarski umor petih španskih rodoljubov. Vsi ponedeljkovi listi se zaganjajo v evropske demokrate lr> jih obtožujejo, da so klonili komunistični propagandi, ko so enoglasno obsodili Španijo. Rohnenje španskih krvnikov pa je dokaz, kako se čutijo osemljene in izven omikane družbe, iz katere so 'zstopili sami z zločinom, ki ga
udl najbolj umirjeni komentatorji razpravljala na izredni seji špan-označujejo za barbarskega.	ska vlada, ki se je sestala pod
. D reakcijah v svetu na umor pe- predsedstvom premiera Ariasa Na-1 španskih rodoljubov je danes | varra. O delu vlade ni bilo mogo-
Pisma na smrt obsojenih
MADRID. 29. — Jose Luis Sanchez Bravo, 21-letni študent lizike, je naslovil svoje zadnje pismo sestri Vicky. «Rad bi, da bi pomirila mamo in vse ostale. Ne skrbi zame, nima smisla. Ni me strah in sem zelo miren, vendar pa sem človek in imam svoje meje in šibkosti ter trpim kot kateri koli drugi človek, morda še več zaradi svoje občutljivosti in zaradi samote, ki zaostruje moj obup.
Če se ti posreči, da vidiš mojo ženo (Silvia, ki je prav tako v zaporu), ji izroči to pismo. Reci ji, da jo poljubim in da nočem, da se žrtvuje. Pomagaj ji, da začne novo življenje. Njtjin zakon je bil žal prekratek in nisem ji dal vse ljubezni, ki bi' jo zaslužila, ker sem se preveč ukvarjal z drugimi stvarmi, šele ko sediš v zaporu in preizkusiš marsikaj, doumeš svojo^ preteklost in svojo sebičnost.
Če bi se mi po naključju rodil sin (Luisova žena je bila namreč noseča) bi rad, da bi mu dali moje ime. Recite mu, da sem nekje bral, «da je življenje dolga ograja in velika bitka, Ki jo je treba izvojevati.» Zaključujem tu. Žalosten sem, predvsem zaradi mame, žene in zaradi vas vseh. Pri srcu mi le predvsem Silvia. Poljub vsem. Luis.»
* * *
Pripadnik baskovskega osvobodilnega gibanja ETA Juan Paredes Manot «Txiki» je preživel, zadnje ure z notarjem, kateremu je narekoval svojo politično oporoko.
«Baskovskemu narodu in vsem ostalim Špancem.
Leta 1970 so Baski in ostali španski narodi s trdim bojem iztrgali rablju pripadnike ETA, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Minilo je že precej let, let nasilja in represije, v katerih, so fašistične svinčenke ubile premnoge baskovske rodoljube. Kljub vsemu pa se boj nadaljuje in se bo nadaljeval, dokler ne bo domovina Baskov svobodna in socialistična, kar je edino jamstvo, da se odpravi izkoriščanje človeka. Boj bo trd in dolg, vendar ljudstvo bo zmagalo.
Francov režim stopa danes znova žalostno na plan s smrtnimi kaznimi, ki jih je izrekel proti aktivistom ETA in drugim revolucionarjem. Španski narod se kot leta 1970 znova bojuje skupaj z narodi vsega sveta.
S svojim pismom bi rad seznanil javnost, kako Francov režim zatira Baske in vs.e ostale španske narode. Nezaslišano je, da ima peščica krvoločnežev v oblasti ves narod in da odloča o njegovi usodi, da lahko s svojimi podrepnili in s svojimi sodišči, umori revolucionarje, ki so krivi le, da se bojujejo za svobodo.
Kljub vsemu pa bo ljudstvo imelo zadnjo besedo. Rad bi, d®, bi ta zapis bil daljši, a nimam več papirja in primanjkuje rrtt časa.
Naj živi solidarnost med zatiranimi narodi. V barcelonskem zaporu v pričakovanju, da me ubijejo. Txiki».
če zvedeti ničesar, govori pa se vsekakor, da bo premier že jutri govoril pred državno skupščino «cortes». Vsi komentatorji z nestrpnostjo pričakujejo govor ministrskega predsednika, ker menijo, da bodo iz njegovih besed lahko izluščili osnovne smernice politike režima.
Medtem se po vsej Španiji množijo protestne demonstracije demokratov, ki javno izrekajo svojo obsodbo nad zločini fašistične vlade. Demonstracije so bile nadvse množične in odločne v baskovskih pokrajinah, ki so bile dobesedno para-lizirane zaradi splošne stavke. Računajo, da je samo v Bilbau stavkalo nad 150.000 delavcev.
Kljub vsem reakcijam in pritiskom pa kaže, da španski režim namerava nadaljevati po poti krvoločne represije. Po zadnjih informacijah iz Madrida naj bi se v kratkem spet pred vojaškimi sodišči začeli procesi proti številnim rodoljubom, med katerimi'so Eva Foresi, Pedro Igna-cio, Perez Behotegui in Jose Igna-cio Muica Arregui, katerim bodo sodili s hitrim postopkom, ki ne priznava obsojencem pravice do priziva. španska demokratična hunta sporoča, da so odvetnike obtožencev že pozvali na sodišča, kjer jim bodo sporočili datum začetka procesov.
Trden sklep vseh španskih demokratov, da nadaljujejo boj proti fašističnemu režimu in strmoglavijo starega diktatorja Francisca Franca je prišel zlasti do izraza v intervjuju tajnika španske komunistične partije Santiaga Carilia, ki ga je irnel z urednikom francoskega radijskega dnevnika. Po mnenju Ca-rilla je sedanji teror v Španiji odraz šibkosti režima in njegovega razkroja, brutalna represija pa bo imela kot edino posledico pospešitev združevanja vse opozicije. Carillo, ki. je tudi obsodil individualni terorizem, «ki"ni nikoli rešil političnih problemov v nobeni državi», je poudaril, da je dolžnost vse demokratične opozicije predložiti španskemu narodu tako platformo, ki bo mobilizirala ljudske množice in ki jo bodo odobrili tudi v vojski in v družbi. Ob koncu je španski komunistični voditelj ostro obsodil ravnanje Wa-shingtona, ki je s svojim molkom v tem trenutku dejanski Francov pajdaš.
Z razliko od vseh demokratičnih vlad (14 od teh je že odpoklicalo začasno svoje veleposlanike iz Madrida), ki so se zavzele pri španski vladi. da bi dosegle pomilostitev na smrt obsojenih rodoljubov, so ZDA ravnale izredno previdno in menile, da so zadnji dogodki v Španiji le no-
tranja zadeva te države. Kot je danes poudaril glasnik Bele hiše ameriška vlada ne misli odpoklicati tvojega predstavnika v Madridu in tudi ne meni, da bi sedanji politični položaj v Madridu lahko vplival na pogajanja za ameriška oporišča v Španiji. Pričakovati je namreč, da bo Madrid na teh pogajanjih še bolj popustljiv kot doslej, saj je prav pozitivna rešitev pogajanj z ZDA edina pot, da se vsaj delno ' reši osamljenosti.
Mehiška vlada, ki je včeraj zahtevala izgon Španije iz združenih narodov, je danes sklenila pretrgati vse gospodarske in kulturne stike z Madridom (diplomatskih ni nikoli vzpostavila). V španski prestolnici so na ukaz predsednika Echeverrie zaprli mehiški turistični urad, dopisnik španske časopisne agencije v Mehiki pa je moral prenehati s svojim delom. Tudi letalske družbe so dobile ukaz, naj ukinejo vse polete za Španijo.
Kot rečeno je že štirinajst evropskih držav umaknilo začasno svoje veleposlanike iz Madrida. Med temi
je tudi Italija, ki je kot predsednica Evropske gospodarske skupnosti tudi napovedala nove pobude deveterice proti divjanju španskega režima.
Medtem se v vsej Evropi nadaljujejo poulične manifestacije proti španskim krvnikom, ki so barbarsko ubili pet mladih odpornikov, katerih edina krivda je bila, da so ljubili svobodo, svoj narod in svojo domovino. Demonstracije so bile nadvse ostre zlasti na Portugalskem, kjer so manifestanti opustošili veleposlaništvo v Lizboni in generalni konzulat v Oportu. V okviru protestnih manifestacij je koordinacijski odbor evropskih sindikatov napovedal za četrtek, 2. oktobra splošno stavko. Delavci in javni u-službenci bodo stavkali za petnajst minut, piloti in uslužbenci letalskih družba pa za 24 ur, tako da bo Španija vsaj za en dan tudi «fizično» dejansko osamljena in odrezana od demokratične Evrope. V okviru množičnih protestov so danes uprizorili mogočno demonstracijo tudi v Ljubljani, za katero je dala pobudo Zveza socialistične mladine Slovenije.
Pregled stanja in problemov slovenskega šolstva v Italiji
Sklepne besede ravnatelja Slori dr. Karla Šiškoviča na posvetu od 25. do 27. septembra
Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji je omogočil preglednejšo sliko sedanjega stanja slovenske šole v goriški in tržaški pokrajini in ugotovil nekatere probleme, ki čakajo na rešitev.
V	prvi vrsti je prišlo do izraza, da je slovenska šola ozemeljsko nepopolna, ker se državne oblasti še vedno upirajo razširitvi šolske mreže na Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Vprašanje slovenske šole v videmski pokrajini je bistvenega pomena za celotno slovensko narodnostno skupnost v I-taliji in se postavlja kot pogoj za obstoj tamkajšnjih Slovencev.
V	tem oziru je eden izmed zaključkov posveta v tem, da se nujnost ukrepov za šolanje Slovencev v videmski pokrajini postavlja pred družbeno in politično javnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. O-blike slovenskega šolanja v tem delu dežele so lahko v začetku različne, vendar mora postati končni cilj, čeprav na podlagi relativno krajšega prehodnega obdobja, u-stanovitev slovenske šole vseh vrst in stopenj, vključno z nekaterimi možnostmi šolanja za odrasle. Največjo nevarnost pa bi predstavljala brezbrižnost ali odpor javne o-
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinmimmiiimiiimimiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiimitntiiiiifHiiiimiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiimtiiitiiiiiimiiiiiifc
DANES GA BODO PREDLOŽILI POSLANSKI ZBORNICI
Ministrski svet odobril proračun za leto 1976
Moro napoveduje se eno sejo vlade pred parlamentarno razpravo o vprašanju bivše cone B - Zaključena razčlenjena stavka železničarjev
RIM, 29, — Na svoji današnji seji je vlada pod predsedstvom premiera Mora odobrila poročilo in proračun za -, leto 1976. Besedilo poročila in proračun bodo objavili jutri popoldne, potem ko ju bodo predložili poslanski ztoprnici in senatu. V komunikeju predsedstva vlade je rečeno, da vsebuje proračun v primerjavi z dokumentom, ki ga je objavila vlada pred nekaj tedni, vrsto sprememb, ki so odvisne v glavnem od zvišanja cene petroleja, ki bo stopilo v veljavo 1, oktobra. Podražitev petroleja bo nujno pomenila tudi zvišanje proizvodnih stroškov, kar bo še bolj obremenilo že tako težaven gospodarski položaj Italije ter bo o-težkočilo gospodarsko obnovo ter pri-
IllllIlll||l,„,Im]|)||I||l|lllllllllllllII]||I|l||llI[[1|r]||](I(||||ni||||||I|)|)|1|||||||||||||||||||tl|I|I||)|||||I||||||II|||t[|I[l|(l||,||l||||]|Il,|ll||lll||nillllI||||||||ll||l|||l[||l|lillll,|l|||l||I11||Il||lI|1||I||l|]|]ll|ll|ll|t||l|l||l|l||l|lt||||j
začasni ukrep, za katerega je DAL POBUDO PREMIER AZEVEDO
Portugalska vojska zasedla vse radijske postaje
Sklep vlade hoče preprečiti manipulacijo informacije - M. Antunes preložil odhod v Varšavo
skih^olS^’ ~~ Oddelki portugal-
našnjega X'1* sil 50 v teku da' postaje ria k- zfsedli vse radijske Predseriaf a bl’ kot Pravi komunike jektivnostV'a frepublike, zagotovili ob-
je sniwi informacij in oddaj. Sklep Pdral pinJn.lnist'rski predsednik ad-v odsotna .eiro 'k>e Azevedo, ki je Costa p" stl Predsednika republike funkciip *ae-Sa trenutno prevzel tudi Posvetu dl"za^nega poglavarja, po ^o nai HVetom revolucije. Ome-Postajo ti Jti 80 državno radijsko validi Upi t?'emi dnevi zasedli in-časa rìk0lralnih vojn. ki so od Propagando^? oddaiali Protivladno Pravi arim-' ,V. svojem komunikeju VPralanSralalAfved0- da je treba
y,ic V8ekakor Sti in,njihovih Puhova borU j da Pa -l6 nP' proti državo zadoblla oblike, ki so torska , avnemu interesu, provoka-tili na	ki so jo uprizo-
voluciin i»0 tiegnila ogrožati re-
roženih ’ «iC3 naloga gibanja obo-
zaaotovit«,U jln . vlade je vsekakor gradnia «n dr,Uzbene Pravice ter iz-kakorCS0CUdlzma’ kar pa še ni-ne pomeni anarhije.
vedlfeoddpii5adiCih P°staj «o iz-roženih C1 yseb irob rodov obo-SotoviH Sl1, nien namen pa je za-jo» Vci *.r!emaraPulirano informaci-in	•• Portugaiskega ljudstva
trdi da C1,16' Komunike nadalje značaia i , za ukrep prehodnega P« zaeòtkat.erega namen j0 Pon°v-in Pluralkr-1 svobodno, odgovorno Prispeva1 C0 mformacijo. ki naj fceodvisnnof- ,uresničitvi nacionalne visnosti ter socialistične družbe.
C ClubfportuLCi
na dokajšnje
radijska
glasbo in reklamo, je napovedovalec prebral sporočilo redakcijskega sveta, ki so ga soglasno odobrili vsi delavci in s katerim so obvestili javnost o svojem sklepu.
Ravnatelji časopisov ter radijskih in televizijskih postaj se bodo sestali danes popoldne z ministrom za informacije Almeido Santosom, neodvisnim socialistom, ki je dal pobudo za sestanek.
Kot kaže so vojaški oddelki naleteli na težave samo pri zasedbi radijske postaje «Radio Giube Portugues», kjer so se baje pridružili uslužbencem ter odobrili njihov sklep. Predsedstvo republike je s tem v zvezi sporočilo, da bodo omenjene oddelke zamenjali, če bodo ugotovili, da niso spoštovali vladnih ukazov.
Zunanji minister Melo Antunes je preložil odhod v Varšavo, kjer bi se moral pridružiti predsedniku republike Casta Gomesu. Minister za informacije Almeida Santos je medtem izjavil, da pobude za zasedbo ni dal on, temveč predsednik vlade, ki je trenutno tudi predsednik republike. Minister za informacije je dodal, da ne gre za cenzuro. temveč za ukrep, ki je potreben za ohranitev reda. Tudi generalni tajnik socialistične stranke Mario Soares je preložil svoje potovanje v Stockholm, kjer bi se moral udeležiti kongresa švedske sociaMemokratske stranke.
Banditi so še vedno zabarikadirani v «Spaghetti House»
eelinsk'r;: ^ortugues» so oddelki baleteli L ^aLvnega poveljstva 80 urednik? dokajšnie težave, saj vlade nai CC00 zavrnili zahtevo kohiunikeCC61^0 vsak četrt ure teeh ur»Cedsedstva rePublike. Po ln P°l> v tem času jie
P°steja oddajala samo' nedeljo vlomili v restavracijo «Spa-
Še en italijanski gostinec osvobojen snoei v Londonu
LONDON, 29. - Trije temnopolti banditi, ki so v noči od sobote na
ghetti House» v Londonu in ki so zajeli osem talcev, so danes okrog 18.30 osvobodili drugega talca. Gre za 34-letnega Pasqualeja Cenicola, katerega je malo prej obšla slabost.
Včeraj so banditi osvobodili «v znak dobre volje» Alfreda Olivellija, v rokah pa imajo še šest talcev.
Položaj pred znano londonsko restavracijo je izredno napet, zlasti
še, ker po mnenju policijskih izve- spor, ki se je vnel med obleganimi.
SPOMENIK ŽRTVAM NOB V PODGORI
dencev tudi roparji sami ne vedo, kaj hočejo in so delno neuravnovešeni. Pogajanja s policijo se vlečejo že nad 40 ur, vendar doslej brez otipljivega rezultata in zelo težko je predvideti, kdaj in kako se bo zadeva iztekla. Policija skuša namreč psihološko streti bandite in jih prisiliti k predaji, doslej pa je bil ves trud zaman, če izvzamemo krajši
zadevanja za zvišanje ravni zaposlitve.
Kot rečeno bodo proračun predložili poslanski zbornici jutri popoldne, ker morajo izvedenci vnesti vanj še nekatere spremembe. Iz vladnih krogov poročajo, da govori poročilo za leto 1975 o zmanjšanju državnega dohodka za 3 odst. v primerjavi z letom 1974 ter da predT videva delno izboljšanje konec prihodnjega leta. Ugotavljajo tudi, da bi se predvidevanja utegnila spremeniti po proučitvi podatkov za mesec oktober.
Ministrski predsednik Moro je časnikarjem danes zjutraj izjavil, da se bo vlada v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti ponovno sestala, pred poročilom ministrskega sveta v poslanski zbornici o jugoslovansko - italijanskih odnosih, še zlasti kar zadeva vprašanje bivše cone B.
Danes se je tudi sestalo vsedržavno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, da bi pripravilo skupno stališče za sestanek z vlado, ki bo 2. oktobra in na katerem bodo razpravljali o vprašanju javnih uslužbencev. Sestanek se bo nadaljeval jutri, saj mora tajništvo določiti datume za sestanke z raznimi političnimi strankami. Poleg tega bodo proučili poročilo, ki ga bo imel generalni tajnik CGIL Lama na seji vsedržavnega vodstva, ki bo 8. in 9. oktobra razpravljajo o sindikalni e-notnosti. Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL bo na jutrišnji seji tudi določilo oblike borbe, ki jo je napovedala evropska sindikalna konfederacija, da bi protestirala proti izvedbi smrtne obsodbe nad petimi španskimi antifašisti. Danes zvečer ob 21. uri se je zaključila vsedržav-
Ob prisotnosti velike množice domačinov, gostov iz slovenskih ter furlanskih krajev ter številnih predstavnikov oblasti, so v nedeljo dopoldne odkrili v Podgori, ob vznožju Brd, spomenik 53 domačinom, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju ali Umrli v koncentracijskih taboriščih in zaporih ali za posledicami medvojnega trpljenja. Svečanost je bila pomembno potrdilo žive antifašistične zavesti, zvestobe idealom narodnoosvobodilnega boja in odporništva ter bratskega sožitja ob meji. Poročilo na goriški, - fotografije na zadnji strani
na razčlenjena stavka, ki so jo oklicale sindikalne organizacije železničarjev. Kljub temu so na. področju Neaplja in Rima možne nadaljnje nevšečnosti, saj se je že začela 48-urna stavka, ki so jo proglasili GUB. Stavkovno gibanje se bo zaključilo ob 21. uri v sredo, 1. oktobra. CUB zahtevajo med drugim mesečno doklado 1C9.0C0 iir, skrčenje delovnega urnika ter predčasno zapadlost nove delovne pogodbe.
Danes seja tajništva PSI
RIM, 29. — Tajništvo PSI se bo sestalo jutri popoldne, da bi proučilo vprašanja, ki zadevajo položaj bivše cone B tržaškega ozemlja pred parlamentarno diskusijo o tej temi. V sredo in četrtek se bo socialistično tajništvo sestalo, da bi proučilo nekatera politična vprašanja.
Premier Karama^lis na c!Mu v Italiji
RIM, 29. — Na dvodnevni uradni obisk v Italijo je prispel grški ministrski predsednik Konstantin Karamanlis, ki ga spremlja zunanji minister Dimitrios Biciòs. Na letališču je goste iz Grčije sprejel predsednik italijanske vlade Moro.
V svojem pozdravnem govoru je Karamanlis dejal, da je Italija začasni predsednik EGS in da opravlja pomembno vlogo v procesu evropske politične združitve. Karamanlis je dodal, da je Grčija z zadovoljstvom sprejela italijansko pobudo, s katero je rimska vlada podprla grško zahtevo po vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. Poudaril je, da med Italijo in Grčijo ni nerešenih vprašanj ter nato spregovoril tudi o odnosih med Atenami in NATO, Grčija se je namreč u-maknila iz integrirane obrambne organizacije, v teku pa so pogajanja, da bi določili nov način vojaškega sodelovanja, kar pa je odvisno od rešitve ciprskega vprašanja.
Italijanski ministrski predsednik Moro je poudaril, da se je položaj na Sredozemlju v zadnjem času o-dločno izboljšal, predvsem zaradi novega sporazuma o razmejitvi sil na Sinaju. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje ciprske krize ter odnosov med Grčijo in Turčijo. Popoldne so se začeli uradni pogovori med Morom in predsednikom grške vlade Karamanlisom. Razširjene seje sta se udeležila tudi zunanja ministra Bicios in Rumor ter ostali člani obeh delegacij.
TURIN, 29. — Uprava avtomobilske tovarne Fiat je danes podražila za poprečno 7 odstotkov svoje modele 127, 130, 131 in 132, medtem ko je prejšnji teden prav tako za 7 od sto zvišala ceno ostalih svojih modelov. Tako bo na primer fiat — 127 (dve vrati) odslej stal 1.790.000 lir (prejšnja cena 1.670.000 lir), fiat — 131 (dve vrati) pa 2.250.000 lir. V cenah ni vštet davek na dodatno vrednost IVA.
blasti in družbeno političnih sil, od katerih so odvisne formalno pravne oblike za ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini.
Iz gradiva in razprave posveta se vsiljuje tudi zaključek načelnega značaja: slovenska šola v Italiji je vključena v družbeno dogajanje, ki se nanjo neposredno in posredno odraža. To družbeno dogajanje se na slovenskem šolskem področju odraža na več ravneh: na ravni splošnih teženj in poskusov šolskih sprememb v Italiji, na ravni objektivnega povezovanja z obstoječimi in načrtovanimi spremembami, v šoli matice in na ravni potreb naše narodnostne skupnosti.
Slovenska šola v Italiji ne more biti ločena od splošnega položaja v Italiji in ne od matice, ker so Slovenci v Italiji na eni strani del italijanske družbene stvarnosti, na drugi strani pa sestavni del slovenskega naroda, katerega življenje se na ta ali drug način odraža pri nas. Istočasno pa ima slovenska šola v Italiji zaradi svojega manjšinskega značaja nekatere specifične poteze, ki jih je še dalje analizirati, da bi se zanjo dobil ustrezen vsebinski in formalni ustroj.
Povezava med družbo in šolo na našem manjšinskem področju se ne sme naslanjati na ustroj, h kateremu teži večinska šola. Manjšinska šola mora imeti svojske o-blike in svojsko vsebino, da bi o-mogočila manjšinski skupnosti čim popolnejši razcvet. Optimalna rešitev za slovensko šolo bi bila avtonomija, ki bi izhajala iz posebne zakonodaje, pri kateri bi imela o-dločujočo besedo slovenska narodnost. Vsebino šole pa naj bi v skladu z razvojem šolstva v Italiji in matici določale družbene sile skupnosti preko svojega organskega zastopstva.
Zaradi sedanje državne in družbene ureditve v Italiji pa bi bila takšna rešitev za sedaj neizvedljiva. Zato bi bilo treba najti v skladu z italijansko ureditvijo oblike takšnega ustroja, ki bi dajale slovenski šoli v Italiji čimvečjo avtonomijo. Avtonomija naj bi se izražala preko posebnih ozemeljskih enot in posebne uprave, ki pa naj bi bila odvisna od posebnega telesa, sestavljenega iz zastopnikov vseh družbenih sil slovenske narodnostne skupnosti. V okviru načelne vsedržavne ureditve pa naj bi se našel način, da bi slovenska narodnost odločala o ustroju, šolski mreži od vrtca dalje, o šolskih stopnjah in vrstah, o ozemeljski ubikaciji šol, o osebju, program h, didaktičnih in pedagoških prijemih, o telesih itd. Šola bi se morala vezati tako na deželne kot na krajevne javne dejavnike. Vsak pomislek proti takšni avtonomiji je odveč, ker bi bila slovenska šola s posrednimi in neposrednimi vezmi povezana na splošno družbeno dogajanje.
Nekatere podrobnejše analize o številčnosti in družbenem ustroju naših šol ter o poklicni usmeritvi od prve povojne dobe dalje nam povedo, da se nahajamo pred življenjsko nevarno praznino ne le ozemeljsko (videmska pokrajina), marveč tudi družbeno - gospodarsko. Naša šola je okrnjena prav tam, kjer bi morala biti najbolj prisotna: v strokovnem usposabljanju in tehnični usmeritvi. Po vrstah šol se nahajamo Slovenci v Italiji še vedno v začetni fazi izpred sto ali petdeset let. Slovenska šola je v vrsti in stopnji šolanja, izobraževanja in usmeritve še vedno predindustrijska. Zaradi statičnosti, ki izhaja iz pravnega položaja, je šel ves dosedanji družbeno - gospodarski razvoj mimo slo venske šole, kar pomeni, da Slovenci nimamo istih možnosti šolanja kot ostali državljani. To pa pomeni siliti dobršen del slovenskih otrok v italijanske šole ustrezajoče smeri. Zaradi takšnega stanja je izobrazbena struktura Slovencev, ki so že doživeli dvajsetletno praznino za časa fašizma, o-krnjena, nepopolna, kar povzroča na eni strani manjše možnosti razvejane zaposlitve, na drugi strani pa pospešuje integracijske asimilacijske procese na ravni srednjega šolstva.
Gradivo in razprava na posvetu sta se ustavila pri orisu teh di-sproporcij, ki izhajajo iz pomanjkanja ustreznih šol, nista pa mogla seči dlje, to je precizirati na podlagi analize in statističnih podatkov vso škodo, ki jo trpijo Slovenci zaradi pomanjkanja ustreznih slovenskih šol in tečajev za po klicno usposabljanje. Pogosto je osemletno šolanje zadnja postaja, kjer se slovenski mladenič usta-
vi, da bi potem nadaljeval poklicno usposabljanje po italijanskih tečajih, vajenskih in drugih takih praktičnih šolah. Tudi tu je vrzel, ki jo mora javna oblast napolniti z ustreznimi ukrepi, z ustanovitvijo in vzdrževanjem poklicnih šol in tečajev.
Poleg tega bo morala naša skupnost posvetiti veliko pozornost vprašanju otroških vrtcev, od katerih je pravzaprav v mnogočem odvisno nadaljnje šolanje. Gosta in dobra mreža otroških vrtcev, v katerih naj se otroci ne samo čuvajo, marveč naj se jim dajo prve osnove znanja, je predpogoj za rast sistema šolske vzgoje in izobraževanja.
Težko bi bilo govoriti o vsebini šole, ne da bi se dotaknili vprašanja odnosov med šolo in družbo. Na posvetu je bilo jasno nakazano, da mora biti slovenska šola kvalitetna in odprta za vse novosti, ki jih danes nakazujeta splošna teorija in praksa. To pa pomeni vraščati v šolsko tkivo vse tiste prijeme, ki jih nudijo n. pr. pooblaščeni odloki v zvezi z odnosom šola - družba, demokratizacijo, kolektivno odgovornostjo, odpravo paternalizma in avtoritarizma, novega položaja dijaka, staršev, družbenih komponent, šolnikov in šolskega osebja, z eksperimentiranjem, povezavo med šolami iste ali druge vrste, posodobljenjem programov, tekstov, učnih metod, pedagoških prijemov, skupinskega učenja ter zdravstvenega in psihološkega varstva.
Pooblaščeni odloki odpirajo dejansko vrata k vsebinskim premikom in z njihovo avtentično interpretacijo omogočajo tudi vnašanje izkušenj z vseh strani. Zakaj torej ne bi smela slovenska šola uporabljati tudi izkušenj matične države, kjer je v teku preverjanje šole na najvišji ravni in se bavijo z drznimi ter realističnimi poskusi?
Naš. posvet ni zakoličil nekaterih vprašanj. Dejansko jih je odprl zlasti v zvezi z družbenim pomenom naše šole. Slika, ki jo nudijo nekateri podatki v zvezi s številom učencev in dijakov, dokončanega 8-letnega in srednjega šolstva, visokega šolstva in zaposlitve, nam govori, da se moramo kot družbena skupnost resno zamisliti nad nekaterimi pojavi ob osipu na srednjih šolah in na univerzi, če bi svojo šolo prepustili spontanosti ali le njenim neposrednim udeležencem, bi se ta slika poslabšala, medtem ko morajo biti naši napori usmerjeni k njenemu izboljšanju. Vsi smo odgovorni za slovensko šolo. Ta odgovornost pada tudi na družbeno politične in odločujoče sile večinskega naroda, ki morajo zagotoviti manjšini č.m popolnejše šolstvo.
V	tem oziru bi bil prvi korak k temu, da se izpopolni mreža šol in uvede poklicno šolanje v slovenščini, istočasno pa da se izkoristijo pooblaščeni odloki za dvig avtonomije na raven okrajnih šolskih svetov, ki bodo v prihodnosti odigrali odločilno vlogo pri odpravljanju birokratske avtoritarne, centralistične in paternalistič-ne koncepcije in prakse v šoli. Slovenski šolski okraj bi bil korak k popolnejši avtonomiji, ki bi jo morala slovenska šola uživati, če hoče biti kos času in odgovoriti na potrebe po rasti in razvoju naše skupnosti. Slovenski šolski okraj bi bil lahko prvi instrument avtonomne šole in bi se vzraščal brez posebnih težav v družbeno stvarnost. Bistvo pravične in demokratične manjšinske politike mora biti v tem, da se vse državno veljavne oblike in vsebine morajo prilagoditi manjšinski specifiki in ne obratno, sicer se manjšina vedno postavlja pred izvršena dej-tva, ki učinkujejo asimilacijsko. Zato je nujno zahtevati od pristojnih oblasti, t.j. predvsem od dežele ter političnih sil, da izvedejo prvi korak k avtonomiji naše šole s tem, da se na podlagi pooblaščenih odlokov utsanovi slovenski šolski okraj. Njegova ustanovitev ne bi, če bi se uporabila dobra volja, predstavljala nobene posebne težave, saj bi bila v okviru prvega obdobja vraščanja šole v družbo le oblika, ki ustreza koristi slovenske šole.
V	okviru slovenskega okraja, ki bi ga bilo treba pozneje izpopolniti s posebnim avtonomnim u-strojem na višji ravni, bi se dale izvesti vsebinske, organizacijske in osebne spremembe, o kateirh se je govorilo tudi na tem posvetu.
Vendar bi bilo zmotno misliti, da bi se morala naša šola razširiti na Benečijo in z vsakovrstno
(Nadaljevanje na 2. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
30. septembra 1975
SKLEP TRŽAŠKEGA ENOTNEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
Prihodnji četrtek manifestatija solidarnosti s španskim ljudstvom
Zbirališče na Šentjakobskem trgu in sprevod do Trga Goldoni, kjer bo zborovanje - Devinsko-nabrežinski občinski svet ogorčeno obsodil frankistični zločin
Po sobotni spontani manifestaciji po mestnih ulicah, ko je demokratični in antifašistični Trst z ogorčenjem in gnevom obsodil podli zločin Francovega fašističnega režima nad petimi španskimi rodoljubi in protifašisti, bo na pobudo enotnega antifašističnega odbora, ki je bil pobudnik tudi sobotne manifestacije, prihodnji teden nova večja manifestacija. To je odbor sklehil na sinočnji seji, potem ko so vsi prisotni člani, predstavniki naprednih strank, sindikatov in organizacij, odločno in ogorčeno obsodili novi zločin španske diktature ter poudarili, da je treba vzpostaviti najširše in trdno gibanje za solidarnost in pomoč trpečemu španskemu in drugim narodom, ki še krvavijo pod nasilnimi in protiljudskimi fašističnimi diktaturami. Predvsem pa je treba poleg množičnosti zagotoviti temu gibanju kontinuiranost, ker bo na ta način mogoče učinkoviteje po-
manjšine, borčevski problemi in podobno. V nadaljevanju so govorili tudi o nerešenih vprašanjih zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Italiji, predvsem kar zadeva zdravstveno varstvo, izobraževanje otrok ter delavcev in podobno.
Končno so med pogovori načeli vprašanje vrnitve obali nekaterih u-metniških slik ter arhivov, ki so jih odpeljali med vojno v Italijo. Ves čas pogovora so domači predstavniki poudarjali, da v najrazličnejših oblikah kontaktirajo s sosednim področjem in skušajo nijti za obe strani najbolj sprejemljive rešitve, kar je tudi v interesu dobrega sodelovanja in dobrega sosedstva med Jugoslavijo in Italijo nasploh.
Veleposlanik dr. Jovič se je zahvalil domačim predstavnikom za izčrpne informacije in obljubil, da bo o teh problemih, ki zadevajo obmejno sodelovanje, kontaktiral z italijanskimi oblastmi. Takoj zatem se je naš ve-
magati španskemu antifašističnemu leposlanik sestal s predstavniki itali-
boju do svobode.
Enotna manifestacija s sprevodom po mestnih ulicah in drugimi akcijami, kot so zbiranje podpisov proti Francovemu režimu, razstava slik in drugih dokumentov španskega osvobodilnega gibanja in podobno, bo prihodnji četrtek, ob 17.30. Zbirališče bo na šentjakobskem trgu, glavno zboravanje pa na Trgu Goldoni. Prvotno je bilo mišljeno, da bi manifestacijo priredili že ta četrtek, ki je bil proglašen za dan solidarnosti s španskim ljudstvom. Jutri in v četrtek pa imajo v programu vrsto pobud sindikati, ki so med drugim napovedali za četrtek tudi krajšo stavko z delavskimi skupščinami. Zato se je enotni an tifašistični odbor odločil, da priredi svojo manifestacijo prihodnji teden in s tem zagotovi tudi omenjeno kontinuiranost, v trenutku, ko bo v dneh od 12. do 22. oktobra spet na programu cela vrsta raznih protifašističnih in protifrankističnih pobud organizacije «Espana libera».
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji sinočnji seji soglasno sprejel resolucijo, s katero obsoja novi zločin frankistične diktature z ustrelitvijo petih španskih antifašistov.
«Ko se klanjamo žrtvam — je rečeno v resoluciji — je treba podčrtati tudi nedemokratični postopek, ki se je zaključil z grozno obsodbo. Izzivu Francovih fašistov je treba odgovoriti z največjo enotnostjo demokratičnih sil, ki naj na mednarodni favni prispeva k izoliranju diktature, ki žali vest vseh svobodnih narodov.
Občinski svet — se zaključuje resolucija — tolmači ogorčenje velike večine prebivalstva Devina - Nabrežine, ki je bilo samo žrtev nacifašizma in poziva vlado naj odločno odgovori na to zločinsko dej.vje tistih sil, ko so španskemu ljudstvu že storile toliko zlega.
Veleposlanik Jovič obiskal Koper in Sežano
KOPER. 29. — Novoimenovani jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Borivoje Jovič je danes popoldne o-biskal Koper ter se s predstavniki družbeno - političnih organizacij, občinskih skupščin in z gospodarstveniki obale pogovoril o vprašanjih, ki zadevajo obmejno sodelovanje. Domači predstavniki so ga med drugim informirali o izvajanju sporazumov o blagovni izmenjavi v maloobmejnem prometu ter poudarili, da je tu še precej možnosti za korak naprej in da bi med drugim lahko vključili tudi industrijsko kooperacijo. Precej so nadalje govorili o sodelovanju severno-jadranskih luk, kjer bi bilo treba najti skupen jezik glede sodobne o-preme, specializacije in delitve dela. čeprav zadeva ni preprosta in so pogledi različni, bi bilo vendarle potrebno že pred časom začete razgovore nadaljevati. Na sestanku so nadalje govorili o raznih problemih, ki zadevajo našo manjšino v Italiji, kot so vprašanja šolstva, gmotni položaj
janske narodnostne skupnosti na obali. Pozno zvečer je dr. Jovič odpotoval še v Sežano, jutri pa bo obiskal še Novo Gorico in Tolmin.	L. O.
največjo pozornost posvetil vprašanju velikih naravnih nezgod in u-streznih tveganj zavarovalnice glede kritja škode zavarovancem. V tem smislu velja dodati, da so na svetovnem zavarovalniškem trgu razdelili v zadnjih letih desetine milijard dolarjev odškodnine za kritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče.
Nedvomno je to problem, ki teži zavarovalnice in zato so na zasedanju poudarili potrebo po ustanovitvi večletnih ravnovesnih rezerv za vse vrste zavarovanj cikličnega o-ziroma katastrofalnega značaja. Vzporedno s tem pa se že daj! časa čuti potreba po vzpostavitvi trdnega sodelovanja na mednarodnem nivoju. V tem okviru je glavni svet zavarovalnice pozitivno ocenil pobude EGS za dosego sodelovanja med evropskimi zavarovalnicami in za ustanovitev integriranega evropskega zavarovalniškega trga.
Šolski skrbnik obvešča
Šolski skrbnik obvešča, da so na oglasni deski na skrbništvu objavljene pokrajinske lestvice neučne-ga osebja na srednjih šolah za šolsko leto 1975-76. Rok za morebitne prizive zapade 20. oktobra. Rok za vlaganje prošenj za suplence (te je treba nasloviti na ravnatelje posameznih šol) bo zapadel 20 dni po objavi dokončnih lestvic.
Skrbnik hkrati obvešča, da so na oglasni deski objavljene tudi lestvice v zvezi s tečaji CRACIS.
Meddcželni stiki na graškem sejmu
V Gradcu je bilo te dni vse živo, tudi zato, ker je v teku državnozborska volilna kampanja in je v štajerskem mestu govoril kancler Kreisky. Temu gre verjetno pripisati velika udeležba ljudi v paviljonih graškega velesejma in še posebej v standu naše dežele.
Priložnost so izkoristili deželni gospodarstveniki, ki so navezali koristne stike z dejavniki gornje štajerske in iz drugih avstrijskih dežel.
S tem v zvezi naj omenimo srečanja deželnega odbornika Maura, predsednika tržaške trgovinske zbornice Caidassija in člana vodstva tržaške luške ustanove inž. Corbija s političnimi predstavniki gornje štajerske.
Na srečanjih so najprej omenili pobratenje med Trstom in Gradcem ter izrazili upanje, da bo na osnovi gospodarskih interesov prišlo tudi do pobratenja obeh dežel. Štajerskim gospodarstvenikom so razdelili knjižice «Kje investirati» v naših krajih ter orisali perspektive našega luškega tranzita. Zdi se, da so bili prav za zadnjo tekmo tamkajšnji gospodarski dejavniki najbolj zainteresirani.
Mauro, Caidassi in Čorbi so s tem v zvezi sklicali tudi posebno tiskovno konferenco.
OB IZREDNO LEPEM VREMENU
Velika množica obiskovalcev na praznika grozdja v Boljuncu
Kulturni spored navdušil - Uspel tudi praznik grozdja v Zgoniku
V nedeljo se je odvijal na boljun- je tehtal 1,20 kilograma, srebrni grozd
Drevi seja občinskega sveta na Repentabru
Drevi ob 19. uri bo prva delovna seja novoizvoljenega občinskega sveta repentabrske občine. Poleg poročila župana in odbornikov predvideva dnevni red izvolitev predstavnikov v razne komisije.
Letno zasedanje glavnega sveta «Assicurazioni Generali»
V Benetkah se je v teh dneh pod predsedstvom sen. Merzagore sestal na običajnem letnem zasedanju glavni svet zavarovalnice družbe «Assicurazioni Generali». Glavni svet je
.......................................................
SINDIKALNO GIBANJE ŽELEZNIČARJEV
9 Tržaški Llojd je razpisal med dijaki navtičnega. zavoda natečaj na temo odporništva v naši deželi, ker hoče na ta način počastiti spomin Ercoleja Mianija. poveljnika skupin «GL» v našem mestu. Nagrade znašajo 70, 40 in 20 tisoč lir. Rok za priglasitev k natečaju zapade 10. januarja.
PO KONČANI STAVKI REDNI ODHODI VLAKOV
Nadomestne avtobusne vožnje v deželi
Sinoči se je zaključila enodnevna stavka, ki jo je oklicala federacija železničarjev za vzhodno polovico Italije in torej tudi za tržaški železniški bazen.
Ker so stavko pravočasno napovedali, ni bilo velikih nevšečnosti. O-blasti so sicer že pozvale potnike, naj odložijo svoj odhod, za nujne primere pa je železniško ravnateljstvo organiziralo v zadnjih 24 urah kar 95 avtobusnih voženj na trasi med Trstom in Benetkami, v notra-nojsti naše dežele in do najbližjih mejnih prehodov.
Komaj se je stavka zaključila, je s tržaškega kolodvora brezhibno po urniku odpotoval vlak za Benetke in Lecce. Potnikov je bilo nekaj več kot običajno, vendar ni bilo opaziti gneče ali česa podobnega. Vlak je odpeljal s tržaške postaje ob pol devetih zvečer. Pol ure kasneje je odpeljal tudi vlak za Dunaj in Stuttgart, ki vozi preko Vidma, ob pol enajstih pa je odpotoval redni nočni vlak, ki povezuje Trst z Rimom in Turinom. Glede zveze z Rimom in Neapljem, resnici na ljubo, ni znano, če bodo vlaki v Laciju vozili redno, kr- so na teh postajah samostojne skupine oklicale svoje stavke.
Večje težave so v tržaškem železniškem prometu zabeležili s prihodi. Vsi vlaki, ki jih je stavka ustavila v drugih italijanskih mestih, prihar jajo na tržaško postajo z večurnimi zamudami-
Osamljeni fašisti
Vest, po kateri naj bi kmalu prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi mejnih vprašanj, je ogromna večina tržaške javnosti sprejela s tistim zado-
uiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuumiitiiitiiiiiiuiiiiiiimiiiimiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiniiiifiiiimiiiiHiitniiiiiitiiiiii
Pregled stanja v šolstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
mrežo šol ter vsebinsko izboljšati na vseh področjih — pedagoškem, didaktičnem, organizacijskem, predmetnem, učbeniškem, poučnem in učiteljskem - le v trenutku, ko bi bili odločujoči dejavniki na državni, deželni, krajevni in politični ravni pripravljeni na te spremembe. V kolikor je v sedanji pristojnosti obstoječih struktur se mora vsa naša skupnost truditi za tiste spremembe, ki so že dosegljive. Verjetno bi bilo že možno v stalnem sporazumevanju odpraviti določene slabosti v zvezi s stvarnostjo šole, pedagoškimi prijemi, modernizacijo pouka in učbenikov, sprejemanjem novih metodologij, odpravljanjem avtoritarizma in birokratskega pojmovanja.
Številke so dokazale, da imamo problem poučevanja otrok in dijakov določenih slojev naše manjšine. Glede tega se moramo zamisliti. Že zaradi tega, ker smo manjšina, naša šola ne sme biti elitna, marveč odraz vseh naših komponent; težiti moramo k temu, da velja naša skrb otrokom, ki so iz socialnih vzrokov najbolj podvrženi asimilaciji. K temu pa mo rajo pristopiti vsi dejavniki manjšinske družbe. Posodobljenje naše
šole je odvisno od vseh nas.
Istočasno pa naj poteka proces popolnejše ureditve, ki jo bomo izvedli le, če bomo prepričali odločujoče dejavnike v državi, v kateri živimo.
Tudi glede videmske pokrajine moramo poleg naporov za dosego šolstva podpreti vse pobude, ki si zadajajo nalogo, da organizirano uvedejo slovenski jezik v tamkajšnje življenje preko takšnih hvalevrednih poskusov, ki sta jih nakazala prof. Petricig in Čemo.
Posvet ni imel namena rešiti vprašanj, ker jih ne more. Imel pa je namen razgrniti, odkriti, vrednotiti vprašanja in o njih razpravljati.
Bil je razgiban, kvaliteten in zelo zanimiv. Sedaj bo treba njegovo gradivo zbrati in ga objaviti, s tem pa opozoriti ostalo javnost, ki ne bo smela mimo tega gradiva.
Menim, da mora naš institut zaradi uspeha sedanje pobude, prirediti še druge takšne posvete o slovenski šoli. Ti posveti pa naj bi specializirali in tako odkrili še druge aspekte, ki jih še nismo mogli analizirati.
Vsi predlogi, ki so bili tu razgrnjeni bodo zbrani v publikaciji, vsekakor pa ne moremo in ne smemo mimo nobenega.
voljstvom in realizmom, ki ga je ustvarila že več kot dvajset let odprta meja med obema državama. Običajne skrajno desničarske, nacionalistične in revanšistične sile so tudi tokrat ostale izolirane v svojem onemoglem nasprotovanju kakršnemukoli sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi končno dal tudi formalni' pečat dejanskemu stanju. To se je pokazalo tudi sinoči, ko je nekaj sto tržaških in uvoženih fašistov MSI - DN dobilo od pre-fekturnih oblasti dovoljenje za javno zborovanje in celo za sprevod.
Kljub dušku, ki si ga desničarji vseh vrst dajejo že nekaj dni v tržšškem italijanskem dnevniku, in kljub temu, da so fašistični pobalini raztrosili po mestu letake z znano hujskaško in iredentistično vsebino ter pomazali mestne hiše s prav takimi gesli, se je na Trgu sv. Antona, kjer sta zbranim govorila znana fašistična veljaka De Vidovich in Petronio, zbralo neprimerno manj ljudi, kot so si organizatorji pričakovali.
Oba govornika sta se zaganjala predvsem proti italijanski vladi, jo obsojala izdajstva narodnih interesov in skušala z običajnimi in že davno ovrženimi tezami dopovedovati, da je cona B še vedno italijanska. Seveda ni manjkalo izpadov proti socialistični Jugoslaviji in žalitev njenega predsednika, pa seveda hvalisanja znanega odstavljenega i-redentističnega škofa Santina in istočasnih napadov na Vatikan. Kljub temu, da sta si oba tribuna hotela izpljuvati dušo, nista izzvala kaj prida navdušenja pri svojih poslušalcih, ki so očitno bili pod \disom popolne osamljenosti.
Po govorih so se udeleženci zborovanja v sprevodu, med katerim so skandirali že običajne fašistične parole in žalitve, podali na Trg Unità da prefekture, kjer so oddali nekakšno resolucijo z zahtevo po coni B. Tu se je vsa klavrna farsa končala z neslavnim razhodom.
Za zaščito fašističnih zborovalcev so karabinjerske in policijske sile za-stražile glavne dohode do Trga sv. Antona. Varnostne sile so prav tako v času zborovanja zastražile nekatere izpostavljene stavbe v mestu.
Kot že ves protifašistični in demokratični Trst je fašistično izzivanje s posebnim letakom obsodila včeraj tudi tržaška federacija stranke proletarske enotnosti PDIUP, ki se je zavzela za še večjo izolacijo fašistov ter za še bolj odprto mejo za okrepitev prijateljstva med slovenskim in italijanskim življem.
krogle mize, ki jo je vodil primarij kardiološkega oddelka tržaške bolnišnice ter profesor na težaški univerzi Camerini. Poleg njega so govorili prof. Parenzan, primarij kirurškega oddelka otroške bolnišnice v Bergamu, prof. Starcich z u-niverze v Parmi, prof. Muiesan z univerze v Perugi, prof. Bentivp-glio Ì uniitefŽeH/ Pehnsylvaniji; dr. Crepaldi s tržaške bolnišnice, prof. Feruglio z videmske ’ olnišnice in prof. Seppilli z univerze v Perugii.
Podpore deželne vlade za bonifikacijo polj
Deželni odbor, ki mu predseduje dr. Comelli, je na redni seji razdelil sklade za poljsko bonifikacijo in namakanje na Krminskem, v severni in južni Furlaniji.
Na predlog odbornika Del Gobba je odbor določil 304 milijone za bonifikacijo in namakanje na Krminskem, medtem ko je pred nekaj tedni določil 600 milijonov podpore v isti namen v južni Furlaniji.
Poleg tega je odbor, na predlog podpredsednika De Carlija, določil 80 milijonov lir podpore Zavodu za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi (ISDEE) v Trstu ter 70 milijonov lir za zavod za teritorialne študije (ISIE).
ski gorici 20. praznik grozdja v organizaciji dolinske občinske uprave. Prelepo sončno vreme je privabilo mnogo ljudi. Avtobusi so neprenehoma privažali meščane, pa tudi o-količanov ni manjkalo. Dolge kače parkiranih avtomobilov so se vile po cestah, ki vodijo iz Boljunca v Dolino, v Boršt in k tovarni velikih motorjev. Občina je v pričakovanju navala pametno uredila enosmerni promet po dveh bližnjih cestah, ki peljeta v vas. Tako so se izognili večjim zastojem.,
V občinskem kiosku so prodali o-krog 10 stotov namiznega grozdja in 7 hi mošta, katerega so nabavili pri dveh vinogradnikih iz Brega.
Kot vsako leto so prireditelji pripravili pester spored, ki se je pričel že ob 15. uri z daljšim koncertom godbe na pihala iz Brega. Pod mojstrskim vodstvom mladega diri-gènta Viljama Slavca iz Doline, ki je pred dvema tednoma prevzel ka-pelhiško mesto, je godba zaigrala razne koračnice, partizanske, slovenske narodne in druge skladbe. Nato sta napovedovalca pozdravila prisotne v imenu občinske uprave in prosila za enominutni molk v počastitev padlih španskih rodoljubov. V prvi točki kulturnega sporeda je nastopila tržaška folklorna skupina «Stu ledi», ki je prikazala splet tržaških plesov. Sledilo je izvajanje dveh skladb orkestra folklorne skupine «Santa Gorizia», nato pa so plesalci prikazali furlanski vaški ples, ples Rezijske doline, kmečki ples «La Torototele» in po slovenski narodni polki zamišljeno koreografijo plesa. Občasno sta pela dva pevca ob spremljavi omenjenega orkestra.
Po kratkem premoru je spet nastopila tržaška skupina z živahnim baranjskim plesom. Sledil je nastop mešanega pevskega zbora «France Prešeren» iz Bojjunca. Pod vodstvom Draga Žerjala je zapel sledeče pesmi: Pozdrav, Pozdravljena domovina, Kam si šla, Mi vstajamo, O mraku. Zapojmo pesmico in Bohor je vstal. Spet je prišla vrsta na slovensko folklorno skupino s šaljivim slavonskim plesom, nakar je goriška skupina predstavila še ljubezenski furlanski ples, ples o pomladi, kmečki ples salonske noše in za konec ples z metlo. Vmes je občinstvo zabaval orkester folklorne skupine. Zadnji plesi so pripadali tržaški folklorni skupini, ki je prikazala nekaj živahnih in šaljivih gorenjskih plesov. Nato je igral ansambel «Pomlad», ki je poskrbel za veselo vzdušje do zaključka praznika. V. L.
pa si je zagotovil Miro Žigon iz Zgonika. Prosta zabava in rajanje ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana je trajalo pozno v noč v zadoščenje organizatorjev in obiskovalcev. B. S.
Mario Deluigi v «Tommaseu»
Tudi Galleria Tommaseo v ulici Canalpiccolo začenja novo sezono. Od sinoči visi v tej majhni, a vrhunski galeriji ducat del italijanskega slikarja Maria Deluigija, ki je po rodu iz Trevisa, živi in dela pa v Benetkah, vendar se je doslej uveljavil že daleč po svetu in spada zadnji dve leti med najvišje stro kovnjake mednarodne «poletne akademije» v Salzburgu v Avstriji. Njegova razstava v Trstu je vzbudila že prvi dan precejšnje zanimanje, saj se je njenega odprtja udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, posebno tistih, ki imajo raje modernejšo umetnost, katere izrazit predstavnik je prav Mario Deluigi.
Sicer pa se tudi Galleria Tommaseo odlikuje po tem, da daje prednost modernejšim tokovom. Tudi njena nova, letošnja sezona, je programirana v tem smislu, kajti od «zunanjih» imen sta na programu med drugim tudi Castelli in Farma, od domačih pa Chersicla. Pa-telli, Steidler, Marassijeva in drugi, torej predstavniki najmodernejših likovnih tokov v našem mestu.
Šolske vesti
Okrogla miza o boleznih srca
V nedeljo so se v našem mestu zaključili tradicionalni zdravniški dnevi, ki jih prireja tržaško zdravniško združenje s sodelovanjem medicinske fakte .te tržaške univerze. V okviru tridnevnega zasedanja je bila zadnji dan na sporedu zanimiva okrogla miza, posvečena problemom srčnih obolenj, ki so se je udeležili priznani zdravniki in kirurgi. Znano je namreč, da so obole nja koronarij v stalnem porastu in so zelo pogosto vzrok smrti ali invalidnosti. Prav zaradi tega obrav navajo te bolezni ne samo iz rtro go zdravniškega, temveč tudi iz družbenega in gospodarskega vidika.
To je bil tudi glavni nameu o-
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V četrtek, 2. oktobra, bo ob 18. urj odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o delu deželne komisije za slovensko šolo, o težavah na nekaterih šolah zaradi po-majkanja prostorov ter o posvetu o šolstvu, ki ga je priredil SLORI.
V	soboto in nedeljo je župnijski mladinski krožek priredil v Zgoniku ob praznovanju vaškega patrona sv. Mihaela praznik grozdja, ki je letos doživel svojo drugo izvedbo. Praznik je ob botrovanju ugodnih vremenskih1 pogojev dobro uspel in privabil veliko obiskovalcev, čeprav je v okliških vaseh večina bila zaposlena s trgatvijo. V soboto so v župnišču odprli dve zanimivi razstavi, ih sicer zbirko pretresljivih dokumentov, ki pričajo o trpljenju našega ljudstva med zadnjo vojno in razstavo del slikarja Antona Miheliča, ki se ukvarja s kraško tematiko. Domači župnik pa je zavrtel dva filma, ki ju je sam posnel in ki prikazujeta Rižarno ter posnetek
praznovanja 30-letnice osvoboditve pred spomenikom v Zgoniku. Zatem je na dvorišču pri Petelinovih sledila prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana.
V	nedeljo je po jutranjem slovesnem cerkvenem obredu mešani zbor iz Mima uprizoril v cerkvi koncert nabožnih pesmi ob sodelovanju operne pevke iz Ljubljane. Na prireditvenem prostoru pa je nastopil ansambel Lojzeta Furlana: koncertu je sledilo številno občinstvo ob kozarčku pristne kapljice in ob raznih gastronomskih specialitetah, med katerimi naj omenimo karakteristične kraške štruklje, ki so šli gostom zelo v slast. Bogat srečelov je razveselil nekatere goste, ki so med drugim prejeli dva pršuta in zapestno uro, vendar je bilo tudi več tolažilnih nagrad. Razpisano je bilo tudi tekmovanje, kateri domači vinogradnik prinese največji grozd. Prvo mesto — zlati grozd — je prejel Mirko Skupek iz Koludrovce, čigar grozd
Še vedno odprto vprašanje otroškega vrtca na Opčinah
Komisija za šolstvo konzulte za vzhodni Kras se je sinoči sestala predstavniki staršev otrok slovenskega in italijanskega otroškega vrtca na Opčinah. Razpravljali so predvsem o slovenskem vrtcu, kjer sta le dve sekciji in veliko vpisov, tako da so odklonili kar petnajst otrok. Starši so sklenili, da bodo naslovili na občinsko upravo pismo z zahtevo po tretji sekciji, komisija konzulte pa je sklenila, da bo zahtevo podprla.
V zvezi s tem vprašanjem bo v Prosvetnem domu na Opčinah tudi drevi širši sestanek, ki se ga bo u-deležila tudi občinska svetovalka KPI Bruna Zorzini - Spetič.
Praznovanje patrona agentov javne varnosti
Agenti javne varnosti so včeAj praznovali svojega patrona sv. Mi-fjgela. Ob tej priložnosti je bila pred spominsko ploščo na kvesturi maša, ki jo je bral don Luigi Feltrin in katere so se poleg številnih častnikov udeležili tudi vladni komisar Di Lorenzo, kvestor Musumeci ter polkovnik Cervi.
lllllllllilllllllllllllI||||||||||||||||||||!||||||||||IIIIII|||1||||||ll|lII|||||||||l,|,|„im|,|M||||||||||||||||J|n|I||1I||J|||)
STAVKA ŽELEZNIČARJEV JE LE DELNI RAZLOG
i
Zastoj prometa z živino na proseški postaji
Na Opčinah stoji že od nedelje pet vlakov živine
Nevšečnosti, ki jih je povzročila stavka železničarjev na proseški postaji, so precej omejene Kljub temu, da so včeraj nekatere ustanove nastopile v obrambo živine, ni bilo večjih sprememb v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Včeraj smo obiskali proseško železniško postajo in ugotovili, da zastoja ni mogoče pripisati stavki, temveč nesposobnosti uvoznikov, da v 24 urah odpremijo živino, ki prispe na proseško postajo.
Dejstvo je namreč, da so, zaradi specifičnih olajšav, v zadnjih dneh uvozili dnevno poprečno po 300 železniških vozov živine. To živino morajo uvozniki stehtati, podvreči jo je treba živinozdravniškemu pre gledu, naložiti na vozove ah na tovornjake in odpremiti v Italijo. Obenem morajo tudi opraviti vse potrebne carinske formalnosti. Pri tolikšnih količinah je to nemogoče opraviti v enem dnevu in na proseški postaji se tako nabere zelo veliko število vozov.
Kljub stavki so včeraj na postaji delali ves dan, tudi s pomočjo vo
napojili in nakrmili živino. Stanje je bilo torej povsem normalno, torej tako, kot ob drugih dneh. S tem pa seveda nočemo’ trditi, da živina ni trpela, ampak le, da stavka železničarjev ni bistveno vplivala na omenjeno stanje.
Drugače pa je bilo na openski postaji, kjer od nedelje čaka pet vlakov živine na prevoz na proseško postajo. Na Opčinah nimajo ne napajališč ne naprav za krmljenje in zato ta živina trpi lakoto in žejo. Tudi kar se tiče teh vlakov pa so nam na Proseku zagotovili, da jih. tamkajšnja postaja ne more sprejeti, ker je premajhna.
A Bolniška blagajna za trgovce poziva vse svoje člane, naj ji najkasneje še danes pošljejo prepis prijave dohodkov za lansko leto. Na osnovi tega dokumenta bo namreč bolniška blagajna določila višino socialnih prispevkov.
• Na sedežu združenja Italija - ZSSR se drevi, ob 19.30, zberejo dijaki in učitelji. Na srečanju bodo določili-jaških tehničnih izvedencev, da so | urnik tečaja ruskega jezika.
Pri padcu z vespe si je zlomil nogo
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli 20-letnega težaka Fulvia Polacca iz Ul. Farnetello 11. Fantu so zdravniki ugotovili zlom desne noge ter več udarcev in odrgnin po obrazu in po nogah.
Polacco je izjavil, da je bil v nedeljo zvečer v krožku «Zvezda» v Podlonjerju in da ga je nekaj pred polnočjo neki prijatelj pospremil domov z vespo. Prav v bližini doma pa je padel in zadobil omenjene poškodbe.
Včeraj- danes
Danes, TOREK, 30. septembra JELKA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49. — Dolžina dneva 11.48. — Luna vzide ob 0.05 m zatone ob 14.49. Jutri, SREDA, 1. oktobra SEVER
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra ob 10.30. Učenci naj se zberejo v šoli ob 10.15.
Ravnateljstvo srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra ob
9.	uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» s priključeno vzgojiteljsko šolo, sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Osnovna šola Prosek sporoča, da bo šolska maša jutri, 1. oktobra, ob
10.	uri. Učenci naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 9.30.
Ravnateljstvo srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra: pri Sv. Ivanu bo ob 9.3Ó; učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri. Na Katinari bo šolska maša ob 9. uri; učenci naj se zberejo v šoli ob 8.30.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «F. Levstik» s Proseka in z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča, da se bo novo šolsko leto pričelo jutri, 1. oktobra, s šolsko mašo. Na Proseku bo šolska maša ob 8.30, v Sv. Križu pa ob 9. uri. Vsi dijaki naj, po sv. maši, pridejo v šolo.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Didaktični ravnatelj sporoča, da bodo šolske maše jutri, 1. oktobra, po naslednjem šporedu: za šolo pri Sv. Jakobu ob 9. uri, za šolo «D. Kette» ob 10.30 v šoli v Ul. sv. Frančiška 25, v Ul. Donadoni ob 11. uri, pri Sv. Ani (v šoli) ob 10. uri, za šolo «O. Župančič» ob 9.30, v Barkov. Ijah ob 8.30. za šolo «F. Milčinski» ob 9 uri, v Rojanu ob 10.30.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda sporoča, da se prične novo šolsko leto jutri, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 1. oktobra, ob 9.30 v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Koncerti
V gledališču Verdi bo v petek ob 21. uri drugi koncert letošnje jesenske sezone. Dirigent B. Campanella, violinist M. Marin. Na sporedu skladbe Mussorgskega in Šostakoviča. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (telef. 31948).
LIL*
OBVESTILO
Gojence in gojenke Slovenskega dijaškega doma obveščamo, da bo dom danes odprt od 16. ure dalje. Na voljo je še nekaj prostih mest.
Ravnateljstvo
■zleti
Sekcija ANPI iz Križa priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v Marzabotto (Bologna), rojstno hišo bratov Cervi in v Brescio. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje do 3. oktobra v ljudskem domu in v trafiki Tretjak.
SPDT priredi 5. oktobra, ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo peč. Vpisovanje na ZSŠDI - tel. 31119 do 30. septembra. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Razstave
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3 stopinje, najnižja 18,7, ob 19. uri 21,8 stopinje, zračni pritisk 1022,4 ustaljen, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje mimo,, temperatura morja 22,5 stopinje, brezvetrje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. in 29. septembra se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa ie 20 oseb.	J
UMRLI SO: 83-letni Luigi Castel-Jan, 59-letni Umberto De Re, 84-let-na Giuseppina Zugna vd. Moro, 63-letni Giuseppe Adamolli, 71- letna Giovanna lerin roj. Gigante, 85-Ietna Vittoria Steinbach, 73-letna Maria Ruzzier, 68-letni Marcello Michelini, 76-letni Ardengo Gori, 68-letni Mario Furlan, 73-letni Danilo Škerl. 77-let-na Maria Guardiancich por. Mania, 84-letni Demetrio Gerogacopulo, 76-letna Stefania Bernes, 82-letni Antonio Lokar, 74-letna Emma Balz, 73-letni Oscar Sulligoi, 53-letna Laura Haag, 74-letni Ivan Zobec, 67-letni I Rudolf Rutar.
V	umetnostni galeriji «La Lanterna» (Ul. S. Nicolò 6) se nadaljuje razstava del brazilske grafike, slikarke in kiparke Marcie Helene Demange. Razstava bo odprta do 17. oktobra (od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30, ob ponedeljkih zaprto).
V	galeriji Cartesius bo do 1. oktobra razstavljala tržaška slikarka Nelda Stravisi.
V	galeriji «La tavolozza d’oro», Ul. Roncheto 16. razstava del Roberte Erlach. Razstava bo trajala do 1. oktobra.
V	umetnostni galeriji «Forum» v Ulici Coroneo št. 1 je razstava kiparja Iginija Balderija. Del razstave je tudi na prostoru nasproti Trga Tor Cucherna.
V	galeriji Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstavljata Gisella Rossini in Lorenzo Furlani.
V	galeriji Tribbio razstava del Guida Colettija.
V	galeriji «Tommaseo» je odprta razstava del Benna Pelliciarija
Ariston 16.00 «Scene da un matrimonio». Režija Ingmar Bergman. Igrata Liv Ullman in Bibi An-dersson.
Grattacielo 16.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «Il padrino» IL del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior !5.30 «Funy Lady», barvni film, igrajo Barbra Streisand, James Chaar in Omar Sharif. Nazionale 14.40 «Il padrino» IL del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Lenny». čmo-beli film, D. Hoffman in V. Perme. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Capito! 15.30 «La vita bruciata», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Yuppi du». A. Celenta-no. Barvni film.
Moderno 15.30 «Poliziotto della Brigata criminale», barrai film, igra J. P. Beimondo.
Impero 16.30 «Bianchi cavalli d’agosto», barrai film, igrata J. Seberg in J. Stafford.
Filodrammatico 16.30 «I piaceri della contessa Gamiani», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Carovana d’eroi». Errol Flynn, Fandolph Scott, Humphrey Bogart.
Vittorio Veneto 17.00 «Profondo rosso», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Quattro bassotti per un danese».
Abbazia 16.00 «Il sepolcro indiano».
D. Paget. Barrai film.
Radio 16.30 «I tre dell’operazione Drago». Bruce Lee, John Saxon in Jim Kelly. Barvni film.
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Marije Daneu s Proseka daruje Berta Zu-zič 2.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Ičinega in Jožetovega očeta daruje Živa
5.000	lir za Slavistično društvo v Trstu.
V	spomin pok. Marije Daneu darujeta Angel in Miro Blažina 10.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grobova Emila Regenta in Marije Daneu daruje Mirjam Colja 10.000 lir za ŠD Primorje.
Dobitnik tombole Vladimir Buka-vec daruje 5.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Milkota Regenta darujeta Margerita in Ljubo Grilanc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujejo Antonija Šegina
10.000	lir, Ivana Majowski 3.000 lir in Marija Grilanc 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V’ počastitev spomina Marije Daneu daruje Vlasta 2000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujejo Dolenčevi 5000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V počastitev spomina pok. Emila Regenta daruje Miro Štoka z družino 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Mali oglasi
. . , , ,
BANCA; Dt CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
690.50 1402.50
256—
150.50 257.70
36.25
33.50
33.50
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTst-ria 35.
MENJALNICA
vseh tujih valut
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici L tek 211-489.
FRIZERKO išče Stalno slovensko gledališče. Zagotovljena strokovna specializacija. Prijave na Upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, v uradnih urah. Tel. 734265/9.
Slovensko gospodarsko združenje H" raža svojemu predsedniku Stanislavu Boletu iskreno sožalje ob smrti brata Andreja.
Uslužbenci podjetja Trad Trieste izražajo svoje globoko sožalje Stanku Boletu ob izgubi brata Andreja.
Dne 28. t.m.. je premnil naš dragi
Ivan Zobec
Pogreb bo danes. 30. t.m.. ob 15-3® iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
žalostno vest sporočajo sestre in družina Granduc
Boljunec, 30. septembra 1975
Občinsko pogrebno podjetje, tH’ Zonta 7/C
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel 226-165:	Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan. tel. 209 197; Zavije: IteL 213-137; Milje: tek 271-124.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in nono
RUDOLF RUTAR
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 30. septembra, ob 15: un izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoča žena Ivanka, hčerka Ema-beta z možem Fernandom, vnukinja Giuliana in drugo sorodstvo
Nabrežina, 30. septembra 1975
NA POBUDO TRZISKE OBČINE
KRONANA SO BILA DOLGA PRIZADEVANJA PODGORCEV
« ™l m!?v liaP Ob množični udeležbi partizanov in antifašistov
v nedeljo v Podgori odkrit spomenik padlim v NOB
Udeležilo se ga je nekaj tisoč ljudi - Govorili so tržiški podžupan in sindikalisti
Po pohodu po glavnih ulicah se je sinoči zgrnilo na Trg republike v Tržiču nekaj tisoč ljudi, da bi s svojo prisotnostjo na zborovanju izpričali svoj protest proti krvavemu Francovemu režimu. Shod je sklicala občinska uprava v Tržiču skupno z ostalimi občinami tržiške-ga okoliša in v sodelovanju s sindikalno federacijo, Združenjem bivših partizanov, demokratičnimi strankami KPI, PSI. KD. PSDI. PRI in PDUP in s tržiškimi kulturnimi društvi.
Demonstranti so nosili transparente, na katerih je bila izpričana obsodba Francovega režima. Na čelu sprevoda so korakali občinski stražniki s prapori številnih občin, za njimi pa so hodili župani z ovito trobojnico. S svojo prisotnostjo so hoteli župani poudariti, da je vse ljudstvo tržiškega okoliša enotno v noju proti vsakršnemu fašizmu.
Na govorniškem odru so se zvrstili podžupan Umberto Clapis, tajnik Pokrajinske sindikalne federacije E-lio Zuliani in tajnik kovinarskega sindikata Renato Papais. Govorniki so obsodili umor petih španskih rodoljubov in zahtevali, naj italijanska vlada prekine diplomatske odnose s fašistično Španijo.
Ostre obsodbe najnovejšega fašističnega zločina v Španiji so obja-rili tudi tovarniški sveti številnih tovarn v Gorici, politične stranke in druge ustanove. Take izjave sta dali tudi mestni sekciji KPI in PSI v Gorici.
Na pra£u je novo šolsko leto
Na pragu je novo šolsko leto 1975 - 76. Več kot 9 milijonov učen-ccv in dijakov bo jutri spet prestopilo šolski prag ter pričelo novo solsko življenje. Tudi letošnje šolsko leto pa se pričenja v zna-
menju nezadovoljstva, ki se kaže predvsem v pomanjkanju novih šolskih učilnic ter v neurejenosti šolskega učnega in, neučnega osebja. Za naše slovensko šolstvo na Goriškem pa se novo šolsko leto pričenja še z večjim nezadovoljstvom, saj je prav pred kratkim šolsko ministrstvo ukinilo četrti razred trgovske šole ter pri tej odločitvi rabilo ista merila kot pri italijanskem šolstvu ter sploh ni upoštevalo , specifične potrebe manjšinskega šolstva.
Kot je že običaj, se bo prvi dan pouka pričel s šolsko mašo. Učenci osnovnih šol v Ulici Croce in v Ulici Randaccio ter dijaki gimnazije - liceja, učiteljišča ter trgovske šole bodo imeli mašo jutri zjutraj ob 9. uri v cerkvi sv. Ivana, nižješolci pa bodo šli ob 10. uri v stolno cerkev. Kar se tiče učencev okoliških osnovnih šol, bodo imeli maše po naslednjem urniku: Jamlje ob 8.30, Dol ob 10. uri, Doberdob ob 9. uri, Sovodnje ob 9. uri, Pevma ob 8.30, štmaver ob 9. uri, Števerjan ob 8.30, Štandrež ob 9. uri, Pcdgora in Plešivo ob 10. uri, Vrh ob 8.30, Škrljevo ob 9. uri ter Rupa ob 10. uri.
Premiera FD5 v Solkanu «Med štirimi stenami»
Drevi začenja Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici svojo novo gledališko sezono. Otvarja jo s primiero Iva Brnčiča «Med štirimi stenami». Predstava bo v dvorani PDG v Solkanu s pričetkom ob 20.15.
Domačini so za gradnjo spomenika prispevali 4000 delovnih ur - Materi padlih partizanov odkrili spomenik - Govorili so domačin Ivan Bregant, župan Pasquale De Simone ter poslanca A. Skerk in Isacco Nahoum-Na svečanost so prišli zastopniki iz Jugoslavije, predstavniki parlamenta, vojske in drugi
Večletni trud Podgorcev, ki so se | in zastopniki raznih organizacij in hoteli z gradnjo spomenika oddol- j ustanov.


žiti svojcem, ki so padli med narodnoosvobodilno borbo, je bil v nedeljo bogato poplačan. Na nedeljski svečanosti se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so prihiteli od vsepovsod; zastopniki izvoljenih italijanskih in jugoslovanskih oblasti so tud’ s svojo prisotnostjo počastili ta vaški praznik, ki je dobil, ob 30-letnici zmage nad fašizmom, še posebno važnost.
Nedeljska svečanost je bila zares nekaj izrednega za Podgoro, to industrijsko predmestje Gorice, ki je nekoč imelo izključno slovenski značaj. Podgorci slovenskega in italijanskega rodu so se med borbo in tudi prej, v letih fašistične strahovlade, mogočno upirali fašizmu in ko je prišel čas, so množično odšli v partizanske edinice. Junaško so se borili in veliko jih je padlo. Podgora je dala na oltar svobode kar 53 svojih sinov, ki so padli v partizanskih edinicah, ki so umrli v nacističnih taboriščih ali pa za vojnimi posledicami.
Tem triinpetdesetim Podgorcem je posvečen spomenik, ki so ga domačini postavili prostovoljno v štiri tisoč delovnih urah in ki je bil v nedeljo odkrit.
že okrog devete ure so se ljudje pričeli zbirati na prostoru pred spomenikom in še več se jih je zbralo na drugem kraju v vasi, P"ed gostilno, ki je bila nekoč zadružna, in ki ji še danes domačini in tudi vsi delavci zaposleni v predilnici pravijo «Zadruga». Tu so se zbrali mladi dijaki in bivši partizanski borci, nosilci vencev in zastav, izvoljeni predstavniki občin
Točno ob 9.30 je dolg sprevod krenil izpred. Zadruge po glavni podgorski ulici v smeri spomenika. Najprej sta hodila dva fantiča, ki sta nosila slovensko in italijansko zastavo, za njima je korakala godba na pihala iz Anhovega, ki je igrala borbene pesmi. Zatem sta hodila dva otroka v slovenskih nošah, za njima pa nosilci dveh velikih rdečih zvezd, tiste, ki je pritrjena na čepicah slovenskih partizanov in one, ki so jo nosili garibaldinci. Več kot sto deklet in fantičev je nato korakalo v dolgih šestih vrstah. Fantiči in dekleta so bili oblečeni v bele, modre in rdeče majice na eni strani, v rdeče, bele in zelene ' na drugi, tako da so sestavljali dve valoviti zastavi.
Sledili so nosilci vencev, ki jih je bilo zelo veliko. Med njimi naj omenimo vence pokrajinskega odbora ANPI, podgorske sekcije tega združenja in številnih drugih sekcij, zlasti vseh onih, ki so na slovenskem področju gociške pokrajine. Omenimo naj še vence SKGZ, Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenskih prosvetnih društev in slovenske goriške mladine. Nato še vence generalnega konzulata SFRJ v Trstu in Zveze borcev ter občinske skupščine iz Nove Gorice, vence številnih drugih ustanov, med katerimi tudi onega Slovenske skupnosti, in nato še vence nekaterih občin, med katerimi sovo-denjske.
Za nosilci vencev so korakali podgorski pevci, za njimi pa več kot sto članov Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Sledila je dolga vrsta občinskih praporov
iz skoro vseh občin goriške pokrajine tja do Gradeža, zatem so hodili na čelti velikega števila ljudi zastopniki ustanov in organizacij. Omenimo naj tu generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka s konzulom Marinkom Kosorjem, predsednika SKGZ Borisa Raceta s številnimi člani odbora, predstavnike pokrajinskega odbora AN Pl Maria Fantinija - Sassa, Ladija Dornika, in druge, zastopnike vseh sekcij ANPI iz goriške pokrajine, župane skoro vseh občin Goriške, ki so nosili slavnostni trobojniški pas. Med njimi naj omenimo sovo-denjskega župana Jožefa češčuta, doberdobskega Andreja Jarca, šte-verjansko občino pa je zastopal podžupan Ciril Terpin. Prisotna je bila tudi delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice in občinske skupščine Nova Gorica, ki sta jo vodila Franc Martinuzzi in Vlado Stepančič. Prisotna sta bila tudi zastopnika vodstva SZDL iz Nove Gorice. -
Prisotna je bila tudi delegacija občine in družbenopolitičnih organizacij iz Škofje Loke.
Po pohodu ob dolgem zidu predilnice so udeleženci sprevoda dospeli na kraj, kjer je postavljen spomenik. Tu jih je pričakalo veliko ljudi. Z oken hiš in z dreves so visele slovenske in italijanske zastave. Pred spomenikom so bili na častni straži mladi slovenski taborniki, na drogovih poleg spomenika so viseli goriški mestni prapor, rdeča, slovenska in italijanska zastava.
Medtem ko so se člani podgorskega in partizanskega zbora ter učenke in učenci podgorskih šol postavih na prostorni oder, so na
mladini je všeč oblačiti se po modi
to pa veliko stane.
če pa dobiš
loden
in beige barvi po 9.900
od 1.750
s kapuco in volneno podlogo
14.900 lir in + <<eskimo>> s krzneno podlogo in to vseh mer v plavi - zeleni lir, majico «ciclista» v modnih barvah lir, vzorčaste dokolenke po 550 ,ir žametne hlače po 3.500 kr ter +
s tem lahko zadostiš željam svojega otroka
za bolj odrasle ti predlagamo
majico «ciclista» v modnih barvah po 1.950 kr, žametne jeans v modnih barvah po 7.900 kr, jopo jeans s krzneno podlogo Lola 20
p° 9.900|ir'loden p° 25.000 |ir
po teh cenah se oblačimo po modi!!
GRANDI MAGAZZINI
ZIILLMORE
Korzo Saba 15 Trst
drugo stran odra stopili predstavniki oblasti. Poleg onih, ki smo jih že prej omenili, dodajmo še goriškega župana Pasquale De Simona, senatorja Bacicchija in Martino, poslance Škerka, Marocca in Menichina, deželna svetovalca De-vetaga in Bergomasa, pokrajinske tajnike KPI, PSI, SS, KD in PSDI, prefekta dr. Molinarija, kvestorja dr. Zapponeja, poveljnika vojaškega področja generala Porcellija, poveljnika karabinjerjev podpolkovnika Del Frateja, predstavnike partizanskih združenj ANPI in API.
Na odru sta bila tudi občinska prapora občin Gorica in Tržič, ki so ju nosili mestni redarji, pred spomenikom pa je bil na častni straži oddelek italijanske vojske, pod vodstvom poročnika.
Svečanost je pričel predsednik odbora za postavitev spomenika Ivan Bregant. Pričel je svoj govor v slovenščini, nato ga je ponovil v italijanščini, pozdravil vse prisotne goste in zastopnike ter vse, ki so se tako masovno udeležili svečanosti. Po enominutnem molku je Bregant dejal: «Imena, vklesana na tem spomeniku, so imena tistih Podgorcev, ki so padli kot borci v narodnoosvobodilni vojni v sklopu slovenskih in garibaldinskih enot, kot talci pod streli okupatorja; dali so življenje v koncentracijskih taboriščih, v ječah in v zloglasnih okupatorjevih mučilnicah, za dosego najvišjih človeških idealov: svobode in družbenega napredka. Ko se klanjamo njihovemu spominu, so naša čustva na st~ani svojcev, katerih rane se v tridesetih letih še niso zacelile.» Nato se je Bregant zahvalil podjetju Bustese, ki je odstopilo p-ostor za spomenik, arhitektu Ceju za načrt spomenika in kiparju Nemcu za skulpturo, domačinom, kj so opravili nad 4.000 prostovoljnih ur dela, posameznikom in podjetjem, ki so finančno pri-pomogli, da se je uresničilo delo, ki se je pričelo v letu 1972.
Bregant je nato prebral verze, ki jih je napisal briški rojak Bruno Podveršič, in ki so vklesani na plošči na spomeniku:
«Posejani vsepovsod so Vam
[grobovi,
kri prelili ste in bratstvo nam
[skovali,
zvesti bomo ciljem Vašim mi ostali, trdno združeni boreč se za pravico, mir, svobodo in sožitje med rodovi.»
Ko je te uvodne besede ponovil tudi v italijanščini, je Ivan Bregant povabil vdovo padlega Angelo Sve-čerič in vdovo ter mater padlih Marijo Bentivoglio, da odkrijeta spomenik. Po igranju državne himne in po enominutnem molku, je domači župnik Mirko Mazora blagoslovil spomenik in prebral pozdravno pismo goriškega nadškofa mons. Co-colina, ki se ni mogel udeležiti svečanosti zaradi drugih obveznosti.
Potem ko je godba zaigrala slovensko žalostinko «Žrtvam» in ko so predstavniki organizacij položili ven c,e pred spomenik, je sledil kulturni nastop.
Najprej je 'nastopil pred kratkim obnovljeni podgorski pevski zbor, ki ga je najprej vodil Dori Klavčič, nato pa Marijan Ciglič. Zbor je zapel pesmi «Sonce» in «Na oknu» ter italijansko «Un vessillo in alto sventola». Sledil je nastop podgorskih o-•trok, ki sta jih vodila učitelj Mladen Uršič v recitacijah, v zboru pa učiteljica Dora Maraž - Uršič. O-troci so se lepo izkazali in želi po vsakem nastopu ploskanje, vse napovedovanje je bilo dvojezično.
Nato so prišli na spored priložnostni govori. Prvi je stopil pred mikrofon goriški župan Pasquale De Simone.
Goriški župan Pasquale De Simone je v svojem govoru dejal, da je podgorski spomenik predvsem simbol, stalni predlog za ideal človeškega bratstva in svobode, spomin na čase, ko se je tu ljudstvo borilo za življenjski obstoj. Sodelovanje delovnih ljudi in vsega prebivalstva Podgore pri gradnji spomenika obnavlja tiste ideale, ki so ljudi združevali v času odporništva. Različna jezika in kulturi so se pred 30 leti tu skupno znašli, čeprav sredi nesporazumov in napak v borbi za resnično demokracijo in spoštovanje človeških vrednot v od poru proti vojnam. Gorica je spet našla — je dejal župan — svojo vlogo posrednika miru in sporazumevanja med sosednimi narodi. Hočemo tu, skupno s prebivalstvom Podgore, obuditi spomin na veliki trenutek človeške in evropske zgodovine. Samo tako bomo lahko razumeli naš čas, je zaključil svoj govor goriški župan.
Po županovem nastopu je imel govor v slovenščini poslanec Albin Škerk. «Ko odkrivamo ta spomenik svojim padlim junakom, ob tridesetletnici osvoboditve», je dejal, «slišimo odmev krika antifašističnih španskih borcev, ki so jih včeraj zjutraj ustrelili Francovi krvniki. Pet borcev za svobodo španskega in baskovskega ljudstva je bilo umorjenih, ker so ljubili svoj narod in se bojevali za zrušitev poslednjega fašističnega režima v Evropi. Proti smrtnim obsodbam se Je dvignil, iz vseh strani sveta, mogočen protest svobodoljubnih narodov Špansko ljudstvo ne bo pozabilo teh svojih junakov, kot ne bomo mi pozabili naših junakov Tomažiča, Bi dovca in drugih. Naj bo to naše , partizansko slavje obenem tudi so-
lidarnostna manifestacija z vsemi borci, ki se bijejo proti krutemu Francovemu režimu.»
Nato se je Škerk spomnil tudi vseh Podgorcev, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in onih. ki so padli ter dejal, da moramo budno čuvati pridobitve NOB. Po tem pa je dejal, da je razveseljive dejstvo, da se sklepa dokončni sporazum o, meji med Italijo in Jugoslavijo. Tako bo odstranjena zad nja ovira za dobro sosedstvo in od tega sporazuma pričakujemo, kot slovenska narodnostna skupnost, znaten - doprinos k našemu boju za dosego globalne zaščite in priznanja vseh naših pravic.
Govor v italijanščini je nato imel posl. Isacco Nahoum, bivši partizanski komandant in- predstavnik osrednjega vodstva ANPI, ki je omenil, da so se tu pred 32 leti ustanavljale prve italijanske partizanske edinice, ki so se potem razširile v mogočno partizansko vojsko, v sklopu katere so delovale brigade Garibaldi, Matteotti, Giustizia e Libertà in druge. «Nismo pozabili naših žrtev», je dejal Nahoum, «kot nismo pozabili milijonskih žrtqv fašizma v vsej takrat zasužnjeni Evropi, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi in drugod.»
Ostro je Nahoum obsodil sobotni zločin v Španiji in dejal, da je bil lani fašizem strt na Portugalskem, da je treba sedaj fašizem streti tudi v Španiji. «Fašisti hočejo še danes špekulirati v Rimu, ob napovedi skorajšnjega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo», je dejal Nahoum, «Vi pa teh špekulaciji ne sprejemate, ker živite ob najbolj odprti meji v Evropi, kjer ste prijateljstvo med narodi zgradili na podlagi krvnega prijateljstva med Slovenci in Italijani, ki so skupno padli za svobodo. Mi hočemo, da bo ta meja s sporazumom še bolj odprta, zato je treba fašiste izolirati».
Sledil je kratek nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je vodil Oskar Kjuder. Zlasti je vžgala španska partizanska borbena pesem. Nekaj borbenih pesmi je zaigrala tudi godba na pihala iz Anhovega, ki jo je vodil Franc Žižmond.
Ljudje se niso in niso hoteli raziti. Ogledovali so si spomenik, se pogovarjali, obujali spomine, zlasti med nekdanjimi partizanskimi tovariši. Prireditveni odbor je pripravil sprejem za goste na dvorišču Pri županovih. Gostom so postregli z domačimi slaščicami, domačim vinom in briškim grozdjem.
Popoldne je imel Tržaški partizanski pevski zbor koncert, ki ga je poslušalo precej ljudi, Podgora je bila živa do večernih ur.
Na predvečer, v soboto, je po vseh vaških ulicah igrala anhovska godba na pihala, na prostoru pred šolo je domača mladina prižgala kresove, pred spomenikom padlim pa sta člana Stalnega gledališča iz Trsta, Mira Sardočeva in Stane Starešinič, imela partizanski recital, ki je vzbudil navdušenje številne publike.
Ob robu «Mitteurope»
Srednjeevropska kulturna srečanja, ki so jim zaradi mednarodnih razsežnosti dali iz pozabe privlečen naziv «mitteuropska» srečanja, obhajajo letos prvi zaokrožen jubilej, svojo desetletnico. V tem razdobju so mednarodno priznani strokovnjaki z različnih področij včasih bolj včasih manj uspešno prikazovali kulturna snovanja v nekdanjem avstro-ogrskem imperiju ter njihove razvojne poti in nove smeri v poznejšem in sedanjem času.
Skozi vse te manifestacije si je Gorica iskala svoj prostor v naši deželi ter svoj položaj v sedanjem srednjeevropskem življenju. Prav gotovo je ta pobuda prispevala k premagovanju izolacije našega mesta ter k navezovanju gospodarskih, kulturnih in tudi osebnih stikov s stvarnostjo v našem bližnjem in bolj oddaljenem zaledju.
Najčešče pa v teh kulturnih manifestacijah, ki so se porodile v določenem političnem okolju ter i-majo namen, da poleg širših družbenih koristi zasledujejo tudi koristi določene politične skupine, naša narodnostna skupnost kakor tudi delež tukajšnjih Slovencev pri oblikovanju kulturne podobe goriške preteklosti in sedanjosti, nista bila zadoštno ovrednotena, da ne rečemo celo prezrta.
Morda je bilo to odvisno od tega, ker k sodelovanju nismo bili povabljeni, morda tudi zato, ker do tribune sami nismo našli poti. Te pomanjkljivosti ne more zmanjšati niti uspešno sodelovanje uglednih predstavnikov kulture matičnega naroda na srednjeevropskih kulturnih srečanjih.
Zato si zastavljamo vprašanje, če ne bi kazalo poiskati način, kako dati primeren poudarek našemu narodnemu utripu in kako na tako zanimivem področju kot je naše, kjer se stikata dva «svetova», spodbuditi širše napredne miselne tokove, da si ustvarijo svojo tribuno.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Terremoto». C. Heaston in A. Gardner. Barvni film,
CORSO 17.00—22.00 «La polizia ha le mani legate». A. Kennedy in S. Sperati. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Alice non abita più qui». E. Burstyn in K. Kristofferson. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Agente 007 in una cascata di diamanti». S. Connery. Bareni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Esotica, erotica, psicotica». S. Venturelli in E. Remberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il poliziotto
. della brigata criminale». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Do des ka den». japonski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Ryanova hči», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Fra diavolo», ameriški film ob 19.30. .
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči ie v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m |utn ponoči je dežurna lekarna Alla Salute. Ulica Cosulich, tel. 72-480.
iiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiminiiiimimitmiintiiimiitimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiai
SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA
Prof. E. Cevc o slovenskem impresionističnem slikarstvu
Prof. Milko Rener je govoril o slovenskih slikarjih na Goriškem
Na jubilejnem, desetem srednjeevropskem kulturnem srečanju, ki se je začelo v soboto ter se bo zaključilo danes opoldne, so ugledni strokovnjaki v likovni umetnosti iz osmih držav seznanili zborovalce z umetniškimi snovanji v svojih deželah. Tako je že v soboto, takoj po uvodnem poročilu, spregovoril u-gledni slovenski strokovnjak na tem področju, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Emilijan Cevc. Govoril je o začetkih moderne slovenske likovne umetnosti, ki sovpada z izredno ustvarjalnim razdobjem slovenskega naroda v času formiranja njegove podobe. Profesor Cevc je poudaril, kako pomembno etapo je v razvoju slovenskega slikarstva odigral impresionizem, umetniška smer, ki sicer ni imela revolucionarnega značaja. V tem razdobju so delovali Šubic, Karinger, Vesel in Kobilica, umetniki, ki so se osvobodili akademizma, kakor tudi Jakopič, osrednja osebnost v tem razdobju, ter Grohar, Jama in Sternen. Iz plejade teh impresionistov so v prvem povojnem času zrasli številni likovni umetniki.
V nedeljo so spregovorili še predstavniki Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Italije in Avstrije.
O slovenskih slikarjih na Goriškem v prvem tridesetletju našega stoletja je spregovoril prof. Milko Rener, profesor na slovenskih šo lah v Gorici. Govornik je poudaril, da je impresionizem zapustil globoko sled tudi ob zapadni narodnostni meji, tako da Goriška v tem pogledu ni bila zakoten prostor. Nesre ča je hotela, da je goriški prostor doživel dvojno katastrofo, ki je ne usmiljeno posegla v obetaven kul turni razvoj: najprej svetovno voj no, potem pa fašizem. V živahnem kulturnem vrtincu tega časa so se zvrstili najprej besedni ustvarjalci (Gregorčič, Gradnik, Pregelj in
Bevk), potem pa likovniki kot so bili rodbina Šantelj, Tratnik, Kos, Čargo, Špacapan, Pilon in Mušič ter glasbeniki Fajgelj, Komel, Bratuž, Kogoj, Bravničar, Vodopivec. Iz teh skupin sodijo Pregelj, Pilon in Kogoj v sam vrh slovenskega ekspresionizma. Prof. Rener je prikazal zborovalcem neposredno povezanost cele vrste slovenskih slikarjev z Gorico, bodisi da so se v Gorici rodili, ali pa, da so v njej delovali. Njegovo poročilo bomo objavili na naši kulturni strani.
Smrtne posledice prometne nesreče
V noči od nedelje na ponedeljek, okoli 1. ure, se je v Ulici Lungo Isonzo pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je ena oseba izgubila življenje, drugo pa so sprejeli v goriško bolnišnico.
Zasebni avtomobil, fiat 128 GO 58891, je vozil 33-letni delavec Mario Giusto iz Ul. Sile 13 z mosta 9. avgusta proti Stražicam. Z njim se je peljal tudi njegov 50-letni stric Adelchi Giusto iz Ulice Sile 9. iz še neznanih vzrokov je voznik nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v prikolico parkiranega tovornjaka, last Cirila Vidiča iz Ulice Paolo Diacono 15. Oba ponesrečenca so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Adelchiju ugotovili možganski pretres, udarec v prsni koš ter poškodbo na desni roki, zaradi česar so ga sprejeli za 15 dni na zdravljenje. Njegovemu nečaku pa so u-gotovili lažji možganski pretres. V jutranjih urah se je Adelchijevo stanje poslabšalo, okoli 10. ure pa ie izdihnil. Zdravniki menijo, da je smrt nastopila zaradi notranjih poškodb.
30. septembra 1975
NA POSVETU O PROBLEMIH SLOVEN SKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI
ŽIVA GRUDEN:
Šola in jezikovna kultura
(Nadaljevanje in konec) Neenakopraven položaj slovenščine se dovolj jasno kaže že v tem, da nosimo breme dvojezičnosti še vedno samo Slovenci, v tem, da se mora slovenski otrok učiti italijanščine že od prvega razreda osnovne šole dalje (znani teoretik jezikov v kontaktu U. Weinreich trdi, da se do togaja samo v tistih državah, kjer so a-similacijske težnje večinskega naroda zelo močne), medtem ko nimajo italijanski otroci niti možnosti, kaj šele dolžnost, da bi se u-čili slovenščine. Dokler se breme dvojezičnosti ne pravičneje porazdeli med obe jezikovni skupini, ne moremo govoriti o enakopravnosti slovenskega jezika, in dokler slovenski jezik ne bo enakopraven i-talijanskemu, bo naš človek imel vtis, da je slovenščina nezadostna, njegov govor bo pretkan z interferencami, včasih bo v govoru prešel iz slovenščine v italijanščino. Ta proces, ki ga nekateri o-značujejo z besedami, da «se naš jezik kvari», je v takem družbenem položaju nujno zlo, ki ga še tako dobro zastavljeno pedagoško delo ne more preprečiti. To pa seveda ne pomeni, da šola tega procesa ne bi mogla zaustaviti.
Preden nakažem, kako bi morala naša šola zadostiti svoji jezikovnovzgojni nalogi, bi želela podati nekatere izsledke ankete, ki sem jo med pripravami za študij jezikovnega položaja tržaških Slovencev izvedla pred nekaj leti na naših višjih srednjih šolah.
Zamisliti bi se morali že ob splošnem podatku, da se je kar 31,4% dijakov pri vprašanju, v katerem jeziku se bolje izražajo, odločilo za italijanščino. Odstotek tistih, ki se po lastni izjavi izražajo bolje v italijanščini, je nižji pri dijaldh iz vasi (25,3%). višji pa pri dijakih iz mestne oko^ lice (36,2%). Precejšen je tudi vpliv delovnega okolja staršev na jezik otrok: za italijanščino se je odločilo 22,6% dijakov, katerih starši delajo v slovenskem okolju, 30,6% dijakov, katerih starši delajo v dvojezičnem okolju, in 40% dijakov, katerih starši delajo v italijanskem okolju. Tudi glede na poklic staršev so med dijaki zgovorne razlike. Naj navedem le skrajna podatka:	med otroki
kmečkih staršev je razmerje med tistimi, ki so izjavili, da se bolje izražajo v slovenščini, in tistimi, ki so izjavili, da se bolje izražajo v italijanščini, 77% proti 15,5% med otroki sodobnih obrtnikov pa 29,5% proti 59%.
Menim, da že ti podatki kažejo, da je vloga šole v jezikovni vzgoji mnogo manjša od vloge družine in širšega okolja. Res je sicer, da preživijo dijaki v šoli le tretjino dneva, kljub temu pa lahko trdimo, da šola vse premalo stori za jezikovno vzgojo dijakov.
Na pomanjkljivosti slovenske jezikovne vzgoje na naših šolah bo še bolj pokazal pregled leksikalnih interferenc. Naslanja se na izjave dijakov, vendar bi vsako merjenje leksikalne interference v govoru dalo zelo podobne rezultate. Leksikalnim interferencam, pa tudi pravi substituciji jezika, so najmanj podvržena tista semantična področja, ki so v najtesnejši zvezi z notranjim življenjem manjšine. Cim pogovor zajame širše okolje, so interference občutnejše, dokaj pogoste so v pogovorih o družbeni in politični problematiki. Pri tem pa moram povedati, da dijaki, ki. se v takih pogovorih poslužujejo italijanskih izrazov, večinoma niso družbeno aktivni, medtem ko družbeno aktivni dijaki povečini posedujejo ustrezna slovenska izrazna sredstva. Največji pa je vpliv italijanščine takrat, ko je posameznik žrtev nekontroliranih reklamnih domislic sodobne potrošniške družbe, ko brez razmišljanja in kritične presoje sprejema predmete in pojme, ki postajajo vse bolj del našega vsakdana.
Sklep, ki ga lahko potegnemo iz teh podatkov, je naslednji: naša šola je tudi glede jezikovne vzgoje zastarela, točneje: zaradi svoje splošne zastarelosti in zaprtosti ne more nuditi dijakom sodobni družbeni stvarnosti ustrezne jezikovne vzgoje. Sola namreč premalo sledi družbenemu dogajanju, dijaki imajo v njej premalo priložnosti, da bi se pogovorih o življenju, ki jih obdaja in katerega del so. Take pogovore morajo zato poiskati drugje, največkrat v neslovenskem okolju.
Na neživi jenjskost naše šole kaže še en podatek: 62.6° o dijakov je v anketi izjavilo, da govorijo s profesorji v knjižnem jeziku. Bolj kot veliko domačnost naših dijakov s slovenskim knjižnim jezikom dokazuje ta podatek nizko stopnjo njihove jezikovne zavesti. Ta pa spet kaže p eni strani na pomanjkljivosti in neskladja v jezikovni vzgoji (dijak sliši zelo malo o vrstah jezika, zelo dosti pa o tem, da mora govoriti «pravilno»), po drugi strani pa na dejstvo, da v šoli ni mesta za dovolj različnih življenjskih govornih položajev, ki bi seveda zahtevali različne vrste jezika.
Seveda ne moremo trditi, da je kriva za tako stanje jezikovne kulture dijakov samo šola. vendarle pa lahko rečemo, da je šola prva ustanova, ki bi morala tako stanje preprečevati.
Osnovni pogoj za formiranje jezikovne kulture naših dijakov je torej odprtost šole življenju. V
šoli, in ne samo pri pouku materinščine, je treba skrbno gojiti vse tiste govorne položaje, v katerih se bo dijak znašel v življenju. Le tako bo dijak dobil občutek, da je slovenščina funkcijsko poln jezik, le tako bo pridobil vsa tista jezikovna sredstva, ki mu bodo omogočila slovensko izražanje v vsakem položaju.
Če pa trdim, da je formiranje jezikovne kulture naloga šole kot celote, to ne pomeni, da zmanjšujem pomen jezikovne vzgoje v ožjem smislu, ki poteka med urami materinščine. Ožja jezikovna vzgoja je v naših šolah tudi zaradi večkrat pomanjkljive strokovne izobrazbe učiteljev nezadostna, neustrezna in včasih celo zgrešena. Ta ugotovitev velja predvsem za nižje stopnje šolanja,, ki pa so za jezikovno formiranje učencev bistvene važnosti.
Napredni pedagogi in jezikoslovci povsod po svetu odklanjajo jezikovno vzgojo, ki sloni na metodi «moraš», in se zavzemajo za metodo «moreš». Učenca ne smemo prisiljevati k takemu in ne drugačnemu izražanju, ampak mu moramo stalno nakazovati različne izrazne možnosti in te možnosti opredeljevati ter vrednotiti.
Za našo šolo pa moramo ugotoviti, da v njej metoda «moraš» šele počasi zamenjuje metodo «ne smeš», ki žal še vedno prevladuje v jezikovnem pouku (in to tako pri slovenščini kot tudi pri italijanščini). Tak način jezikovnega pouka pa ne more formirati kompetentnih govorcev, ampak prispeva predvsem k nastajanju jezikovnih kompleksov.
K jezikovni negotovosti, ki smo ji priča tudi v javnosti, mnogo pripomore pomanjkljivo, poenostavljeno in včasih celo zgrešeno razlaganje jezikovnih zakonitosti, ki v večini primerov ne upošteva funkcije posameznih jezikovnih sredstev. Tako se na primer na naših šolah bije veliki puristični boj proti tujkam, v večini primerov pa dijak ne dobi prepričljive razlage, zakaj bi se moral tujkam izogibati. Pa tudi ločevanja med nepotrebnimi in komunikacijskim namenom škodljivimi tujkami na eni strani ter potrebnimi in v slovenski semantični sistem vključenimi tujkami na drugi strani je premalo. Tako dijak ne ve. kdaj je dobro, tujko uporabiti in kdaj ne, in največkrat zaide v eno ali drugo skrajnost, če ne celo v obe hkrati. Takih primerov je celg vrsta tudi v našem tisku: pisec se izogne upravičeni tujki in uporabi na njenem mestu zastarel ali neustrezen izraz ali celo sam skuje novo besedo, obenem pa v istem stavku uporabi drugo, nepotrebno tujko ali zagreši sintaktični kalk.
Drugo v naših šolah precej zanemarjeno področje pouka slovenskega jezika je pouk sintakse. Ob napačnem besednem redu, ki je pri nas najpogostejša sintaktična interferenca iz italijanščine, sliši dijak največkrat samo pripombo, da «besedni red ni slovenski», le redkokdaj pa dobi prepričljivo razlago o tem, kako je z besednim redom v slovenščini. Zanimivo bi bilo na primer ugotoviti, koliko dijakov naših šol je kdaj slišalo za členitev po ak-
tualnosti. Prepričana sem, da komaj kdo, in vendar je ta v slovenskem jeziku osnovna zakonitost, ki ureja besedni red v povedi. Obenem pa naši dijaki zagotovo poznajo vrsto pravil, ki jim sodobno slovensko jezikoslovje pripisuje zelo dvomljivo vrednost.
V primerih, ki sem jih omenila in ki gotovo spadajo med boleče točke naše jezikovne kompetence, gre za jezikovne zakonitosti, ki so dovolj dobro in podrobno obdelane v slovenski jezikoslovni literaturi, tudi v priročnikih, ki se uporabljajo v šolah. Isto velja za vrsto drugih primerov, ki bi jih lahko navajali v nedogled Formiranje jezikovne kulture lahko torej tudi pri nas dosežemo z istimi sredstvi kot kjerkoli drugje na Slovenskem, le da moramo ta sredstva spoznati in uporabiti, ne pa si pred njimi zatiskati oči. češ da so težka in komplicirana in za naše razmere prezahtevna. Pri nas in povsod je učiteljeva naloga ta, da pozna dognanja strok, v katere posega predmet, ki ga uči, in da iz snovi, ki mu jo stroke nudijo, izbira predvsem tisto, kar je učencem najbolj potrebno in zanje najbolj koristno. Zato se bo učitelj v naših razmerah, ki so zaradi jezikovnega kon-
takta z italijanščino dokaj specifične, posvečal predvsem razlagi tistih jezikovnih zakonitosti, po katerih se slovenščina najbolj razlikuje od italijanščine. Le temeljita strokovna razlaga, ki bo učence pripeljala do zavestnega spoznanja in sprejemanja teh zakonitosti. bo lahko omejila interference, medtem ko bi vsaka kategorična prepoved ali zapoved ostala brez učinka.
Pri vsem tem pa tudi jezikovni učitelj ne sme pozabiti, da je šola v funkciji življenja in da je jezik osnovno komunikacijsko sredstvo sodobne družbe ter osnovno sredstvo človekovega umskega razvoja. Učence mora pripeljati do suverenega obvladanja tega sredstva. ki ni okostenela, zgolj s togimi normami opredeljiva tvorba, ampak živ proces, in ki se more in mora spreminjati in prilagajati zahtevam konkretne situacije. Tako obvladanje jezika v vsej njegovi polifunkcionalnosti bo učitelj lahko dosegel samo tako, da bo na vseh stopnjah šolanja razvijal v dijakih tako jezikovno kompetenco kot tudi jezikovno zavest, kar ni le pogoj za položaju primemo izražanje, ampak tudi pogoj za razvoj narodnostne in družbene zavesti.
«rf.ISIS.
Trije slovenski šolski zavodi in sicer klasični in znanstveni licej ter trgovski tehnični zavod imajo svoj sedež v gornjem poslopju pri Sv. Ivanu
						
PAVEL STRANJ:
Sociološki pregled maturantov s tržaških višjih srednjih šol
TOREK, 30. SEPTEMBRA 1975
Ko smo v soboto objavili kratko vsebino prvega dela analize, ki jo je Pavel Štranj napravil o razvoju in številčnem stanju slovenskih šol, smo najavili nadaljevanje analize, ki govori o socialnem izvoru slovenskih dijakov, o njihovem nadaljnjem študiju in njihovi zaposlitvi, čemur je avtor dal naslov «Analiza maturantov višjih srednjih šol in univerzitetnih-, študentov^-
Pavel Štranj pravi, da je v 25 letih, od 1945-46 do 1969-70, maturiralo na tržaških slovenskih šolah 1394, na gofrških pa 372 dijakov. Ker ima na voljo le podrobnejše podatke o tržaških maturantih, se v nadaljnji analizi o-mejuje na tržaško območje in u-gotavlja, da je v teh letih na klasičnem liceju maturiralo 199 dijakov, kar je 14 odstotkov vseh dijakov, ki so maturirali na slovenskih šolah na Tržaškem, na znanstvenem liceju jih je maturiralo 416 oziroma 30 odst., na trgovski akademiji jih je maturiralo 505 o-ziroma 36 odst., na učiteljišču pa 274 oziroma 20 odst.
Analiza po krajevnem izvoru maturantov je pokazala, da jih je 13 odst. bilo iz mestnega središča, 46 odst. iz predmestij, 25 odst. iz mestne okolice vendar v tržaški občini, 14 odst. pa iz ostalih občin tržaške pokrajine in 1 odst. izven dežele F-JK.
Pavel Štranj nato napravi analizo družbenega izvora dijakov, in sicer je vzel kot merilo očetov sta-lež. Njegova analiza dokazuje, da izhaja iz najpremožnejših slojev 8,6 odst. maturantov, iz slojev tehničnega in uradniškega okolja 16,9 odst., iz krogov neodvisnih delavcev izhaja 30,6 odst., iz družin odvisnih delavcev pa 44,5 odst. maturantov.
Nadaljnja analiza obravnava vpis slovenskih maturantov na u-niverzo oziroma na druge višje šole in iz nje izhaja, da. je trenutno vpisanih na tržaški univerzi 200 slovenskih maturantov s tržaških srednjih šol, 30 jih je vpisanih na univerzi v Ljubljani, kakih 20 pa na drugih univerzah, skupno je torej na vseh univerzah sedaj 250 tržaških slov. maturantov. Doslej pa se je vseh maturantov tržaških slovenskih srednjih šol, seveda v omenjenih 25 letih, ki jih anketa jemlje v poštev, vpisal na tržaško univerzo 501 študent, od katerih je 194 diplomiralo, na ljubljanski univerzi jih je bilo vpisanih 93 in jih je diplomiralo 53, na drugih univerzah v Italiji je bilo vpisanih 67 maturantov, od katerih jih je 59 že diplomiralo, na drugih univerzah pa je bilo vpisanih doslej .23 in 9 jih je diplomiralo.
Ti in še drugi podatki, ki jih je zbral Pavel Štranj, dokazuje-
jo, da polovica maturantov tržaških slovenskih srednjih šol skuša doseči višjo stopnjo izobrazbe in le polovica teh torej četrtina vseh maturantov v tem tudi uspe. Italijanske uradne statistike ne objavljajo podatkov o uspehih i-talijanskih visokošolcev. Iz razpoložljivih podatkov pa se da sklepati, da je uspeh slovenskih visokošolcev, ki se vpišejo na tržaško univerzo, v državnem poprečju, uspeh vseh skupaj pa je odločno nad tem poprečjem. Na univerzo se vpišejo skoraj vsi maturanti klasičnega in znanstvenega liceja in le majhen del absolventov ostalih dveh srednjih šol.
Seveda zabeležimo tudi na univerzi osip. ki smo mu priča na srednji šoli. In to v nekakšnem razmerju z družbenim staležem očeta. Na 100 dijakov iz družin z najvišjim staležem, se je na u-niverzo vpisalo 82 odst., 55 odst. pa jih je diplomiralo. Od 100 o-trok očetov zaposlenih na uradniški in tehniški ravni, se jih na univerzo vpiše 61, diplomira pa jih komaj 32. Od sto maturantov, ki izhajajo iz družin neodvisnih delavcev se jih na univerzo vpiše 46, diplomira pa le 23, to se pravi, da je vpis razmeroma nizek, še nižji pa je odstotek tistih, ki diplomirajo. Končno še ustrezne številke o otrocih odvisnih delavcev: od sto maturantov se jih
					
			
PROF. ALJOŠA VOLČIČ:
0 učnih programih italijanske šole $ posebnim ozirom na slovensko šolo
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju
12.55	Dnevi Evrope
Mesečna oddaja, ki jo pripravlja Luca Di Schiena 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za mladino
• Prikaz in razprava o filmu. Danes bo na sporedu znam sovjetski film
«KO LETE ŽERJAVI». Gre za sloviti film iz druge svetovne vojne, v katerem igrajo Tatjana Samoljova, A. Balatov in V. Merkurjev. Film je, kot je znano, režiral Kalatazov
18.45 Poljudna znanost
19.20 Nabožna oddaja: Privlačnost piemontskih opatij Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 SIGNORA AVA
Delo je napisal Francesco Jovine, scenarij po njem pa so napravili Giovanni Guaita, Roberto Mazzucco in Antonio Calenda
21.55	Sovjetska zveza v ogledalu: VELIKA MATI
Oddaja o Sovjetski zvezi naj bi služila spoznavanju te vebke dežele in njene stvarnosti. Gre za spoznavanje obsega, torej neverjetnih dimenzij de dežele, ki zavzema šestino sveta, gre za spoznavanje njene ekonomske moči in tudi njene zgodovine. V konkretnem primeru bo govor predvsem o verstvih v Sovjetski zvezi, predvsem o pravoslavju, ki se danes še izraziteje kaže v razkošju in bogastvu božjepotnega samostana Zagorsk. Toda srečali se bomo tudi s Samarkando, z Buharo in drugimi središči bolj globokih predelov Sovjetske zveze.
Program o Sovjetski zvezi je pripravil Sergio Giordani, s katerim je sodelovalo več strokovnjakov, ki se kolikor toliko spoznajo na Sovjetsko zvezo
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme DNEVNIK
18.25 Nove abecede 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Rojstvo metropole
20.00	Koncert violinista Ludovica Coccona
Na sporedu so dela Felixa Mendelssohna - Bertholdyja
20.30	DNEVNIK
21.00	PLANET ŽENSKA	...
Program je pripravil Carlo Lizzani ob sodelovanju Claudia Nassa. Danes je na sporedu prvo nadaljevanje.
Letos ves svet slavi leto že nske, ki ga je proglasila Organizacija združenih narodov. Po besedilu Emilie Granzotto so posneli pet «resničnih zgodb» prav tolikerih žensk z vseh petih celin. Režiser skuša obdelati zapleteno problematiko, v kate ri se je znašla ženska v sodobni družbi
22.00	Mali oder
Petnajsti pregled del, ki so zmagala na natečaju Enal
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA
Pogovor z Brankom čopičem, Prebivalstvo SFRJ, Geometrija, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Mlekarstvo, Zapojte z nami. Rudno bogastvo BiH, Disneyev svet itd.
17.35 POBEGLO OTROŠTVO — Iz serije Preproste besede
18.00	Obzornik 18.15 Biseri morja
18.45 Drama SNG na Bitefu
19.30	DNEVNIK
20.05 Mi med seboj: Dohodek	.
Gre za pogovor o tem, kako se nameravajo v Iskri ustavno organizirati glede na nov zakon o združenem delu. Oddaja bo skušala osvetliti nastajanje in delitev dohodka v okviru te velike deldvhe organizacije 21.10 L. N. Tolstoj: ANA KARENINA
Lev Nikolajevič Tolstoj je znan ruski pripovednik in dramatik,.,Id Je izšel, iz stare plemiške. družine. Že v mladosti pa je bil*nezadovoljen' s"svojim okoljem in je zato iskal nove oblike odnosov med plemstvom in kmeti. Po vrnitvi z zahoda se je razočaran nad mestno civilizacijo umaknil na svoje posestvo v Jasni Poljani, kjer se je ukvarjal s pisanjem in s pedagoškim delom. Tu je preživel tudi svojo novo moralno krizo in v svojih «Izpovedih» razložil načela svojih verskih gledišč
22.20 DNEVNIK	, _ _	.,
3.15 Boksarsko srečanje CLAY - FRAZIER, prenos iz Manile

19.55
20.15
20.30
21.20
22.10
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanke za otroke DNEVNIK
TTIIBAULTOVI — dramska nadaljevanka. IV, del Znamenite pustolovščine: Polkovnik Jetnatsh Na dolgih vzporednikih — dokumentarna oddaja
TRST A
Stracciari; 20.20 Ponovno na spe redu z Modugnom; 21.15 Radijska 14.15,	20.15 priredba; 22.20 Popevke.
Prof. Aljoša Volčič je na zasedanju obravnaval zelo aktualno temo o učnih programih v italijanskem šolskem sistemu in se pri tem posebej zadržal pri programu za slovenske šole. Že v začetku je podčrtal zadevno pomanjkljivost italijanskega šolstva, ki posveča veliko več pozornosti humanističnim vedam, seveda na račun tehničnih ved. To so pač posledice stare Gentilejeve reforme, ki jih tudi nekaj poskusov relorm po vojni še ni moglo o-ziroma ni znalo odstraniti. Po u-veljavitvi pooblaščenih odlokov pa bodo tudi starši in dijaki imeli kaj več besede pri izbiri učbenikov, pri orientaciji učnega programa in podobno, vendar bo treba še dolgo čakati, da bo šola
iiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiinnimuiniiiiiiHii
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Oton Župančič, 11. sram, 12. Matej, 13. Las, 15. rok, 16. M.L., 17. A.K., 18. Vadim, 20. Lee, 21. vitez, 22. Pari, 23. Jo, 34. srd, 35. Komen, 36. P.G., 37. oi. 38. San, 39. Sao, 40. Ponti, 42. Kerr, 43. aristo-kratka.
NAVPIČNO:	1. OSLAVJE, 2.
trak, 3. OAS, 4. n.m., 5. um, 6. Pariz, 7. atom, 8. nek, 9. čj, 10. Čile, 14. pater. 16. menih, 18. Videm. 19. den, 20. las. 22. Papin. 24. ostri, 26. namen, 27. PODGO-RA, 29. tod, 30. grm, 33. konto, 34. SOČA. 35. Kant, 36. park, 38. SOS, 39. set, 40. pi, 41. I.K., 42. K.A.
dobila tisto obliko in vsebino, ki bi ustrezala dobi in času. Programi so namreč ozki, provincialni in izhajajo «dz realnosti, ki je že zdavnaj preživela, iz časov, ko je vsaj približno bilo res, da je center sveta Evropa». «Močan poudarek je na antičnem svetu, še posebej na rimskem cesarstvu kot predniku italijanskega. Komaj o-menjene pa so kulture nekaterih večjih evropskih narodov. Kar je izven Evrope, je lahko le predmet fizične geografije».
Ob takšni premisi osnov šolskega programa, se prof. Aljoša Volčič upravičeno vprašuje, ali naj bi pri sestavi programa, ki ga sedaj sestavljajo od ministra imenovani strokovnjaki, sodeloval tudi parlament, kot je bilo nekje svetovano. Ker gre za problem z ideološkimi in političnimi prepleti, bi zadevni poseg parlamenta prav gotovo ne bil odveč, vendar se v svoji razpravi avtor ne spušča v globljo analizo, pač. pa prehaja neposredno na hibe nekaterih predmetov in na hibe šolskega programa v celoti.
Iz ankete, ki so jo 1970. leta izvedli med štiri tisoč srednješolskimi profesorji, izhaja, da je na primer v poučevanju filozofije bolj poudarjena zgodovina filozofije, bolj malo pa filozofija sama, na dalje da je predmet kot tak za dijake pretežak in da v nekate< rib državah filozofije na srednjih šolah sploh ne poučujejo. Končno
no je bilo ugotovljeno, da je sodobni filozofiji posvečenega zelo malo časa in da posebno na znanstvenem liceju manjka filozofija znanosti.
Kar zadeva zgodovino in državljansko vzgojo, prihaja do izraza že omenjena provincialnost, pač v smislu dojemanja zgodovinskega razvoja, češ da je Evropa središče sveta. In tako razne nacije in celo celine ne pridejo v poštev, hkrati pa se posveča premalo časa sodobni in še posebej krajevni zgodovini, ki bi morala biti izhodišče za nadaljnji študij.
Zelo revni pa so dodatki, ki se h gornjemu programu dodajajo za slovensko šolo, saj so v treh letih nižje srednje šole predvidene le naslednje dopolnitve, in sicer Rimljani v slovenskih deželah in še posebej v Sloveniji, za prvi razred, kratek opis prvih samostojnih političnih tvorb Slovencev za drugi razred, končno, zgodovina Slovencev od 19. stoletja do konca prve - svetovne vojne za tretji razred.
Potem ko se prof. Aljoša Volčič podrobneje ustavi še pri temi pomanjkljivega programa zgodovine, podčrta pomanjkljivosti zgodovine. umetnosti, kjer pridejo v poštev le grška, rimska in italijanska umetnost, seveda v preteklosti, vtem ko je naše, dvajseto stoletje popolnoma zamolčano in se kot dodatek za slovenske šole predvideva le dekret, ki
je iz ankete bilo razvidno, da je ; dopolnjuje program s tistimi toko na teden premalo učnih ur za ta ' vi, ki so bili oziroma so bolj za-ko obsežen program in da ni raz- nimivi za slovenski narod, logov, da bi folozofije ne pouče- Končno je prof. Aljoša Volčič vali na ostalih višjih šolah. Konc-	podčrtal, da program zemljepisa
ustreza statičnemu konceptu geografije, vtem ko hitre ekonomsko politične spremembe, ki jih doživljamo v današnjih dneh, prinašajo nove probleme, nove odnose in nove spoznavne metode. Zato podčrtuje zahtevo po posodobljenju te snovi z upoštevanjem geografije regionalnega ekonomskega razvoja, geografije nerazvitosti, geografije populacije, uporabne geografije in kvantitativne geografije.
Glede slovenščine je prof. Aljoša Volčič dobesedno rekel: «Program je oblikovan po kalupu programa za italijanščino. So pa tudi manjše razlike. Za klasični licej je na primer predpisano branje slovenskih prevodov iz tuje, še posebej italijanske literature, program za italijanščino dopušča možnost izbire med prevodom iz tuje literature in sodobno italijansko literaturo».
Svoja izvajanja je prof. Aljoša Volčič zaključil takole: «Zgoraj navedenim ugotovitvam bi lahko dodali še druge, a že naštetih je dovolj, da se zavedamo, kako so programi neustrezni, še posebej programi zgodovine. Če bo res še v tem šolskem letu prišlo do reforme programov, za italijansko šolo, bodo spremembe lahko samo na boljše in ugodne bodo tudi za slovenske šole. A izkušnja nas uči, da bo treba na to čakati nekaj let, na poseben zakon za slovensko šolo in da bodo zadevo rešili spet z običajnimi bolj ali manj smiselnimi dodatki. Zato bi bilo primerno prevzeti v tem pogledu pobudo, morda v o-kviru zakonov, ki urejujejo eksperimentiranje».
vpiše na univerzo le 38, diplomira pa jih komaj 14, to se pravi šele 36 odst. vpisanih. Z drugimi besedami ali številkami povedano, je najvišji sloj dal 12 odst. vpisanih in dobil pa 17 odst. diplomiranih, najnižji sloj pa je dal 36 odst. vpisanih in dobil pa komaj 27 odst. diplomiranih.
Izrazit pokazatelj je tudi kraj bivanja ob maturi. Na sto maturantov iz mestnega središča se je vpisalo na univerzo 60 dijakov, diplomiralo pa jih je 25,6 odst. ; iz predmestja se jih je vpisalo 54, diplomiralo jih je 26,0 odst., iz o-kolice se jih je vpisalo 48, diplomiralo pa jih je 24,7 odst. Končno, od 100 maturantov iz okoliških občin se jih je vpisalo na univerzo 44, diplomiralo pa jih je komaj 18,7 odst., to se pravi, da je tudi v tem merilu na slabšem družbena in krajevna periferija.
Edino anomalijo kažejo podatki za predmestje, kjer maturira in diplomira razmeroma . veliko Slovencev. Iz drugih podatkov je razvidno, da živi na tem področju največ delavcev, ki imajo najmanjše možnosti ,za šolanje svojih otrok. Glede na to je taka razvitost po eni strani razveseljiva, po drugi pa vsebuje elemente, ki dopuščajo dvom o verodostojnosti uradnih podatkov o šte- ' vilu Slovencev na teh področjih mesta.
Ko obravnava izbiro fakultet,
Štranj v svoji analizi ugotavlja, da tudi slovenski maturanti podležejo splošnemu «kurzu», ki se opaža v vsej državi in zato se je v zadnjem času veliko slovensk h maturantov vpisalo na medicino, prej pa so izbirali znanstvene in tehnične fakultete. Od poprečja 55 dijakov, kolikor jih je maturiralo na tržaških srednjih šolah na leto in 26, kolikor se jih je vpisalo na razne visoke šole, jih je 13 diplomiralo. Po fakultetah ima-! mo naslednjo razporeditev: po en ekonomist, po en iz pravnopolitič-ne stroke, po en inženir, po trije drugi tehnild, po dva zdravnika, po en farmacevt in trije diplomiranci v humanističnih vedah.
Ob zaključku še delikaten problem: kje so maturanti in diplomiranci ostali? Po maturi je vseh maturantov ostalo doma, v tržaški pokrajini, 81,5 odst., po diplomi pa 73 odst., 2,3 odst. maturantov in 2,7 odst. diplomiranih strokovnjakov se je izselilo, vendar so ostali v drugih pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine, v druge dežele Italije je odšlo 5,5 odst. maturantov in 9,7 odst. diplomiranih strokovnjakov, v Jugoslavijo se je izselilo 5,3 odst. maturantov in 6,0 odst. diplomiranih, v druge države Evrope 1,9 odst. maturantov in 3,3 odst. diplomiranih strokovnjakov, drugim celinam pa smo «poklonili» 3,5 odst. maturantov in 5,3 odst. diplomiranih strokovnjakov.
ne bo
7.15. 8.15, 13.15,
Poročila; 7.05 Jutranja glasba:
11.35 Pratika; 12.15 Glasbila;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Pro-grafn za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni kon-
Cei"t: man P^n?ram10faanaimlaT ster; 9'3!i Nadaljevanka; 9.55 Po-man, 19.20 Program za najmlaj	. laoc	crw
še; 20.00 Šport;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe: 8.40 Kako in zakaj? ; 8.55 Grke
20.35 Verdijeva ^ke; l°-35 Pisani glasbeni
«Moč
tiho.
usode»; 22.00 Nežno in
KOPER
6.30, 7.30, 12.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Folk glasba; 9.15 Klavirske skladbe; 10.15 Melodije; 10.35 Prisluhnimo jim: 11.45 Dva orkestra; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v sve-
red; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove popevke: 17.30 Posebna reportaža; 17 50 Z glasbo po svetu; 18.35 Radiiska 14 nn mio disk°teka; 21.20 Dva komika ciVr-i "u 21-30 Poppff: 22.00 Človek v noe.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 13.00,	15.00.
20.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola: Roška ofenzr
tu: 14.45 Polke in valčki, 15.30 va; 9.30 Iz glasbenih šol; W.O0
V središču-odločanja; 10.45 Kdaj, kam, kako in po čem?; 1105 f’r<> menadni koncert; 12.10 Popevke, glasba; 19.30 Pisana glasba; 20.00 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 P° NesmrtTO melodije; 21.00 Sreča- domaže; 13.30 Priporočajo vam...: " ’	• j -- c ^ jz dela glasbene mladine
Slovenije: Ì4.40 Na poti s kitaro, 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Družba \n čas; 17.00 Aktualnosti; 17 20 Zvoc-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- n| portret; 18 05 V torek na svi
Orkester Mancini; 16.45 Poskočne; 17.00 Program za mladino; 18.00 Iz naših Studiov; 18.35 Zabavna
nja; 21.10 Ritmi za godala; 22.35 Pianist A. Brendel.
NACIONALNI PROGRAM
ročila; 6.30 Glasba za dobro jutro; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz:
1 J. JL r-- *" 4- U1. v- v , 4 1?. \J tj V C v/X v..	-
nje; 18.35 Lahke note; 18 50 Lahko noč, otroci!:	19 40 Ansanibe
tiu, o.ou jroptivKe, v.vv vi ni ja/;, uva.,	^
10.00 Reportaža; 11.30 Nemogoči Francija Puharja; 19.50 intervjuji: Puccini; 11.35 Izbran noč, otroci!; 20 00 Slov, ze spored; 12.10 Četrti program; 14.05 v pesmi; 20.30 Radijska	.R ’
Folklorni spored; 14.40 Nadalje- 21.20 Zvočne kaskade;	^
vanka; 15.10 Program za mladino; ve in nasprotja nove
glasbe;
16.00 Sončnica; 17.05 Komorna 23.05 Blaže Koneski: Pesmi v pro-glasba; 19.30 Baritonist Riccardo zi; 23.15 Popevke.
IHIIII»1*
Horoš
Velika dejavnost, ki pa -gitimela ustreznega uspeha, ne toda nevšečne razprtije. ^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neke negotovosti -vas bodo spravile v težave. Več iniciative ne bi škodovalo. Spor v družini bo kmalu mimo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Velik uspeh bo ie plod vaše sposobnosti in vztrajnosti. Površnost vas lahko privede v težave.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Priložnost vas bo zapeljala, da boste obljubili več kot zmorete. Bolje bo, če boste napako priznali
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dopo! danske ure bodo polne opravkov, popoldne pa se boste nekolika od-
Več potrpežljivosti v
svojih sodelavcev.

dahnili, družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločni bodite in nepristranski, da vam ne bodo očitali, da ste krivi ne uspehov. Ljubosumnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ploden dan s prijetnimi vestmi in uspešnimi zaključki Neko odkritje bi znalo spremeniti dosedanje	_
življenje.	ste držali daleč 0° ^ ^ družine-
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10 ) !	20.3.) Neke
3 sposobnostjo si boste priskrbel ' "TT"T
ne toda nevšečne STRELEC (od 2311.
Poseči boste morah * ^ov\yenO
oloženje.
Ne vrzite puške v konl^en ko-ne bo prav. Važen .ie nec. Prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1.
do 19 2-) Zf
radi prirojene P^^anih P0* -i- držali daleč od. tveg .
priložnosti in sodelavce, Neka o seba se zanima za vas. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
RIBI (od 20.2. d«
lod°- ni Ne nas<
prijetnih presenečenj te novim prijateljem.
novosti vas bodo PNv®T|enased3j'
NOGOMET
V DRUGEM KOLU PRVENSTVA D LIGE
Katastrofa Ponziane v prvem domačem nastopu Zmaga Triestine v deželnem derbiju v Tržiču
V nezanimivem srečanju ni šla Pro Gorizia preko neodločenega rezultata proti poprečnemu Portogruaru - Triestina in Audace sama na vrhu lestvice
Audace S. M. — Ponziana 3:1
(1:1)
AUDACE: Cenzato, Boschi, Stella, Montagnoli, Facchinetti, Vaibusa, Gaiardoni, Meroni, Stecchini, La Torre, Formenti.
PONZIANA:	Zadel, Bembo I,
Bembo II, Del Piccolo, Torninovi, Vecchiet, Gramola, Gerin, (Canazza), Inferrerà, Trentin, Meiacco.
SODNIK: Paimeri iz Bocna.
STRELCI: v 21, min. Inferrerà (P)> v 31. min. Formenti (A), v 65. min. Gaiardoni, in v 90. min. Meroni (A).
Prvi prvenstveni nastop Ponziane Pred lastnim občinstvom se je za-klučil s pravo katastrofo. Ne mislijo pri tem samo na rezultat, ki je že itak dovolj zgovoren, ampak Predvsem na klavrn vtis, ki so ga domačini zapustili, ko so se sprijaznili s porazom in s svojo nemočjo. Ze večkrat smb rekli, da potencialno ekipa nima mnogih enakovrednih tekmecev, toda povezave med posamezniki sploh ni, atletska kondicija sploh ne obstaja, vrh tega pa so vsi že vnaprej prepričani v brezupnost svojih poskusov. Zgovoren je primer Trentina, ki je res poskušal na vse načine, da bi kaj organiziral, nato Pa si pomagal še z osebnimi prodori. preden je obupano odpovedal. Franco Gerin, ki So ga lani praktično že odpisali kot igralca, se prav tako tudi, da bi na igrišču kljub atletski nepripravljenosti- povezal Predno vrsto, v kateri je tudi Inferrerà v prvem delu tekme pokazal nekaj lepih potez. Ampak dokler bo na sredini igrišča Ponziana životarila z enim napadalcem (Trenti-noni), enim nepripravljenim krilnem (Gerinom) in še neizkušenim Vecchietom, ki igra razmeroma dobro, ampak nima toliko značajnosti,
bi lahko prevzel vlogo režiserja, Je nemogoče pričakovati uspešnih nastopov. Slabost na sredini igrišča Pa je bila vzrok ne samo blede i-£re v napadu, ampak tudi velike ranljivosti obrambe, ki je le po zaslugi odličnega Zadela prejela samo tri gole. Gostje so namreč v drugem polčasu, ko so se opogumili. Pripravili celo vrsto prodorov, ki so Presenečali nepripravljene in nekrite domače branilce. V takih pogojih so Del Piccolo in brata Bembo

Po 2. kolu D lige
Po drugem kolu letošnjega prvenstva D lige sta ostala na čelu lestvice le Triestina in Audace. Tržačani so v derbiju premagali Monfalcone, Audace pa je brez težav premagal Pon-ziano. Medtem ko ni šla Pro Gorizia preko remija, je treba zabeležiti izdatno zmago Mon-tebellune v srečanju z Ligna-nom. Le gol prednosti pa je kronal popolno premoč Pordenona proti Mestrini, ki je trenutno le senca lanskoletnega moštva. Poleg Ponziane sta po drugem kolu brez točk še Passano in Tignano. Kar štiri tekme so se v nedeljo zaključile neodločeno brez golov, kar dokazuje še enkrat šibkost napadalnih vrst.
navadno klonili pred bolje priprav-jenimi nasprotniki, ki so tako nemoteno navalili na tržaška vrata. Katastrofa torej, ki povzroča mra-ne slutnje. In to, ko je kazalo, da Ponziani le šlo od rok. Kljub mdi igri in nekaterim obrambnim Podrsljajem je namreč v 21. min. ^ ^rrm'3 prestregel odbito žogo m edi kazenskega prostora zelo pri-eboo pretresel Cenzatovo mrežo. -P?rtna sreča pa ni mogla prepre-, Tržačanom pravično kazen: Za-ve Je res branil vse, kar je mogel, m- min. pa se je moral po dveh «Porednih paradah vdati pred naj-evarnejšim napadalcem Audaceja ormentijem. V drugem delu je
domače moštvo postopoma zgubljalo glavo, igralci so se celo med sabo kregali in Audace je samo izrabil zlato priložnost: najprej je Gaiardoni v 65. min. presenetil nasprotnike in premagal po dolgem prodoru nemočnega vratarja, nato pa je v 90. min. Meroni postavil končni rezultat, ki goste le preveč nagrajuje.
Triestina — Monfalcone 2:0
MONFALCONE:	Ceretti, Kuk,
Bartussi, Fabris, Zelesnich, Sgubin,
Muzzin, Zulich, Chelleri, Feresin (Rocco), Dilena.
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini, Politti, De Luca, Monti-colo, Andreis, Fontana, Goffi (Ludwig), Foresti, Dri.
STRELCA: v 66. min. Politti, v 31. min. Goffi.
SODNIK: Sala iz Lecca.
Z dvomljivim golom Polittija v polovici drugega polčasa je Triesti-
iimiiiiuimiimiiiiiiiiHiiiiiiiHimiiiniimiiMutuiHiiiiiiiiriiiiiiHiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHmtfiii
ni uspelo, da je premaknila rezultat z mrtev točke. Potem ko so se domačini Monfalconeja dobro upirali razigranim gostom ves prvi polčas, ko so večkrat prekrižali boljšim Tržačanom pot do gola, so morali v 21. minuti drugega polčasa kloniti. Triestina je bila v napadu, Dri je podal žogo Goffiju, vendar je vmes nepravilno interveniral napadalec Monfalconeja, tako da je žoga letela proti prostemu Polittiju. Ta je dvignil roko proti obrazu, s čemer je odbil žogo za kak meter ter jo neubranljivo poslal za hrbet vratarju domačinov Gerettiju. Sodnik je kljub roki brez oklevanja priznal goi, na igrišču je prišlo do ostrih protestov, med katerimi se je najbolj odlikoval Ceretti, ki je tekel proti sredi igrišča in začel zmerjati sodniško trojko. Logično je moral nato zaradi izključitve zapustiti igrišče, vrata domačinov pa
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO
Tavčarjeva (Bor) le dvanajsta v Bremeni
Trema izdala slovensko naraščajnico pri metu krogle
Mini-odprava Borove atletike na državno prvenstvo naraščajnic v Cre-moni se je zaključila brez kakega pomembnega rezultata. Irena Tavčar je tekmovala še pod nivojem zadnjih r.asiopov in z dodatkom treme je bil njen rezultat v metu krogle med najslabšimi v letošnji sezoni:	8,96 m
proti 10,03 m osebnega rekorda.
Ker je bil konec koncev njen dosežek tudi predviden, ne smemo govoriti o popolnem neuspehu. Neuspeh je bil same tekmovalnega značaja, nikakor pa ne pomeni, da atletinja ne bo napredovala. Njenih 15 let in postava jasno govorijo v prid metalke, ki ima pred seboj realne možnosti za uspeh na atletskem polju.
Tekmovanje v metu krogle je bilo v Cremoni slabo zastopano, ker so mnege letos najboljše atletinje nastopale v drugih panogah. Z rezultatom samo 11,29 m je zmagala predstavnica iz Brescie Zane, medtem ko je bila Tavčarjeva dvanajsta. S hipotetično ponovitvijo osebnega reke? da bi se uvrstila kar na 6. mesto.
Tekmovalke iz naše dežele so osvojile skupno tri prva mesta Daleč najboljša je bila skakalka v daljino Ber-tolin: iz Pordenona, ki je dosegla kar 5,71 m in zabeležila celo absolutni deželni rekord. Zmagali sta še skakalka v višino Buifom z rezultatom 170 cm in metalka diska Tonini. ki je vrgla 37,40 in. Obe pripadata GULAF iz Vidma.
Goričanka De Zotti je oua peta na 100 m čez ovire z novim deželnim rekordom 15”6. Najboljša Tržačanka je bila tekačica na 800 m Medvešček. S časom 2T8”9 se je uvrstila prav tako na peto mesto. Zaradi poškodbe ni nastopila državna rekorderka na 1500 m Corettijeva.
Med državnim prvenstvom je najboljši rezultat dosegla metalka kopja Quntavalle iz Reggio Emilie, ki je postavila z odlično znamko 45,66 m nov državni rekord kategorije in se z njim vrinila med najboljše članice.
KOLESARSTVO
TOURS - VERSAILLES
Maertens prvi
VERSAILLES, 29. - Na zadnji klasični francoski kolesarski dirki je slavil Freddy Maertens, ki je v kon-
čnem sprintu premagal Van Looya in De Vlaemincka. Bivši svetovni prvak Eddy Merckx, ki je bil med favoriti te dirke, je zasedel le deveto mesto.
Letošnji svetovni prvak Hennie Kuiper pa je sredi proge padel in
je tako zapustil dirko.
Na kolesarski dirki amaterjev vseh kategorij, ki je bila v nedeljo
v Azzanu Decimu pri Pordenonu, je zmagal Luigi Busacchini, ki je 153 km prevozil v 3.54’ s poprečno hitrostjo 40,256 km na uro. Drugi je bil Qualizza, najboljši Jugoslovan Dušan Vidmar pa je prispel na cilj šesti.
je nato branil levi krilec Dilena, ki je deset minut kasneje prejel gol, ki ga je realiziral Goffi po lepi akciji. S tem so Tržačani o-vrgli govorice, da zmagujejo le zaradi sodnikove pristranosti. Zmago pa so si popolnoma zaslužili, saj so predvajali za razred boljšo igro kot pa domačini, ki kljub vsej dobri volji niso mogli zahtevati, da bi zaustavili favorita letošnjega prvenstva D lige.
Portogruaro — Pro Gorizia
0:0
PORTOGRUARO:	Canella, Laz-
zaro, Tronco, Sicardi, Bergamo, Chiavesio, Zanordo (Mazzon), Ge-retto, Piasotto, Dalla Venezia in Zanon.
PRO GORIZIA: Fantini, Tricarico, Furlani, Landò, Ceschia (Clemente), Di Tommaso, Ridolfi, Mar-telossi, Zuttion, Michellut in Gar-denal.
SODNIK: Viterbo iz Ivree.
V	drugi tekmi letošnjega prvenstva sta Portogruaro in Pro Gorizia remizirala. Tekma ni bila kdove kako zanimiva, saj se je odvijala pretežno na sredini igrišča, napadalnih akcij pa je bilo zelo malo. Očividno je bilo, da sta se ekipi bali igrati preveč naprej, kar bi lahko omogočilo protinapade nasprotnika. Zaradi te bojazni je številno občinstvo prisostvovalo nezanimivemu nogometu.
Pro Gorizia je tudi tokrat pokazala precejšnjo neučinkovitost v napadu, kjer se je izkazal samo Zuttion, medtem ko je Ridolfi igral v obrambi, Gardenal pa ni bil kos svoji nalogi. Tudi obramba je precej šepala, še posebno zaradi odsotnosti kapetana Zorattija. Skratka, samo sredina igrišča je pokazala precej tekočo igro, še posebno se je izkazal Michellut, ki je bil gotovo eden izmed najboljših.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, čeprav moramo povedati, da so domačini skušali večkrat priti do Fantinijevih vrat. Najlepša priložnost pa se je v 34. minuti ponudila Pro Gorizii, ko je Zuttion izkoristil nesporazum obrambe in, sam pred vratarjem, zgrešil strel. Kronika drugega polčasa pa ni zabeležila nobenih pravih akcij za gol.
NA BRZOTURNIRJU POLETA
Prvo mesto za Filipoviča
Brzopotezni šahovski turnir, ki ga je organiziral Polet po zaključku odprtega tekmovanja, je privabil v krožek na Konkonelski cesti večje število ljubiteljev šaha, predvsem s Proseka in Kontovela. Na startu je bil tudi mojster Lakovič, ki naj bi po predvidevanjih nudil enakovreden odpor mojstru Filipoviču, ki je premočno zmagal na prvem tur nirju.
Prijavilo se je 14 šahistov, zasedba pa je bila nedvomno močnejša. Filipovič je tudi tokrat zmagal s polnim številom 13 točk. Lakovič, ki mu je sledil z 11 točkami, je moral predati zmago tudi Korenu, ki se je sam uvrstil na 4. mesto.
Lestvica je ob koncu zgledala tako
13 točk 11
10.5 9 7
6.5 6
Filipovič Lakovič Bajc
Koren, D. Jelinčič Prašelj Starc
Z. Jelinčič Sledijo še Čuk, Benedetič. Fabjan, Hreščak, Ukmar in Jugovič.
Oba turnirja sta prav gotovo poživila dejavnost Poletovega krožka, ki ima v šahu verjetno najboljšo jesensko alternativo balinanju, ki bo nedvomno trpelo zaradi vremena.
NA 2. MEDNARODNIM KOŠARKARSKIM I11K.N1M1 DEL NEGRO
PALLACANESTRO TRIESTE V NEDELJO PREPRIČUIV0 OSVOJIL PRVO MESTO
Tržačani so v finahi premagali zagrebško Industromontažo
Pallacanestro Trieste je osvojil prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki ga je priredilo društvo Servolana pod pokroviteljstvom tvrdke Sidertecnica, v spomin na preminulega tržaškega košarkarskega sodnika Del Negra. Turnir, ki spada med najvažnejše tovrstne manifestacije v našem mestu je zelo uspel. Navdušenje občinstva ob robovih telovadnice v Ulici Monte Cengio je bilo precejšnje, saj so lahko prisostvovali kakovostni košarki.
Kvalifikacijski tekmi:
Pali. Trieste — Servolana 95:59 (41:30)
PAUL. TRIESTE: Bachelli 8, Bub-nich 9, Oeser 6, Cecotti 6, Bassi, Taylor 13, Meneghel 6, Forza 18, Jacuzzo 11, Millo 6, Pozzecco 12.
SERVOLANA: Clemente 14, Daz-zara 4, Fabris 2, Sancin 6, Ritossa 11, Rupena 3, Depase 3, Ponton 4, Visintin 8, Bocchini 4.
iiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiraiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiitiiimiiiiiiiiuiiiitmiiii
KOLESARSTVO
9. TROFEJA SV. JUSTA
Maver in Macarol četrta
Zmagala sta Bevilacqua in Zerial z 42,521 km na uro
Vsa predvidevanja lonjerskih kolesarjev so v nedeljo šla po vodi. V dirki na kronometer z Opčin do šempolaja in nazaj sta Maver in Macarol vozila dosti slabše kot ponavadi, saj jima ni uspelo, da bi ubranila lanskoletno dobro drugo mesto. «Belo-modra» kolesarja sta zgubila v začetnih kilometrih kar dvajset sekund, katerih jima nato ni uspelo več nadoknaditi. V povratni vožnji sta sicer nadoknadila večino zamujenega, vendar pa ju je od zmagovitega para ločilo kar 46 sekund, kar je na tako kratki progi vseeno nekoliko preveč. Verjetno pa bi na daljši poti dosegla boljši rezultat, saj sta znana kot «dolgoprogaša», ki najdeta pravo kondicijo šele po precej prevoženih kilometrih. Tako pa sta se komaj segrela, ko sta prispela na cilj.
Na dirki za «Trofejo sv. Justa» je nastopilo osem parov, med ka-
DRUGE MLADINSKE IGRE ALPE-ADRIA
TUDI TOKRAT SLOVENIJA PRED F-JK IN KOROŠKO
Mladinske igre presegajo okvir športnega tekmovanja in predstavljajo tesno vez med tremi sosednimi deželami
Reprezentanca Slovenije je tudi letos, kot že lani v Vidmu, zmagala na mladinskih igrah Alpe Adria, ki so bile letos v Celovcu. Igre, ki so letos dosegle svojo drugo izvedbo, so na sporedu vsako leto v drugi deželi. Po lanskoletnem nastopu v Furlaniji - Julijski krajini in letošnjem v raznih športnih centrih Koroške, bodo tretje mladinske igre prihodnje leto na sporedu v Sloveniji.
Tudi letošnja manifestacija je izredno dobro uspela, ne le na športnem področju, pač pa tudi kot vez med sosednimi narodi in je služila za boljše spoznavanje med tremi obmejnimi deželami. Manifestacije so se med vidnimi osebnostmi udeležili tuJi koroški deželni glavar Wagner, odbornik za šport in rekreacijo dežele Furlanije - Julijske krajine Berteli ter podpredsednik Zveze za telesno
kulturo Slovenije Križnar. Ugotovljeno je bilo, da ne služijo mladinske športne igre Alpe Adria le na športnem tekmovalnem področju, pač pa tudi za vedno globlje sodelovanje med različnimi narodi.
1 etošnjo prehodno trofejo je osvojila Slovenija, medtem ko so zmagovita moštva v vseh disciplinah prejela po kaie, igralci pa zlate kolajne,
KOŠARKA
Nastopali so le fantje, zmagala pa je Slovenija pred Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško.
ROKOMET
V reprezentanci F-JK sta nastopila tudi slovenska dijaka Sosič m Stranščak. Spet je zmagala Slovenija pred F-JK in Koroško.
ATLETIKA
Nastopali so fantje in dekleta, končna ekipna zmaga pri fantih je šla
Furlaniji - Julijski krajini, katere predstavniki so dosegli nekatere zelo dobre rezultate. Druga je bila Slove-ni.,a, tretja Koroška. Pri dekletih pa je bila za las boljša Slovenija pred F-JK, zelo pa je zaostala Koroška.
STRELJANJE
Zmagala je Slovenija pred Koroško, medtem ko je bila reprezentanca F-JK. kjer so nastopali samo strelci iz Trsta, komaj zadnja.
NAMIZNI TENIS
Med moškimi je slovenska repre ; en tanca gladko odpravila svoje na spiotnike s 5:0, medtem ko je F-JK premagala Koroško s 5:1. Med dekleti ■ipei uspeh Slovenije, medtem ko je bila druga Koroška.
KONČNA LESTVICA
Slovenija 20 točk, Furlanija - Julijska krajina 13 točk. Koroška 9 točk.
terimi je manjkal par Bonilauri -De Rosa, ki je bil na predvečer nastopa velik favorit. Bitka za prvo mesto je bila tako omejena na Tržačane, med katerimi so bili favoriti poleg Lonjercev še Santoni - Del Ben, ki sta do tričetrt dirke vodila in se nato «usedla», kasnejša zmagovalca Zerial - Bevilacqua ter lanskoletna zmagovita dvojica Giustina - Colut. Zmagovalcema pa kljub zelo visoki poprečni hitrosti ni uspelo, da bi porušila reko«! proge, ki sta jo pred dvema letoma postavila Roda in Zucchini s časom 36’35”. Zmagovalca sta pot prevozila s {»prečno hitrostjo 42,521 km na uro, kar pa ni na tako kratki progi izreden rezultat, če upoštevamo, da so pred desetimi dnevi vozili s skoraj 42 km na uro na napornejši progi v Trstu veterani iz Veneta in naše dežele.
VRSTNI RED NA CILJU:
1.	Zerial - Bevilacqua (UCT) 36’42"4 s poprečno hitrostjo 42,521 km na uro.
2.	Giustina - Colus (Italcantieri) 21” zaostanka
3.	Santoni . Del Ben (SCAT) 43”
4.	Maver . Macarol (Adria) 46”
5.	Pelizzon - Jurada (Martali) 54”
6.	Monteduro . Ferluga (SCAT) 2’22”.
R. Pečar
ATLETIKA
Ljubljančani zmagali na tekmovanju v Vidmu
V okviru proslav stoletnice delovanja športnega kluba AS Udinese so priredili tudi mednarodni atletski miting, katerega so se udeležila tudi predstavništva iz Ljubljane. Celja, Nove Gorice in Celovca. Tekmovali so tudi nekateri boljši atleti iz Italije.
Od tujcev so zmagali samo predstavniki ljubljanske Olimpije. Boljši je bil metalec kopja Zalar, ki je dosegel kar 71,36 m. Novak je 3000 m čez ovire pretekel v 9’52’ 2. Za njim sc je na drugo mesto uvrstil škarabot iz Nove Gorice.
Naboljši rezultat prireditve je dosegel Bergamo v skoku v višino. Letvico je preskočil na višini 213 cm in premagal Celjana Prezlja, ki je dosegel 210 cm.
Državni reprezentant Slega je v daljino skočil 7,47 m.
Sodnika: Allegretto in Mogorovich brez skrbi gledajo na začetek pr-
iz Trsta.
V otvoritvenem srečanju turnirja sta se pomerili ekipi Servolane in Pallacanestro Trieste. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da Škedenj-ci ne bodo mogli kljubovati mnogo močnejšemu nasprotniku, čeprav so napravili vse, da bi obdržali poraz v častnih mejah. Posebno v prvem polčasu so prikazali lepo košarko, in so uspešno prišli do koša s centrom Ritosso in točnim Clemente-jem. V drugem delu je trener Pal-lacanestra Trieste Marini poslal na igrišče mlajšo peterko, ki je vidno pospešila ritem igre. S hitrimi protinapadi so tako povsem onemogočili domačo obrambo.
Industromcntaža — Canon Prora 87:80 (44:46)
Industromontaža: Štimac, Sulima-novič 2, Despot, Valek 4, Vagnal 16, Zrnič 1, Mikolič 8, čosovič 8, Ma-relja 23, Nakič 18, Nikolič, Mandič 7.
CANON PRORA: Medeot 2, Carraro 18, Pieric 11, Dordei, Frezza, Stahl 32, Barbazza, Spillare 8, Gor-ghetto 9, Tavasani, Puiatti, Rigo.
Drugo srečanje večera je prineslo veliko presenečenje. Ekipa Canon iz Benetk, v kateri nastopata državna reprezentanta Carraro in Pieric, je nepričakovano, toda zasluženo podlegla peterki zagrebške Industromontaže. Ta tekma je bila najlepša, kar smo jih videli na turnirju, predvsem zaradi enakovrednosti obeh ekip. Canon igra na boljši tehnični ravni, medtem ko je zagrebška igra učinkovitejša in prodornejša. Industromontaža ni nikdar popustila in je bila nasprotniku vedno za petami. Nato je z odličnim centrom Mareljo povedla. Od tega trenutka dalje so Zagrebčani ohranili še naprej mirne živce in pričeli nizati točko za točko, tako da jim je uspelo obdržati prednost in navdušiti številno občinstvo z duhovitimi potezami mladinskega reprezentanta Nakiča.
Finale za 3. in 4. mesto
Canon Prora — Servolana 101:53 (59:27)
CANON PRORA: Medeot, Carraro 15. Pieric 12, Dordei 13, Frezza 2, Stahl 16, Barbazza 13, Spillare 16, Gorghetto, Tavasani 12, Puiatti 2, Rigo.
SERVOLANA: Ponton 2, Sancin 6, Clemente 1, Sivini, Fabris 4, Vi-sintin 10, Rupena 14, Dazzara 1, Ri-tossa 12, Semenich, Depase 3.
Sodnika: Allegretto in Mogorovich iz Trsta.
Po sobotnem nepričakovanem porazu proti Industromontaži, se je morala beneška ekipa zadovoljiti s tretjim mestom. Po predvidevanjih so odpravili skromne, a borbene i-gralce Servolane. Canon je že od vsega začetka brez težav vodil in polnil nasprotnikov koš kot na tekočem traku.
Finale za 1. in 2. mesto
Pali. Trieste — Industrcmon-taža 75:71 (39:35)
FALL. TRIESTE: Bachelli, Bub-nich 4, Cecotti, Oeser 5, Bassi 7. Taylor 19, Meneghel 8, Forza 6, Jacuzzo 12, Millo 8, Pozzecco 6.
INDUSTROMONTAŽA: štimac, Su-limanovič 2, Despot, Valek 7, Vagnal 10, Zrnič 4, Mikolič 2, čosovič 8, Marelja 20, Nakič 14, Nikolič, Mandič 4.
Sodnika: Verh in Fabbri iz Trsta.
Po tehnično zelo veljavni igri obeh ekip si je moštvo zasluženo priborilo zmago in s tem prvo mesto na turnirju. Pohvaliti moramo vse domače igralce, ki so tokrat pokazali izredno požrtvovalnost in borbenost. Mislili smo, da je bil u-spešen nastop Pali. Trieste na Borovem turnirju, ki so ga priredili «plavi» v okviru proslav desetletnice košarkarskega delovanja, le zgo-la slučajnost. Po tej tekmi zato lahko trdimo, da so Tržačani pod vodstvom novega trenerja Marinija dosegli zavidljivo uigranost in lahko
venstva.
Domačini so takoj visoko povedli s 13:2, gostje pa so s točnimi meti Vagnala v 11. minuti izenačili (23:23). V nadaljevanju je bila razlika le majhna in je nihala večkrat le za točko razlike. Tudi v drugem polčasu se slika ni spremenila. V 9. minuti (pri izidu 52:51 v korist Pali. Trieste) je v protinapadu Američan Taylor silovito potisnil žogo v koš in pri teh razbil stekleno tablo na tisoče kosov. Zaradi hudih ran, ki so mu bili povzročili stekleni koščki, je moral zapustiti igrišče in se zateči v bolnišnico. Do tedaj je bil Američan najboljši mož na igrišču, saj je od 9 poskusov na koš zadel kar 8, poleg tega pa je igral zelo dobro v obrambi in gospodoval na odbitih žogah.
Ker je bil do takrat Taylor zelo koristen za tržaško moštvo, so bili igralci Industromontaže m gledalci prepričani, da je izid tekme zapečaten. Proti vsakemu predvidevanju pa so Zagrebčani v ključnih minutah vidno popustili in omogočili domačinom. da so z Jacuzzom in Milioni obdržati minimalno vodstvo.
Končna lestvica
1.	Pali. Trieste, 2. Industromontaža, 3, Canon Prora, 4. Servolana.
NAJBOLJŠI STRELCI: Slabi (Canon Prora) 48, Marelja (Industromontaža) 43, Carraro (Canon Prora) 33, Taylor (Pali. Trieste) 32, Nakič (Industromontaža) 32.
* * •
Ker se zagrebški košarkarji Lokomotive in njihov trener Mirko Novosel trenutno mudijo v Trstu, je ekipa Pallacanestro Trieste izkoristila priliko za prijateljsko tekmo, ki bo drevi ob 21. uri v telovadnici v Ulici Monte Cengio. edko
Uspeh Patriarce v Porgosesii
MofcilquatL-o - Patriarca 95-54
MOBILQUATTRO : Gragnani Pa-petti 6. Giroldi 2, Guidali 4 'jura 38, Veronesi 4. Roda 6, Grippa 12, Maggiotto, Farina 23.
PATRIARCA: Savio 11, Furlan 10, Marušič 4. Garrett 35, Soro, Gre-gorat. Ardessi 8, Fortunato 2, Fle-bus 10. Cortinovis, Bruni 4
SODNIKA: Onesto iz Chiavari ja in Agostini iz Turina.
Prosti meti: Mobil quattro 22:28, Patriarca 14:16.
Goriški košarkarji so se odlično izkazali na turnirju v Borgosesii. kjer so zasedli drugo mesto za ekipo Mobilquattro, ki je ena najmočnej šib v Italiji. V neposrednem srečanju so Goričani zgubili z 11 koši razlike, kar ni dosti, še upoštevamo razmerje sil med obema peterkama. Časten poraz pa je precej pomenil posebno za trenerja Salesa. ki je pred leti vodil Mobilquattro.
Že pred pričetkom srečanja je vse kazalo, da bodo Jura in tovariši z lahkoto odpravili «provincialno» ekipo, ki nima še velikih izkušenj na takih prvenstvih. Goričani pa so dobro znali odgovarjati bolj izkušenemu nasprotniku, tako da ekipi Mobilquattro ni uspelo dobiti velike prednosti. Patriarca je popustila le v zadnjih minutah prvega polčasa, ko je nasprotnik uvedel consko obrambo, ki je Go-rinčanom preprečila, da bi prišli z lahkoto do koša.
Sam turnir pa je pokazal, da so Goričani trenutno v dobri formi, kar pa je najbolj razveseljivo, je v odlični formi tudi Garrett, ki se je precej hitro znašel v goriški ekipi. Američan, ki je v igri precej podoben Morseju, ne i-^a samo zase. Sales je namreš dob.l v njem igralca, ki skrbi predvsem za skupno igro, kar je zelo važno za go-riško Patriarco.
V nedeljo se tudi za Patriarco prične prvenstvo A-2 liga Prvo tekmo bodo Goričani odigrali doma proti ekipi Scavolini iz Pesara.

Maj v deželi Sovjetov
j
M
27.
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
k kulturnem in znanstvenem življenju Uzbekistana ta-«ifnega časa zavzema ugledno mesto Ulugbekov učenec udm Ali Ibn Muhamad Kušči Samarkand! (1403-1474), razn° 11111 pravili Ptolomej njegovega časa ter je avtor itl P^ave. v kateri so podani temelji geometrijskega znanja točk'er nai.demo popolno opredelitev takšnih spoznav kot p0daU.daljlca. ploščina, krog ter temeljna spoznanja s stvarocla uaravoslovnih ved in podobno. V razpravi se vse ri delijo na preproste in zapletene. in j- Vpt P° njegovem mnenju sestoji iz rudnin, rastlin sebo' n P^^nu pari ali megli ter so tesno povezane med ie .eProste stvari najrazličnejših vrst, katerih lastnost stvar se združijo ob določenem času ter ustvarijo nove veste1' Ce k?čemo govoriti natančneje, ko porušijo ravno-prep v svoj’i sferi, naletijo na protislovja, razpadejo na stih °S^e de^ce in obstajajo v enem krogu v obliki preprosi i”ru®em Pa v obliki zapletenih delcev, nje voi erni enostavni delček ima enostavno gibanje, giba-slehern-etenega deička pa je različno. Kljub vsemu temu pa tudi n*1 PrePrPst delček ni preprost, sleherni zapleten pa še izražen razi?0iik- Y teh besedah Alija Kuščija je vsekakor material	filozofska misel. Obstoječi svet sestavljajo
in zanlef6 stvari’ .paterialne stvari prebivajo v preprostih Vidimo rfm, stanjih< * * * * v njih tiče protislovja. Tu jasno raz-» ua gleda na svet z naravoslovnega, v svojem bistvu
materialističnega pogleda na svet. Ni težko opaziti, da sta v njegovem pojmovanju stvari in pojavih narave prisotni elementi stihijske dialektike.
V	razpravi teče beseda tudi o nebesnem prostranstvu, številu nebesnih sfer in njihovih lastnostih. Vseh devet sfer ustvarja enotno kroglo, središče katere je središče Zemlje.
Ali Kušči prihaja, naslanjaje se na opazovanja, opravljena v observatoriju Ulugbeka, do važnih sklepov o položajih Sonca v obdobju štirih letnih časov.
V	nadaljevanju Kušči govori o raznih teoretskih sporih med učenjaki o vprašanjih Lune, površini Lunine krogle, središču sveta in Zemlje. Dalje v razpravi preučuje vprašanje gibanja planetov, njihovo vrtenje okrog lastnih središč, znotraj svojih sfer in podobno.
Na ta način torej Kušči v svoji znameniti razpravi raziskuje tri temeljne probleme: najbolj popolno so podana vprašanja geometrije, v manj skrajšani obliki je razložena astronomija in zelo na kratko je opisana fizična geografija Zemlje.
Podobno kot drugi naravoslovci so torej Ulugbek in njegovi učenci, med njimi tudi Ali Kušči, neomajno verjeli, da obstaja materialni svet zunaj spoznav človeka. S spoznavanjem naravnih pojavov so si ti znanstveniki nedvomno prizadevali služiti človeštvu ter so zato tudi dosegali teoretske uspehe v znanosti, matematiki, geometriji, zemljepisu, še posebej pa v astronomiji.
V	Srednji Aziji se je v petnajstem stoletju na široko razvila zgodovinska misel. Tu so živeli in ustvarjali zgodo-vinarji Hafizi Abru, Abdurazak Samarkandi, Mirhond, Hondemir, Isfizari, Daulet šah in številni drugi. Njihova dela so še danes naj dragocenejši viri za zgodovino timu ridskega cesarstva.
Hafizi Abru je napisal «Pomešane letopise», kjer se razlage nehajo z letom 1427. Abdurazak Samarkandi je nadaljeval njegovo delo. V svojem delu «Kraj vzhoda dveh srečnih sozvezdij in mesto zliva dveh morij» je pripeljal letopise do 1471. leta. Nekatera izmed svojih del sta zgo-
dovinarja Mirhond in Hondemir posvetila kraljevanju sultana Huseina. Isfizari je napisal zgodovino Herata, medtem ko je Daulet šah posvetil svoje delo velikemu pesniku tedanjega časa Ališeru Navoiju.
V večini so bili zgodovinarji tega časa predvsem kom-pilatorji, pretežen del svojega pisanja so posvetili pripovedovanju ali pa so preprosto prepisali besedila svojih« predhodnikov. Najbolj dragocene strani njihovih del so tiste, na katerih avtorji opisujejo dogajanja, ki so jih sami doživljali, vendar pa tudi ti opisi terjajo kritičen pristop, ker so vsi dvorni zgodovinopisci gledali na vsa dejanja pač z očmi svojih vladarjev - pokroviteljev.
Po umoru Ulugbeka, znano je, da so ga kot vladarja ubili zato, ker je bil kot znanstvenik in astronom napoti vladajoči duhovščini in mračnim silam, katerim je bil sovražen in nevaren sleherni napredek, in po prihodu na prestol v Samarkandu Abusaida, je prišla oblast v roke
Samarkaud: freske, ki so jih odkrili v Afrasiabu
fevdalno-klerikalni reakciji. Abusaid se je krepko pove-zal z reakcionarnimi krogi in predvsem z reakcionarnim dervišizmom, na čelu katerega je stal Hodža Ubajdula Ah-rar. V tem obdobju je začelo kulturno življenje v Samarkandu postopno ugašati in nadomestilo ga je bogoslovno nasilje. Predstavniki kulture in znanosti so se zato preselili iz Samarkanda v Herat (danes v Afganistanu) na dvor Huseina, še posebej bujen razcvet je doživelo kulturno življenje v Heratu v -času Ališera Navoija.
Sicer pa me je tako v Buharu kot tudi v Taškentu in seveda Samarkandu presenetil izreden kult in spoštovanje do pesnika Navoija. Po njem nosijo imena gledališča v Uzbekistanu, po njem so poimenovane glavne ulice uzbeš-kih mest in sploh živi v zavesti uzbeškega ljudstva kot eden največjih in najpomembnejših sinov tega naroda, čeprav ni živel in delal na območju današnjega Uzbekistana temveč v Heratu, ki je danes v Afganistanu, se je vendar šotoh v Samarkandu, in čeprav je večino svojih del napisal v perzijščini, je vendar še mnogo del spesnil tudi v starem uzbeškem jeziku. Zato je resnica, da je prav on stari uz-beški jezik dvignil v najvišje kulturne sfere in v tem smislu uzbeški jezik uvrstil že takrat med pesniške, kulturne m bogate jezike. Odtod njegov kult v Uzbekistanu, odtod toliko njegovih spomenikov in odtod tudi toliko literature o njem, da ne govorimo o tiskanju njegovih del tako v uzbeškem jeziku kot tudi v ruskih prevodih. Sam sem si kupil v Samarkandu nekaj njegovih del v ruskem prevodu, ,n PrJznatl moram, da je dejansko velik pesnik, Prešeren uzbeškega naroda. Zato se mi zdi prav na tem mestu potrebno, da povem, oziroma zapišem nekaj življenjskih podatkov o njem, za primer njegove poezije pa sem tudi prevedel, seveda iz ruščine, eno izmed njegovih številnih gazel v slovenščino.
Upravičeno torej vse zgodovine uzbeške literature trdijo, da je Ališer Navoi (1441-1501), pri nas doslej v nekem smislu še popolnoma neznan, eden najgenialnejših sinov uzbeškega naroda. Bil je velik pesnik, učenjak in mislec,
(Nadaljevanje sledi j
SPORT SPORT SPORT
BQKS

JITRI («B 5.15) V MAINILI
V poslednjem «srečanju stoletja» All favorit proti Joeju Frazierju
Oba boksarja bosta dobila rekordno nagrado - Ali bo vnovčil 7 milijonov dolarjev
MANILA, 29. — V sredo zjutraj (ob 3.15 po italijanskem času) se bosta v Manili v težki boksarski kategoriji v poslednjem «srečanju stoletja» ponovno spoprijela Cassius Gay ali Muhammad Ali .in Joe Frazier, trenutno dva najboljša boksarja v tej ; kategoriji.
Kot običajno bosta oba boksarja dobila izredno vsoto denarja. AH bo vnovčil rekordno vsoto 7 milijonov dolarjev, Frazier pa tri milijone dolarjev. Srečanje bo v Manili, ker se bosta tako oba ameriška boksarja izognila nevšečnostim v zvezi s težkimi taksami, ki so za take dvoboje na dnevnem redu v ZDA.
Tako Ali kot Frazier se že dlje časa pripravljata v Manili za to srečanje stoletja. Frazier ni spremenil svojega načina treninga. V glavnem je posvetil svojo pripravo na ojače-nje udarcev in trebušnih mišic. Malo pozornosti na posveča igri nog, v tem pa je Ali pravi mojster.
Ali pa se je temeljito telesno pripravil, obenem pa ni tudi tokrat o-pustil svojega običajnega predtekmovalnega «shovva». Stalno zmerja svoje nasprotnike češ da jih bo porušil že v prvih krogih.
Sicer smo že vajeni takih Alijevih podvigov, ki pa na Filipinih in v ZDA še vedno naletijo na veliko reklamo in zanimanje. Da je Ali izreden boksar, o tem ni dvoma. Tudi v jutrišnjem srečanju je velik favorit za zmago, kajti njegov nasprotnik Frazier se le s težavo premika po ringu, čeprav razpolaga s silovitimi udarci.
že dejstvo pa, da je Ali že celo desetletje na površju v tej kategoriji, jasno kaže, da doživlja poklicni boks hudo krizo.
EVROPSKA POKALNA PRVENSTVA
Težki preizkušnji za Napoli in Vojvodino
Jutri bodo odigrali v raznih evropskih pokalnih prvenstvih povratna srečanja prvega kola. Na teh prvenstvih je zaposlenih tudi več italijanskih in jugoslovanskih enajsteric.
Pokal prvakov
Juventus bo igral doma proti CS KA iz Sofije. V prvem srečanju so turinski nogometaši izgubili z golom razlike (1:2). Naloga varovancev trenerja Parole torej ni zapečatena. Turinčanom zadostuje zmaga z 1:0 ali z dvema goloma razlike.
Jugoslovanski zastopnik v tem tekmovanju Hajduk iz Splita si je praktično zagotovil napredovanje v drugo kolo že v prvi tekmi, saj je v gosteh zanesljivo odpravil Floriano z Malte.
Pokal pokalnih prvakov
Borac iz Banjaluke je v prvem srečanju nasul luksemburški ekipi Humelange kar devet golov. Nogometaši Borca so torej prestopili v drugo kolo.
Tudi Fiorentina se je odlično izkazala v prvem srečanju tega tekmovanja, saj je v gosteh premagala turško moštvo Besiktas s 3:0. Danes v Firencah bo torej formalnost.
Pokal UEFA
Milan je v Angliji proti Everto-nu igral neodločeno brez gola. Jutri bi morali Milančani zmagati in se uvrstiti v drugo kolo. Roma bo gostovala v Bolgariji, kjer bo igrala proti Dunavu z dvema goloma prednosti (2:0). Lazio pa bo sprejel sovjetsko moštvo Černomorec, ki je v prvem srečanju zmagalo z 1:0. Pred izredno težko nalogo pa je Napoli,
kt je v prvem srečanju v Moskvi proti Torpedu izgubil z 1:4.
Od jugoslovanskih ekip bo Vojvodina igrala v Atenah. V prvem srečanju je igrala neodločeno 0:0 z e-kipo AEK. Njena naloga je izredno težka.
Crvena zvezda pa se bo doma spoprijela z romunsko ekipo Craio-va, ki jo je že v gosteh premagala s 3:1.
AVTOMOBILIZEM
MONZA, 29. — Porsche carrera 3000 je žel na 6-urni vožnji v Monzi pravo slavje. Nemška avtomobilska hiša je namreč uvrstila kar tri svoje avtomobile na prva tri mesta, i Zmagali so Bertrams-Wisell-Ekberg, ki so v 6 urah prevozili 1.125,150 km.
8. KOLO PRVE ZVEZNE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
Prvi spodrsljaj Crvene zvezde Tesen poraz ljubljanske Olimpije
Beograjčani še vedno na prvem mestu lestvice - Pet golov Hajduka
V	osmem kolu prve jugoslovanske nogometne lige je prišlo do presenečenja: Čelik je namreč doma zaustavil Crveno zvezdo, ki je bila do nedelje še neporažena in je v sedmih kolih zbrala prav toliko zmag. Beograjskemu klubu torej ni uspelo premagati svojega starega rekorda iz zaporednih zmag. Leta 1950 je namreč Crvena zvezda osvojila sedem zaporednih zmag, to ji je uspelo tudi letos, v tekmi s Čelikom pa se je izredna serija uspehov beograjskega moštva ustavila. Kljub temu pa so Beograjčani še vedno zanesljivo na prvem mestu lestvice s tremi točkami prednosti pred tradicionalnim nasprotnikom Hajdukom iz Splita.
Spličani so v tem kolu končno zabeležili zanesljivo zmago. Doma so namreč premagali Željezničar s 5:1.
V	gosteh pa sta slavila Dinamo iz Zagreba in Partizan iz Beograda. Partizan. je tako skupno z Beogradom na
tretjem mestu lestvice, Dinamo pa se je povzpel na sedmo mesto.
Ljubljanska Olimpija pa je doživela v Novem Sadu tesen poraz. Vojvodina je namreč zmagala z 2:1 in je tako : točko na lestvici prehitela Ljubljančane, ki bodo v prihodnjem kolu igrali doma proti Veležu. Tekma v Novem Sadu je bila dokaj izenačena in Olimpija je tudi imela zvrhano mero smole. Prosen je namreč v 18. minuti igre zakrivil avtogol, stanje je
luiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirjiiiiiimi,i,,mini,iniim,„„n,,,,,,,,!,,,,,,,ll,IIIIIIIin|||||nirni||||||||||||||I||||U
NOGOMEt
PO SOBOTNEM NEUSPEHU V RIMU
■ ■■
Enajst milijard sramote
Pokalna tekma s Finsko odkrila hude napake v italijanskem nogometu - Nujno bo treba reorganizirati ves italijanski šport - Finci bi si zaslužili zmago
Dan pred tekmo s Finci je eden od zveznih selektorjev italijanske reprezentance Fulvio Bernardini dejal, da bo IL -ja zmagala s 3:0 in morda še kaj več. ..
Finski amaterji so dopotovali v Rim brez vsakršnega «hrupa». Na Finskem je nogomet le malo popularen. Naj omenimo le, da si je v Helsinkih ogledalo pokalno tekmo s Poljsko le 2640 ljudi, da je še vedno narodni športni heroj slavni atlet Paavo Nurmi, da je finsko dnevno časopisje skoraj prezrlo sobotno tekmo z Italijo. Potem pa je jasno, proti kakšni reprezentanci so igrali «Mister dve milijardi» in ostali.
V soboto pa se je pokalno srečanje med Italijo in Finsko v Rimu končalo brez gola. In ne samo to: Finci bi si celo zaslužili zmago.
Enajst razočaranih milijonarjev je zapustilo rimski stadion, medtem ko je množica 50.000 navijačev bučno izžvižgala svoje varovance, ki so tako dokončno izločeni iz tega prvenstva.
Finski amaterji pa so marali pohiteti v slačilnice, saj so morali že v ponedeljek na delo: vratar Hieta je elektrikar, branilec Kyma-lainen je uradnik, Rissanen je celo sodnik itd.
«Sramota»
«Sramota» je nekdo napisal o italijanski reprezentanci
jen.m in Me negli, n sia liiia vsa ta leta nasprotnika. Kot v reprezentanci tako bosta tudi letos oba močna košarkarja igrala skupaj pri Mobil-girgiju. Doslej pa kaže, da tudi prihod tržaškega košarkarja v vrste Mobilgirgija ni dosti koristil. Mobilgirgi je bil tudi v Bologni na mednarodnem turnirju zadnji
Po našem mnenju, ni sramotno igrati neodločeno s požrtvovalnim in športnim nasprotnikom, kot so bili v soboto Finci, sramotno je, da se ni znalo v vseh teh letih reorganizirati italijanskega nogometa, še v večji meri pa je sramotno, da ves italijanski šport životari na račun «psevdo-nogometašev» (glej «Totocalcio»),
Medtem ko so v ostalih evropskih državah strokovno začeli študirati nogomet (Poljska, SZ — Dinamo Kijev, Nizozemska itd.), pa se v Italiji še vedno reklamizira nogomet s polemikami, kot so: Rivera - Buticchi, Chinaglia, celo z menihom Eligiom; ko neki nogometaš kot Savoldi velja dve milijardi lir; ko Libera zasluži v enem mesecu več kot vsa poljska reprezentanca v enem letu; ko Buticchi zapusti predsedniško mesto Milana, potem ko je izjavljal, da mu je nogomet življenjska hrana, za kopico milijonov; ko beremo in slišimo vse to, potem pa je jasno, da je postal italijanski nogomet le velika burka
Spodrsljaj ne preseneča
Če upoštevamo vse to, kaj bi se torej čudili, če je Italija remizirala z enajstimi amaterji, za katere pa je nogomet le športna panoga in pristna rekreacija.
Kaj torej napraviti, da se popravi trenutno katastrofalno stanje v italijanskem nogometu? Treba je predvsem temeljito reorganizirati ves italijanski šport. Nogomet naj ne bo samo ogromni nedeljski cirkus za razočarane državljane, ki se zbirajo na stadionih, da pozabijo na vsakodnevne težave. Stadioni in igrišča naj bodo predvsem r.a razpolago vsem državljanom, a ne samo za navijanje, temveč za neposredno športno udejstvovanje.
Le tako se bo odpravilo rakovo rano italijanskega nogometa - «divi-zem». širša masa bo neposredno znala ceniti in ljubiti to športno panogo. Iz širše mase pa se bo
Peta skupina
IZIDI: Finska - Poljska 1:2, Finska - Nizozemska 1:3, Poljska - Finska 3:0, Nizozemska -Italija 3:1, Italija - Poljska 0:0, Finska - Italija 0:1, Nizozemska - Finska 4:1, Poljska. - Nizozemska 4:1, Italija -Finska 0:0.
Lestvica
Poljska	4	3	1	0	9:2	7
Nizozemska 4	3	0	1	11:7	6
Italija	4	12	1	2:3	4
Finska	6	0	1	5	3:8	1
Prihodnja kola Nizozemska - Poljska (15-10.), Poljska - Italija (26. 10.), Italija - Nizozemska (22. 11.).
dobilo novih nogometnih talentov.
Za temeljito preosnovo italijanskega športa in s tem tudi nogometa pa bi bila potrebna drugačna politična volja, ki je trenutno v Italiji ni. Kajti prepričani smo, da se novi nogometni talenti in športniki sploh vzgajajo na igriščih in ne v milanskem «Hiltonu».
S sobotnim pokalnim srečanjem s Finsko se je torej končalo katastro-faino obdobje za italijanski nogomet po SP v Nemčiji. Treba bo nujno poiskati novih poti za rešitev te najbolj priljubljene športne panoge v Italiji.
Sicer pa smo prepričani, da bodo za poslednji neuspeh reprezentance iskali krivdo drugje. Največja krivca bosta seveda Bernardini in Be-arzot. Nogometni magnati bodo še naprej služili težke milijone, poiskali bodo nove zvezne trenerje, Savoldi bo prihodnje leto morda veljal tri milijarde in «nogometni cirkus» bo najel nove in slabe klovne. * * *
V okviru priprav na bližnje prvenstvo so italijanski nogometni prvoligaši odigrali več prijateljskih tekem.
IZIDI: Bologna - Ascoli 1:0, Como -Inter 4:0, Torino - Pertusa 7:2, Cesenatico - .Cesena B 5:3, Bosello - Cesena 0:6, Bardolino - Verona 1:2, Cagliari - Porto Torres 9:0.
Dušan Savič se tokrat ni vpisal med strelce in Crvena zvezda je tako v letošnji prvi jugoslovanski ligi doživela svoj prvi poraz po sedmih zaporednih zmagah
nato v drugem polčasu popravil Rožič, zmagoviti gol za domačine pa je dal Novoselac in Olimpija je morala tako poražena z igrišča.
Jugoslovansko prvenstvo postaja že po osmih kolih zanimivo in izenačeno. Na sredini lestvice je kar. deset e-idp. ki imajo od 9 do 7 točk. Oster boj pa se obeta tudi na dnu lestvice, iger sta trenutno zadnja s štirimi točkami Vardar in Radnički iz Niša.
V nedeljo start A lige
V nedeljo bo start prve italijanske nogometne lige. Po neuspehu v pokalnem prvenstvu bodo tako lahko itali-
janski navijači spet uživali ob tekmah prvoligašev.
PARI 1. KOLA (5.10.)
Ascoli — Fiorentina Bologna — Torino Inter — Cesena Juventus — Verona Napoli — Como Perugia — Milan Roma — Cagliari Sampdoria — Lazio
«UNDER 23»
Finska — Italija 2:3 (2:1)
HELSINKI, 29. — V Helsinkih sta se pred 423 gledalci pomerili reprezentanci Finske in Italije izpod 23 let. Zmagali so Italijani z golom razlike. Končni izid je bil namreč 3:2 za «azzurre», ki pa so bili po prvem polčasu v zaostanku (1:2). Za Italijane je bil dvakrat uspešen Casarsa, odločilni gol pa je dal Maldera, za domačine je oba gola dal Heiskanen.
W. ViUa spet uspešen
Walter Villa je bil letos z razredu do 250 ccm najboljši v Italiji. V nedeljo na zadnji dirki za italijansko prvenstvo je bil komaj četrti, njegova prednost v točkah pa je bila taka, da je brez težav osvojil naslov italijanskega prvaka. Na sliki: Walter Villa na motorju harley davidson
SCARPERIA, 29. — V tem mestu nerodno padel in je tako moral pre-
so bila motociklistična tekmovanja za dokončo dodelitev prvih mest za italijanske prvake v raznih razredih. Največ smole na nedeljskih dirkah je gotovo imel Sonerà, ki je bil vse do 10 km pred ciljem (razred 500 ccm) prvi, a je tedaj
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiniiniiiuimfiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
TURNIR V BOLOGNI
Slavje Jugopiastike Jerkov daleč najboljši
Na drugo mesto se je uvrstila domača peterka
BOLOGNA, 29. — Jugoplastika iz Splita je na mednarodnem košarkarskem turnirju zanesljivo osvojila prvo mesto. Nedvomno je bil ta turnir najkakovostnejši pred začetkom prvenstev tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Udeležba je bila namreč izredno kakovostna in dejstvo, da so bili Spličani prvi, zgovorno kaže, da je jugoslovanska košarka ena najboljših v Evropi. Ne gre namreč pozabiti, da nastopajo Jugoslovani brez tujih košarkarjev.
Jugoplastika je na tem turnirju od-pravda vse svoje nasprotnike (igralo se je namreč po italijanskem sistemu). V zadnjem odločilnem srečanju so Tvrdič ir, tovariši premagali še Forst, italijanskega in interkontinen-talnega prvaka, in so tako neporaženi osvojili prvo mesto.
Na drugo mesto se je uvrstil domači Sinudyne. ki. je v nedeljo odpravil Mobilgirgi, tretii je bil Forst, zadnji pa varovanci trenerja Gambe.
IZIDA ZADNJEGA KOLA: Jugoplastika - Forst	98:94
Sinudyne - Bobilgirgi	98:79
KONČNA LESTVICA 1. Jugoplastika Split 6, 2. Sinudyne Bologna 4, 3. Forst Cantù 2, 4. Mobilgirgi Varese 0.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuii
V NEDELJO, 5. OKTOBRA, ZAČETEK PRVENSTVA PRVE ITALIJANSKE KOŠARKARSKE LIGE
Forst in Mobilgirgi v ospredju Američani slabši, talentov ni
Cinzanu (bivšemu Innocentiju) bo trda predla - Težka naloga za videmski Snaidero
V nedeljo, 5. oktobra bo start v prvi italijanski košarkarski ligi. Dvanajst ekip se bo potegovalo v prvem delu za šest mest, ostalih šest ekip pa se bo borilo v drugih dveh skupinah za ponovno napredovanje v A-l ligo.
Formula enaka
Kot vidimo, je ostala formula italijanskih prvenstev nespremenjena. Lani se je to «ponesrečeno formulo» čez noč izmislil predsednik FIP Coccia. Z novo formulo se niso strinjali ne trenerji, igralci, novinarji. Košarkarskim magnatom pa je bil nov sistem igranja všeč. To pa je bilo za Coccio dovolj, tako da bomo tudi letos imeli dva dela prvenstva. Trenutno je v A-l ligi 12 ekip, v A-2 ligi prav toliko. Po prvem delu prvenstva se bo prvih šest moštev, skupno s prvouvrščenima ekipama A-2 li-

/. I VEZNA LIGA
IZIDI 8. KOLA
Vardar - Borac	2:2
Radnički (K) - Partizan	1:2
Čelik - Crvena zvezda	2:0
Hajduk - željezničar	5:1
Sloboda - Radnički (N)	1:1
Sarajevo - Ri jeka	1:0
Beograd - Dinamo	0:2
Vojvodina - Olimpija	2:1
Velež - Budučnost	3:0
LESTVICA
Crvena zv. 14, Hajduk 11, Partizan in Beograd 10, Sarajevo, Velež, Dinamo in Vojvodina 9, Čelik, Olimpija in Borac 8, Sioboda in Ri-jeka 7, Budučnost in Željezničar 6, Radnički (K) 5, Vardar in Radnički (N) 4.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.) Olimpija - Velež, Budučnost -Vardar, Dinamo - Vojvodina, Rije-ka - Beograd, Radnički - Sarajevo, željezničar Sloboda, Crvena zvezda - Hajduk, Partizan - Čelik, Borac - Radnički (K).
2 ZVEZNA LIGA
IZIDI 4. KOLA
Iskra - Bačka	1:0
Novi Sad Osijek	1:2
Vrbas - Spartak	1:0
Varteks - Igman	4:0
Mercator - Jedinstvo (BiH) 2:2 Zagreb - Famos	0:0
Karlovac - Jedinstvo (Br) 1:2 Dinamo - Crvenka	5:2
Lectar - Proleter	0:0
LESTVICA
Famos, Osijek in Leotar 6, Varteks, Dinamo, Jedinstvo (BiH), Mercator in Vrbas 5, Zagreb in Proleter 4, Spartak, Jedinstvo (Br), Iskra in Igman 3, Bačka, Novi Sad in Crvenka 2, Karlovac 1.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.)
Igman - Mercator, Proleter - Iskra, Crvenka - Leotar, Jedinstvo (Br) - Dinamo, Famos Karlovac, Jedinstvo (BiH) - Zagreb, Spartak -Varteks, Osijek - Vrbas, Bačka -Novi Sad.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 6. KOLA
Pohorje - Kladi var	1:0
Slavija - Mura	2:1
Primorje - Drava	0:0
Maribor - Rudar	5:1
Diri ja - železničar	2:0
Izola - Vozila	0:0
Šmartno - Slovan	2:2
LESTVICA
Maribor 12, Slavija 9, Izola in Primorje 7, Železničar, Dirija in Šmartno 6, Mura, Pohorje, Drava, Vozila in Kladivar 5, Slovan 4, Rudar 2.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.) Slovan - Pohorje, Vozila - Šmartno, Železničar - Izola, Rudar - Dirija, Drava - Maribor, Mura - Primorje, Kladivar - Slavija.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 5. KOLA
Vodice - Renče	2:1
Adrija - Koper	1:1
Usnjar - Korotan	0:1
LTH - Ljubljana	0:2
Litija - Kamnik	2:0
Tabor - Bela krajina	2:4
LESTVICA
Ljubljana 9, Korotan in Vodice 8, Litija 7, Tabor, Bela krajina in Renče 4, Kamnik, Koper, Usnjar in LTH 3, Adrija 2.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.)
Renče - Bela krajina, Kamnik • Tabor, Ljubljana - Litija, Korotan -LTH, Koper - Usnjar, Vodice -Adrija.
NAJBOUŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE
6 ZADETKOV: Geča (Sloboda); 5 ZADETKOV: Šljivo (Sarajevo). Vabeč (Dinamo Zagreb), Halilhodžič (Velež); 4 ZADETKE: Zec (Beograd), Ameršek (Olimpija), Filipovič (Crvena zvezda), Bjekovic (Partizan Beograd); 3 ZADETKE: Savič. Stamenkovič in Susič (Crvena zvezda), Stefanovič (Beograd), Skoblar (Rijeka), Kvesič (Velež), Žun-gul in Jerkovič (Hajduk).
'ge, potegovalo za državni naslov. O-stala moštva bodo razdelili v dve skupini. Zadnja ekipa iz vsake skupine bo nazadovala v B ligo, prvi dve iz vsake skupine pa se bosta pridružili skupini najboljših.
Nova imena, isti igralci
Nekatera znana imena italijanske košarke so prenehala z delovanjem v tej športni panogi. Ignis, ki je več let osvajal vsemogoče naslove, je postal Mobilgirgi; Innocenti je postal Cinzano; Saclà Chinamartini. V A-2 ligi je Lloyd Adriatico postal Palla-canestro Trieste, Maxmobili Pesaro Scavolini, Pintinox Lazio.
Koi vidimo, več sprememb z imeni, novih igralcev pa ni. Zaradi pomanjkanja denarja letos ni bilo večjih nakupov. Nekatera moštva, kot bivši Innocenti, pa so kar čez noč izgubila kar prvo peterko. Cinzano, bivši Innocenti, je namreč prodal Bariviero Jollyju, Jellinija Mobilgirgiju, Vecchiaia IBP Romi. Forst je odslovil nediscipliniranega Farino, ki ga je najel Mobilquattro. V A-l ligi ni bilo bistvenih sprememb. Favoriti za prvih šest mest pa naj bi bili: Forst, Mobilgirgi, Sinudyne, Mobilquattro, Sapori in Jolly Forlì.
Americani slabši
Slavna ameriška trojka «M» je odpotovala v ZDA. Mislimo na Morseja, McMillena in McDanielsa. Bili so to tri izredni košarkarji, in predvsem Morse je bil za vzor vsem mladim italijanskim igralcem. Za Mobilgirgi pomeni odhod tega odličnega košarkarja veliko izgubo, kajti novi Američan Campion je le bleda senca slavnega Boba.
Na splošno pa so vsi novi Americani slabši od svojih predhodnikov. O-glejn» si posamezne Američane v raznih moštvih:
Brili — John Sutter (rojen leta 1949, visok 205 cm, pivot)-
Brina — Robert Lauriski (1951, 201 cm, pivot)
Chinamartini — John Laing (1951, 208 cm, pivot)
Cinzano — Lonnie Shelton (1955, 204 cm. pivot)
Forst — Robert Lienhard (1948, 210 cm, pivot)
IBP Roma — David Sorenson (1943,
204	cm, pivot)
Jolly — Steve MitcheU (1951, 208 cm, pivot)
Mobilgirgi — Bill Campion (1952, 206 cm, pivot)
Mobilquattro — Charles Jura (1950, 206 cm, pivot)
Sapori — Carl Johnson (1948, 208 cm, pivot)
S.nudyne — Terry Driscoil (1947. 202 cm, pivot)
Snàidero — Robert Fleitscher (1953,
205	cm, pivot).
A-2 liga: Alco in Canon
Velika favorita v A-2 ligi za osvojitev prvih dveh mest sta Alco iz Bologne, ki ga trenira znani jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič, in Ca non iz Benetk s trenerjem Toninom Zorzijem.
Željko Jerkov je v Bologni navdušil. Bil je najboljši košarkar turnirja, obenem pa tudi najboljši strelec: v treh tekmah je namreč dal 88 košev
Daleč najboljši košarkar na tem turnirju je bil Spličan Željko Jerkov, ki je skupno s Tvrdičem navdušil bolonjsko občinstvo. Jerkov je bil tudi najboljši strelec turnirja z 88 točkami. drugi najboljši strelec pa je bil veteran Rato Tvrdič (78 točk).
TENIS
ITALIJANSKO PRVENSTVO
A. Panatta šestič prvak
BARI, 29. — V Bariju se je zaključilo italijansko teniško prvenstvo. Med posamezniki je Adriano Panatta šestič zaporedoma italijanski prvak. V finalu za prvo mesto je Panatta namreč premagal Ber-toluccija z 1:6, 6:2, 6:2, 3:6. 6:3.
V	žensKem finalu pa je veteranka Lea Pericoli odpravila Marza-novo- v samo dveh setih (6:3, 6:2). Naj omenimo, da je Pericolijeva s tem uspehom osvojila že 27 italijanskih naslovov.
V	dvojicah pa sta nepričakovano zmagala Di Domenico - Vattuone, ki sta premagala Panatto in Bertoluc-cija, saj sta ta zaradi neke, po njunem mnenju napačne odločitve sodnikov zapustila igrišče.
pustiti prvo mesto Agostiniju, ki je tako italijanski prvak v tem razredu.
ZMAGOVALCI NEDELJSKIH DIRK 50 ccm: 1. Dorflinger (kreidler), 2. Lusuardi (derbi), 3. Tausani (pio-vatlcci).
125 ccm: i. Conforti (morbidelli), 2. Kneubiihler (yamaha), 3. Novella (yamaha).
250 ccm: 1. Buscherini (yamaha), 2. Kneubiihler (yamaha), 3. Rouge-rie (harley davidson), 4. Villa (harley davidson).
350 ccm: 1. Agostini (yamaha), 2. Proni (yamaha), 3. Buscherini (yamaha).
500 ccm: 1. Agostini (yamaha), 2. Read (mv), 3. Cereghini (suzuki).
ITALIJANSKI PRVAKI 1975 50 ccm: Lusuardi (derbi)
125 ccm: Bianchi (morbidelli)
250 ccm: Villa (harley davidson) 350 ccm: Proni (yamaha)
500 ccm: Agostini (yamaha)
Atalanta - Catanzaro	1
Avellino - L.R. Vicenza	1
Brindisi - Reggiana	2
Catania - Varese	X
Genoa - Foggia	1
Modena - Palermo	1
Pescara - Brescia	X
Sambenedettese -	Spal	X
Taranto - Novara	X
Ternana - Piacenza	1
Padova - Lecco	1
Spezia - Pisa	1
Turris Bari	1
KVOTE
13 — 17.420.400 Dr 12 -	621.100 lir
1.	—	1.	Trapedio	X
2.	Frederik	X
2.	—	1.	Fiorinda	1
2.	Lady by Sharp	2
3.	—	1.	Rabbi	2
2.	Mallo	2
4.	—	1.	Satiro	1
2.	Larciano in Dariolo 1 - 2
5.	—	1.	Orestilla	X
2.	Linate	2
6.	—	1.	Carraia	1
2.	Ismicora	2
KVOTE
12 - 4.727.712 lir 11 - 127.700 lir 10 —	10.900 lir
Beppe Savoldi, «Mister dve milijardi», je v soboto v Rimu povsem razočaral
........""""""""""i""....""""".............................■imiimnn....
B LIGA
IZIDI 1. KOLA
Atalanta -	Catanzaro	1:0
Avellino -	L.R. Vicenza 2:1
Brindisi -	Reggiana	1:2
Catania -	Varese	0:0
Genoa - Foggia	3:1
Modena - Palermo	2:0
Pescara . Brescia	0:0
Sambenedettese - Spai 0:0 Taranto -	Novara	0:0
Ternana -	Piacenza	2:1
LESTVICA
Genoa, Modena, Atalanta, Avellino, Reggiana in Ternana 2, Brescia, Spai, Novara, Varese, Pescara, Sambenedettese, Taranto in Catania 1, Brindisi, Catanzaro, Piacenza, L.R. Vicenza, Foggia in Palermo 0.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.) Brescia - Taranto, Catanzaro -Catania, Foggia - Avellino, L.R. Vicenza - Atalanta, Novara - Modena, Palermo - Brindisi, Piacenza Genoa. Reggiana - Ternana, Spai ■ Pescara, Varese - Sambenedettese.,
C LIGA
A SKUPINA IZIDJ 3. KOLA
Alessandria - Mantova	0:0
Bolzano - Treviso	3:2
Cremonese - Trento	2:1
Monza - Albese	3:0
Padova - Lecco	1:0
Pro Vercelli - Seregno	1:2
Pro Patria - Clodiasott.	2:1
S. Angelo Lod. - J. Casale 3:0 Venezia - Udinese	3:1
Vigevano - Belluno	1:0
LESTVICA
J. Casale, Seregno in Monza 5, elodiasottomarina. Udinese, Cremonese, Pro Patria in Padova 4, Treviso, Mantova, Bolzano 3, Alessandria, S. Angelo L., Trento, Lecco, Albese, Vigevano in Venezia 2, Belluno in Pro Vercelli 0.
PRIHODNJE KOLO (5. 10.) Albese - Bolzano, Belluno - Venezia, elodiasottomarina - Vigevano, J. Casale - Cremonese, Lecco Seregno, Mantova S. Angelo Lod., Monza - Pro Vercelli Trento Pa dova, Trevisr - Pro Patria, Udine se - Alessandria.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Adriese - S. Dona Bassano - Dolo Conegliano - Sampietrese Legnago - Chievo Monfalcone - Triestina Montebelluna - Lignano Ponziana - Audace Pordenone - Mestrina Portogruaro - Pro Gorizia
0:0
0:1
0:0
0:0
0:2
3:0
1:3
1:0
0:0
LESTVICA
Triestina in Audace 4, Legnago. Chievo, Pordenone, Dolo, S. Dona in Montebelluna 3, Mestrina, Sampietrese in Monfalcone 2, Adriese, Lo-negliano, Portogruaro in Pro Oorr zia 1, Ponziana. Bassano, in Lignano
PRIHODNJE KOLO (5. 10.)
Audace - Pro Gorizia, Chievo^ Lignano, Dolo - Portogruaro, strina Legnago, Monfalcone - Bassano, Montebelluna - Conegliano, Sampietrese - Adriese, S. Dona Ponziana, Triestina - Pordenone-
Me-
NOGOMETNI TURNIR MLADOSTI OB 30-LETKICI OSVOBODITVE
MLADOST IN PRIMOREC V BOJU ZA PRVO MESTO
Doberdobci so v polfinalu premagali Juventino Trebenci pa Sovodnje - Finale bo v nedeljo
Športno združenje Mladost iz Doberdoba je v nedeljo pripravilo nogometni turnir za pokal 30-letnice osvoboditve, na katerem so nasto-, pile štiri ekipe: Sovodnje, Primorec* ' Juvemtina in Mladost. V polfinalnih srečanjih so odigrali tekmi Mladost — Juventina ter Sovodnje — Primorec.
V	prvi tekmi je s tesnim izidom zmagala Mladost, medtem ko so i-gralci Primorca premagali: Sovo-denjce.
Zmagovalca se bosta prihodnjo nedeljo potegovala za pokal 30-letnice. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Ob 14. uri pa bosta za tretje mesto igrali ekipi Ju ventine in Sovodenj.
Rezultati:
Mladost - Juventina 1:0 (0:0)
MLADOST:	Boscarol, Marizza,
Jarc, Gellini, Gergolet, Duzman, K. Ferfolja, Doncovio, G. Ferfolja, P. Marizza, Pahor.
JUVENTINA:	Plesničar. Nanut,
Paškulin, M. Tabai, Mikluš, E. Ta-bai, Gomišček, Tavčar, Mučič, Marvin, Faganel.
SODNIK: Blason iz Štarancana.
STRELEC: Pahor v 15. min. d. p-
Domača Mladost je premagala z enim golom razlike okrnjeno postavo štandreške Juventine. Takoj v začetku so mladi Kraševci močno Pritisnili in večkrat je prišlo do takih akcij, ki so spravile v zagato štandreško obrambo. Igra se je v prvem polčasu odvijala predvsem Pa štandreški polovici igrišča.
V	drugem delu igre se moči na igrišču niso bistveno spremenile in le redko je uspelo gostom igrati v Papadu, to pa predvsem zaradi slabe povezave na sredini igrišča. Mladost je v lep» izpeljani akciji z levim krilom Pahorjem uspela zatresti mrežo gostov. Juventinci so skuhali nadoknaditi zgubljeno, kar pa jim zaradi dobre domače obrambe
uspelo. V zadnjih minutah so imeli kraški igralci lepe priložnosti, da bi povečali svojo prednost, toda po robu se jima je postavil odlični vratar Plesničar.
Primorec - Sovodnje 3:1 (1:1)
PRIMOREC: Maglica, Papattico, Milkovič, Sosič, Manzutto, Fortezza, Možina, Križmančič, M. Kralj, D. Kralj, F. Kralj.
SOVODNJE: G. Marson. Biasol, Batistič, Flaiban, Ferfolja, Petejan, F. Floj-enin, Gruden, B. Marson, P. Florenin.
SODNIK: Laurenti iz Tržiča.
STRELCI: v 3. min. p.p. D. Kralj, v 5. min. P. Florenin; v 2. min. d. p. D. Kralj, v 27. min. F. Kralj.
Sam Končni rezultat jasno kaže, da so bili Tržačani premočni za Sovodenjce, ki so se nasprotniku upirali le v prvem polčasu. Iz same igre pa se je poznalo, da so bili Jgralci Primorca bolje pripravljeni. Slednji so prvi dosegli gol (v tretji uiinuti igre). Dve minuti kasneje so Sovodenjei remizirali in kazalo je. da si bosta ekipi precej enakovred-ni- .Polagoma pa so Tržačani nre-«« vajeti igre v svoje roke in jih obdržali do konca srečanja.
Razlika med obema ekipama je P«šla do izraza	'
gem delu igre, ko Sta igralca Primorca dvakrat zatresla Marsonovo mrežo.
F. G.
MED LIGAŠKO TEKMO
Tomaszewski
poškodovan
VARŠAVA, 29. — Jan Tomaszewski, vratar poljske državne nogo-
metne reprezentance se je poškodoval. Med prvenstvenim srečanjem v nedeljo si je poškodoval nogo, vendar je tekmo kljub temu odigral do konca. Po zaključku srečanja pa so ga morali prepeljati v zdravniško oskrbo in v bolnišnici so mu dali ud v mavec. Ker bo moral mavčno oblogo nositi kakih deset dni, ni nikakor gotovo, če bo lahko v Rotterdamu nastopil proti Nizozemski, v srečanju za evropski pokal narodov, ki bo na sporedu 15. oktobra.
TENIS
NA PADRICAH
UspehJTK Gaja proti Šoštanju
Gajevci so se tako oddolžili za poraz v prvem srečanju
V prejšnjih dneh so imeli na Pa-dričah, na tamkajšnjih teniških igriščih Gaje, povratno teniško srečanje med ekipama Gaje in Šoštanja. Zmaga je zasluženo pripadla domači ekipi, ki se je tako prepričljivo «maščevala» za poraz na gostovanju v Šoštanju (kjer je sicer igrala z zelo oslabljeno postavo).
Izidi posameznih dvobojev so bili taki:
Podobnik - Zakernik	6:4,	6:4
Rismondo - Szabo	0:6,	1:6
Košuta in Lasič - Erhart in Barle	6:1,	6:3
Košuta - Erhart	6:1,	6:3
Lasič - Barle	2:6, 6:0, 6:2
Derbi mladinskih enajsteric Brega in Primorja ni nobeni ekipi prinesel naslov zmagovalca
Pavlica - Ravljak 1:6, 6:0, 3:6 Podobnik in Rudež - Zakernik in Szabo	6:2, 6:4
Župan inž. Spacdni pri Poietu na Opčinah
Tržaški župan Spaccini je včeraj popoldne obiskal gradbišče športnega društva Polet na Opčinah, kjer pole-tovci gradijo novo kotalkarsko ploščad. Gre za zahtevno delo, saj bo samo novo kotalkališče (v izmeri 50x25 metrov) veljalo čez 12 milijonov lir, slačilnice pa še vsaj polovico toliko.
Na gradbišču so župana pozdravili predsednik in podpredsednik Poleta Egon Kraus ter Marcelo Malalan in vodja del Pavel Milič. Prikazali so mu do sedaj opravljeno delo ter ga obvestili, da se novo kotalkališče gradi na prostovoljni podiagi in s pomočjo domačinov, ki prispevajo bodisi denar bodisi delo, bodisi material. Kljub temu pa seveda manjka še mnogo, zlasti materiala, ki je potreben za izgradnjo nove ploščadi. Zato je Polet naslovil na tržaško občino prošnjo, v kateri jo prosi za cement, železo itd.
Predstavniki Poleta so nato povabili župana v svoj novi sedež v Konkonel-ski ulici, ki je bil (skupno z baliniščem) zgrajen prav tako letos spomladi) na prostovoljni podlagi, župan je poletovcem ‘čestital k njihovi vztrajnosti in požrtvovalnosti ter obljubil, da se bo osebno zavzel, da bo njihova prošnja ugodno in čimprej rešena. «To so pobude», je dejal župan, «ki jih je treba ne samo pozdraviti, ampak jim tudi priskočiti konkretno na pomoč, tako da se lahko čimprej realizirajo».
Po obisku na Opčinah se je župan Spaccini podal s predsednikom Vesne Mirom Sedmakom v Križ, kjer so ga seznanili z vprašanjem gradnje slačilnice ob nogometnem igrišču.
.
! L":j'. ^	•
_ i.....................‘............
3	■

" 1
1 '	:-J


Teniška igrišča Gaje na Padričah postajajo vedno pogosteje prizorišče uspešnih nastopov naših igralcev
niiiiiiiiiiuuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiJiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
V ZAČETNIŠKEM PRVENSTVU
Po zmagi nad lanskim prvakom ekipa Miadosti prva na lestvici
Lavrenčič strelec zmagonosnega gola - Med mladinci remi v slovenskem derbiju Breg-Rrimorje
Mladost — f.lonfalcone 1:0
MLADOST: S. Gergolet, Jarc, Devetak, Lakovič, Devetta, Černič, Lavrenčič, Gerin, Frandolič, Kobal in Kadež.
SODNIK: Cicconi iz Tržiča.
STRELEC: v 19. min. d.p. Lavrenčič.
S sobotno zmago nad Monfalco-nom, lanskoletnim prvakom te kategorije, si je doberdobska Mladost izbojevala prvo mesto na lestvici pr-
niiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiaiuiifauniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiuiiiiiiumiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu
ORIENTACIJSKI POHOD
V OKVIRU 14. SSI
VRSTA ZANIMIVIH NOVOSTI NA DVODNEVNEM POHODU
PADALSTVO
NA EP V PORTOROŽU
-•
V okviru 14.
Dvodnevni pohod so osvojili taborniki, enodnevnega pa skavti - Oba je organiziral RMV
SŠI se je v soboto
in nedeljo odvijal orientacijiski pohod. Prireditelji so bili taborniki.
Kot na vseh prejšnjih SŠI so tudi tokrat uvedli nekatere novosti, ki naj bi obogatile to športno - rekreativno dejavnost in dajale pobudo tudi drugim prirediteljem za čim zanimivejše oblike orientacijskih pohodov. V dogovoru s pokroviteljem iger (ZSŠDI) so se prireditelji odločili, da za bolj izkušene ekipe — imamo jih že lepo število — pripravijo dvodnevni pohod s prenočevanjem v šotorih, za vse ostale, ki ne smejo ostati prikrajšani pa enodnevnega, dostopnega za vse, ki znajo obračati kompas.
Novost je bilo tudi področje tekmovanja. Progi sta bili trasirani
še posebno v dru-
KOŠARKA
ZA SEZONO 1975-76
Taylor novi član ekipe Pallacanestro Trieste
206 cm visoki Amerikanec je imel lani popreček 25 točk na tekmo
.Ver^r?’ — Ameriški pivot Law-l,ne ?*tch» Taylor, iz Južne Karo
na Pallaca-
S gstezaktolnjo sezono. Tr-
Amerii?1’ ko je temnopolti 23-Ietni skuse fneC Vspešno Pastai vse pre-2nfi *	enoletno pogodbo.
cu učitei i v;es,oki Tayi°r j® p° p°kii'
igral 2a JTin fean\TVzgoje’ DosleÌ ie
katerega V« a l Natl0nal Team> za Prečno5poJ25d--'V -Sakl tekmi i50"
stro-
;ra-
kovniaw •	po mnenju st
iec izkka° Je odličen obrambni ig:
T azati pa se zna tudi v napadu.
val fkot ^e- sino* lažje poškodo-
br5V«“Sslag,greW-
skusdw* Snaidero ie že lani pre-kasneie 'fT3 ®3’ vendar se je jaka McDanielsa.Cl1 23 njegovega ro‘
V PRIJATELJSKI TEKMI
Uspešen preskus
S- Marino AH Starš _ Palla-p?TnTeAS*ro TS 109:87
Forza 7A^NESTR0 TS: Taylor 20,
7,	CecnHi P226®®0 15> Bassi 4, Oeser kiillo 4 r1’ ?°^tto 6- Jacuzzo 6, Bubnich’ B cchelll> Beneghel 11 in
25. Brodte1^0 nLLt STARS: Hagens Mallorv n tv C ayton 24. Graham 7,
6* PROst 1^ Thomas.’ Gross 4’Perry
PaU 4Vl8TI:
Med pripravami za bodoče prvenstvo A 2 lige je tržaška ekipa Pallacanestro Trieste odigrala pred kratkim tekmo z ameriško selekcijo S. Marino Ali Starš, katero trenira v Italiji znani Mc Gregor.
Tekma je bila za trenerja Tržačanov Marinija pomembna predvsem zato, da bi preveril moč Američana Taylorja, ki ga namerava uporabiti v prvenstvu.
Med ostalimi so dobro igrali Me-neghel in Forza v prvem polčasu ter Bubnich, Oeser in Pozzecco v drugem.
Gostje pa so dokazali, da so homogena ekipa, v kateri je vsakdo pripomogel k zmagi. Predvsem pa se je izkazal Thomas, ki je z nekaj lepimi koši navdušil občinstvo.
Marko
po doberdobskem Krasu, ki se je izkazal za hvaležno področje, prav tako kot so v preteklosti bila Brda ali ozemlje okoli Opčin, Repentabra in Nabrežine ter Zgonika.
Z uspehom pa ne moremo biti zadovoljni: na dvodnevni pohod sta šli le dve ekipi RMV — ena fantovska in • ena dekliška — za enodnevnega pa se je prijavilo le še pet ekip. Izostali so številni tradicionalni tekmovalci, ki smo jih zadnja leta videvali na progah orientacijskih pohodov.
Dvodnevni, pohod je bil v prvem dnevu zahteven saj je predvideval hojo predvsem po azimutu in še to nekaj časa v trdi temi zvečer.
Enodnevni pa ni imel posebnih težav, ki bi silile ekipe v odstop ali v velike zamude. Bil je nekoliko daljši kot ostali pohodi v letošnjem letu, saj je trajal več kot štiri ure ter je predvideval številne naloge iz o-rientacije, zgodovine zaselkov in vasi ter nekaj drugih malenkosti.
Dvodnevni pohod je osvojila fantovska ekipa RMV z 81 točkami, toda dekliška (z 68) ni preveč zaostala, če upoštevamo dejstvo, da je treba pripisati razliko v dobri meri manjši tehnični spretnosti zabijanja žebljev v hlod.
Enodnevni pohod je osvojila ekipa skavtov z 92 točkami, sledila je ekipa Mladinskega krožka iz Trsta z 88 točkami, nato ekipa društva Mladosti iz Doberdoba s 84 točkami, druga ekipa skavtov (mlajši) s 67 točkami ter tretja ekipa RMV (mlajši) s 65 točkami.
Obe prvi ekipi sta za svoj uspeh dobili pokal.
R. A.
LESTVICA
točk
Na svetovnem ženskem prvenstvu
Uspešen start italijanske ekipe
CALI, 29. — Italija je uspešno začela finalno kolo ženskega svetovnega košarkarskega prvenstva v Galiju. Po dveh kolih ima namreč še vedno polno število točk Današnji izidi finalnega kola: Italija — Kolumbija 81:63 Sov. zveza — ČSSR	62:50
Japonska — Koreja 89:62
S. Marino 17:24,
1.	Sovjetska zveza
2.	Japonska
3.	Italija
4.	Koreja
5.	Češkoslovaška
6.	Mehika
7.	Kolumbija
TOLAŽILNA SKUPINA
Izida
Madžarska — Senegal	78:21
Brazilija — Kanada	93:83
Lestvica
1.	Madžarska	točk
2.	Brazilija
3.	Združene države Amerike
4.	Avstralija
5.	Kanada
6.	Senegal
Čehoslovak Stotak štirikrat v ničlo
Danes bo na sporedu zadnja serija posamičnih skokov iz višine 800 m - Pri ženskah presenetljivo vodstvo Italijanke Mattinelli ,„
PORTOROŽ, 29. — Ng evropskem padalskem prvenstvu v Portorožu so bili danes na sporedu posamični skoki z višine 800 metrov za moške in ženske.
Po štirih serijah je v vodstvu Čehoslovak Stotak, ki je štirikrat doskočil v čisto ničlo.
Na drugem in tretjem mestu sta predstavnika ZDA, medtem ko Jugoslovanom ne gre najbolje. Hrast je na 35. mestu. Šafarič pa na 46. mestu.
Pri ženskah presenetljivo vodi I-talijanka Mattinelli pred svetovno prvakinjo Kostino (SZ) in Schmidtovo (Vzhodna Nemčija).
Jutri bo na sporedu zadnja, peta serija v tej disciplini.
RAYKJAVIK, 29. - V šestnajstini finala mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal državnih prvakov je islandsko moštvo Akra-nes premagalo v povratnem srečanju ciprsko enajsterico Omonia s 4:0. Ker so bili Islandci v prvem srečanju poraženi le z 1:2 so se tako uvrstili v osmino finala.
BRISBANE, 29. — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Brisbani je 16-letna Italijanka Cristina Bursi zasedla 6. mesto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Hlinili n im iiiiiiiiiiiiiI|||||||||I|||||||||||I|,,|,„||,|, n |l„|,i|l|ill|l|ll„ir||lln mi, |I|IIIJII||III|||,UI|||||||||||||||||||||
MOTOCIKLIZEM
NA SLANEM JEZERU PR! S ALT LAKE CITYJU
Z motornim kolesom skoraj 500 km na uro
Don Vesco je postavil svetovni rekord kljub vetrovnemu vremenu
!S!li|j(
Mladinci Vesne v tekmi z Libertasom niso igrali dovolj zavzeto
SALT FLATS (Utah), 29. - 36-letni Amerikanec Don Vesco je postavil danes nov svetovni hitrostni rekord v motociklistični vožnji. Kot prvi človek na svetu je prebil čarobni zid 300 milj na uro. Dosegel je namreč poprečno hitrost 487,515 km na uro.
To hitrost je dosegel v dveh vožnjah (v obe smeri) na Slanem jezeru pri Salt Lake Cityju. Obe vožnji je opravil, kot zahteva pravilnik mednarodne motociklistične zveze (ki ima sedež v Evropi), v roku ene ure. Ker pa dovoljuje ameriška motociklistična zveza presledek dveh ur, je opravil Vesco, ki je po poklicu trgovec z motornimi kolesi, še en poskus in je dosegel celo poprečno hitrost 488,938 km na uro. V trenutku, ko je bilo njegovo vozilo najhitrejše, pa je doseglo celo brzi* no 495,182 km na uro, kar je največja hitrost sploh, kar jo je kdaj doseglo kako motorno kolo.
Zanimivo je, da je med rekordnim poskusom pihal precej močan bočni veter, ki je močno oviral vožnjo novega rekorderja. Sam je po zaključku svojih poskusov izjavil, da nikakor ni imel polnega nadzorstva nad svojim vozilom in se je zato med vožnjo tudi precej bal. Kdo se ne bi, pri skoraj 500 km, na dveh samih kolesih...
i4. slovenske športne igre
PRAVILNIK NAMIZNEGA TENISA
1.	Tekmovanje za Tržaško organizira ŠK KRAS — namiznoteniški odsek.
2.	Tekmovanje bo v Zgoniku, predvidoma 8. in 9. oktobra.
3.	Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119) do 4. oktobra 75.
4.	Na programu je samo tekmovanje posameznikov: člani, članice, mladinci, mladinke, naraščajniki, naraščajnice. (Med mladinci lahko nastopajo tekmovalci rojeni v obdobju 1958 - 1960, med naraščajniki pa rojeni leta 1961 in mlajši). Vse tekme bodo igrali na dva dobljena seta.
5.	Sistem tekmovanja: tekmovalci bodo razdeljeni v izločilne skupine. Nosilce skupin bo določil prireditelj po lestvicah FITeT. Tekmovalo se bo po sistemu neposredne izločitve. Žrebanje bo v Zgoniku na sedežu ŠK KRAS v ponedeljek, 6.10.75. ob 20.30.
6.	Glavnega sodnika določi prireditelj.
7.	Vsi tekmovalci se morajo javiti na tekmovalnem prostoru četrt ure pred začetkom tekmovanja v popolni športni opremi, sicer ne bodo pripuščeni k tekmovanju.
8.	V vsem ostalem veljata glavni pravilnik 14. SŠI in pravila FITeT.
9.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev.
10. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni gornji pravilnik, če bo to potrebno.
PRAVILNIK
ZA NOČNI ŠTAFETNI TEK
1.	ŠD Polet priredi 4. okt. 1975 nočni štafetni tek z Opčin do Bazovice.
2.	Proga bo dolga 8 km in bo vodila skozi Opčine, Bane, Trebče, Padriče do Bazovice po pokrajinski cesti.
3.	Start bo točno ob 20.30 s ceste
Izpred športnega krožka ŠD Polet na Konkonelski ulici št. 1 na Opčinah. Zbirališče ekip ob 19.30 v prostorih krožka.
4.	Proga bo sestavljena iz dvajsetih izmen, tj. vsaka prijavljena ekipa bo morala imeti 20 tekmovalcev ,ki bodo pretekli poprečno po 400 m dolgo progo. Vsako društvo lahko prijavi neomejeno število ekip. Vsak tekmovalec bo lahko pretekel eno samo izmeno. Za ekipe lahko tekmuje kdorkoli, ne glede na starost ali spol.
5.	Ekipe morajo imeti društvene majice.
6.	Vsaka ekipa bo dobila oštevilčeno štafetno palico.
7.	Vsaka nepravilnost med tekom ali med predajo štafetne palice bo kaznovana z izključitvijo ekipe s tekmovanja.
8.	Vpisovanje sprejema pisarna ZSŠDI do srede, 1. oktobra Sestanek predstavnikov ekip za pojasnila v zvezi s progo bo v četrtek, 2. oktobra ob 20.30 v športnem krožku Poleta na Konkonelski ul. 1, Opčine.
TENIS
DENVER, 29, — Čehoslovakinja Martina Navratilova je zmagala na mednarodnem teniškem turnirju v Denverju. V finalu je premagala Američanko Carriè Meyer s 4:6, 6:4 in 6:3.
* # *
KUALA LUMPUR, 29. — V prvem kolu vzhodne cone mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Pakistan premagal Malezijo s 5:0.
V istem tekmovanju v Novem Delhiju je Indija premagala Tajlandi-jo s 5:0.
venstva začetnikov. Ferletičevi varovanci so tudi na tem srečanju pokazali odlično igro, kar je nedvomno spravilo v težave močne goste. Domačini so stalno imeli pobudo v svojih rokah ter imeli številne priložnosti za gol.
F. G.
Breg — Muggesana 0:0
BREG: Savron, Kofol, Albertini, Smotlak, Scheriani, Pavletič, Kuret I., Rapotec, Bandi, Merlak, Kuret R.
MUGGESANA: Lestan, Formen-tin, Viola, Zupin, Cucot, Delise, Giordano, Dudine, Grison, Villack, Flego.
Na dolinskem četverokotniku so se najmlajši Brežani spoprijeli z Muggesano. Miljčani so se takoj izkazali kot dobro uigrano i-.oštvo in so prikazali, vsaj v prvem polčasu zadovoljivo igro.
«Plavi» so se omejevali na ustavljanje nasprotnih napadov in na redke, neorganizirane protinapade.
Po odmoru je tekma prikazala e-nakovredno sliko nastopajočih moštev in vratarja sta imela malo dela, tako da remi pravilno plačuje trud obeh ekip.
Jolo
Sistiana — Primorje 9:0 (4:0)
PRIMORJE: Sardoč, L. Sedmak, Metelko, Šuc, Rustja, Milič, Briščik, Versa, Luca, Bukavec, S. Sedmak.
V drugi tekmi začetniškega prvenstva je mlada enajsterica Primorja doživela pravo katastrofo v tekmi proti močnejši in bolj izkušeni ekipi Sistiane. Tekma se je praktično zaključila že v prvem delu igre, ko so domačini zasluženo že vodili s štirimi goli razlike. Naši mladi predstavniki očitno niso bili kos spretnejšemu in bolj izkušenemu nasprotniku, ki je brez težav prišel do gola. Naj omenimo, da imajo igralci Sistiane že dve prvenstvi za seboj in so brez dvoma mnogo bolj izkušeni in telesno boljše pripravljeni od «rdeče-rumenih», ki so le dvakrat stopili na nogometno igrišče.
Očitno je treba z začetniki Primorja še mnogo in solidno delati. Polagoma bodo gotovo prišli tudi pozitivni rezultati.
H. V.
Mladinsko prvenstvo Breg — Primorje 2:2 (0:1)
BREG: Mauri, Krevatin, Kuret (Krmec), Grizonič, Košuta, Žerjal, Peroša, Kraljič Novello, Klun, Lovrenčič.
PRIMORJE:	Adamič, Timeus,
Starc, Bezin (Claudio), Carli, Milič, Lanza, Persi, Terčič, Guštin, Rupel. SODNIK: Paoli.
STRELCA: Starc (2) in Novello (2).
Slovenski derbi med Bregom in Primorjem se je po prijetni in zagrizeni igri zaključil brez zmagovalca.
Po uvodnih potezah, ki so si bile enakovredne, se je Breg odločno pognal v napad in je večkrat resno ogrozil vratarja Adamiča, s tokrat prisebnim Novellom. Ko so napadi «plavih» dosegli višek je Primorje prešlo v vodstvo s Starcem. Prose-čani so se opogumili in obdržali pobudo do konca polčasa. Po odmoru je «rdeče-rumenim» uspelo podvojiti (spet s Starcem). Vse je kazalo, da Brežani ne bodo več osvojili remija, ko je Novello s strelom z glavo neubranljivo ukanil vratarja gostov. Od tega trenutka dalje se je tekma odvijala samo v eni smeri. «Plavim» je uspelo izenačiti, vendar niti delitev točk jih ni zadovoljila in so nadaljevali učinkovitimi napadi do končnega žvižga, vendar brez uspeha.
Jolo
Kras Opčine — Supercaffè 0:6 (0:1)
KRAS: Trampuž (v d.p. Skupek), Balzano, Darko Škabar, Legiša, Bertolino, Purič, Stulle, Okretič, Bizjak, Sergij Škabar, Lauzana.
SUPERCAFFE’: Furlanič, Totto, Castro, Dosa, Lucian, Melon, Dagri, Ru-mic, Milani Stricca, Cracovia.
STRELCI: v p.p. v 8. min. Dagri, v d.p. v 4. in 9. min. Milani, v 8. in 11. min. Stricca, v 20. min. Bertolino.
Krasovi mladinci so tudi v svojem drugem nastopu doživeli težak poraz.
Kljub neuspehu je ekipa, če primerja, mo nedeljsko tekmo z njihovim prvim nastopom, vsekakor pokazala napredek. Gradnja igre je bila boljša in v presledkih so bib domačini enakovredni nasprotnikom. Prav gotovo bi z nekoliko več pazljivosti in z boljšo porazdelitvijo svojih moči Krasu u-spelo dražje prodati svojo kožo, saj je ekipa po minimalni razliki v prvem polčasu v drugem polčasu v usodnih sedmih minutah dobila kar štiri gole. Novim igralcem manjkajo izkušnje saj so za večino to prva srečanja z nogometnim igriščem.
Naslednje tekme bodo služile predvsem za odpravo mnogih začetniških napak.
O.	G.
Vesna — Libertas 1:4 (0:1)
VESNA: Eva I. (De Grassi), Kovačič (Ferluga), Švab, Košuta, Zucca IL, Eva H., Sosič, Pipan, Guštin, Zucca L. Biagi.
LIBERTAS: Orsini, Bortolin, Chic-coni, Basile, Canziani, Ciacchi, Bra-nich, Parovel, Galliteli!, Jurincich, Stefanich.
STRELCI: Zucca I. za Vesno, Bra-nich, Jurincich, Canziani za Liber-
^KOTI: 3:9.
GLEDALCEV: 60.
Tržaška mladinska enajsterica Li-bertasa je brez večjih težav premagala slabo organizirane mladince Vesne in pokazala gledalcem, da s hitro in dinamično igro skuša resno poseči po finalnem delu mladinskega prvenstva.
V prvem polčasu je obramba domačinov takoj odpovedala in nasprotniki so ves čas z lepimi podajami s sredine igrišča poskušali prehajati v napad. To jim je tudi uspelo in v 20. minuti igre so dosegli gol s strelom Branicha. V nadaljevanju je požrtvovalni Pipan nastavljal lepe predložke napadu, a nasprotnikova obramba je bila vedno na mestu.
Drugi polčas je bil skoro enak prvemu, le da so Tržačani dosegli še tri lepe zadetke.
Omeniti moramo tudi, da je bil sodnik zelo strog in je kar naprej dosojal proste strele v korist gostov. Najprej je spregledal prekrške nad Guštinom, nato pa je dosodil Vesni direktni strel, ki ga je Zucca I. realiziral in zmanjšal razliko v golih. Nato je dosodil še enajstmetrovko zaradi prekrška branilca nad Bia-gijem. Tokrat je Pipan streljal nekoliko neodločno in vratar Orsini je preprečil Vesni tudi zadnjo možnost za dosego gola. Tekma se je praktično končala po četrtem zadetku «belih».
Vesni torej manjka še mnogo tehnične priprave, ki jo lahko pridobi le z dobro voljo na treningih, katere pa doslej večina kriških mladincev ni pokazala.
Pri Vesni sta se tokrat nekoliko bolje izkazala le Zucca H. in požrtvovalni Pipan.
P.	K.
Mladost — Romana 1:4 (0:2)
MLADOST:	Peric, Marušič, D.
Gergolet, Frandolič, Okretič, F. Gergolet, Lakovič, E. Gergolet, Bagon, Passon, Vižintin.
SODNIK: Bisson iz Krmina. STRELEC: F. Gergolet za Mladost. Mladinci iz Doberdoba so doživeli pekoč poraz proti močni ekipi iz Tržiča, ki je že od vsega začetka oblegala nasprotni kazenski prostor. Vsa prizadevanja Kraševcev, da bi preprečili gole, so bila zaman, saj so bili napadalci Romane kar štirikrat uspešni.
F. G.
KOLESARSTVO
Na NEKI DIRKI V PALERMU
Šestdcsetletnik vozil hitreje od dvajsetletnikov
PALERMO, 29. — 63-letni kolesar Francesco Patti je zmagal na neki dirki za naraščajnike, amaterje in veterane. 80 km dolgo progo je prevozil s poprečno hitrostjo 42,600 km na uro. Patti je na cilju v zadnjem naletu premagal skupino devetih kolesarjev, izmed katerih je bil naj-mlajši star 18, najstarejši pa 25 let.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Mor.tecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
30. septembra 1975
Sa SftU	aro raeun 50101-603-45361 «ADIT« . DZS • 61000 Ljubljana^
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se_naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in fiska Jf" ZTT - Trst
ANTIFAŠISTIČNA IN PARTIZANSKA PODGORA POSTAVILA SPOMENIK SVOJIM ŽRTVAM
5
1
V Podgori, ob vznožju Brd, tam kjer se je pred 32 in več leti začenjalo partizansko ozemlje, kjer sta se povezovali slovensko in furlansko osvobodilno gibanje, v proletarski Podgori, je bila v nedeljo slovesnost — odkritje spomenika padlim v NOB. Vse od dneva osvoboditve pred 30 leti Podgora ni videla tolikšne množice, toliko znanih obrazov, toliko slovenskih in italijanskih ljudi, ki so se zbrali zato, da bi ob odkritju spomenika padlim in ob spominu na žrtve oboroženega boja proti nacifašizmu. obnovili svojo antifašistično zavest, svojo antifašistično zvestobo. Razlogov za tako množično prisotnost je bilo več in tudi vsi govorniki so jih ustrezno poudarili: s postavitvijo spomenika je Podgora potrdila, da je še vedno zavedna protifašistična vas, vredna svoje slavne preteklosti in svojih 53 žrtev; fašistično divjanje v Španiji in usmrtitev petih mladih rodoljubov iz delavskih in študentskih vrst sta odjeknila tudi med našimi ljudmi kot bolečina in kot ogorčen protest, kot izraz vedno živega antifašizma in mednarodne antifašistične solidarnosti; srečanje slovenskih in furlanskih - garibaldinskih partizanov je služilo kot potrditev, da v naših krajih ob meji na stičišču dveh držav in dveh narodov, ob tej odprti meji vladata medsebojno razumevanje in spoštovanje, vladata sodelovanje in miroljubnost; da tu ni mesta za provokacije in pogrevanje iredentizma, marveč za nadaljnji razvoj v interesu naših narodov.
Ivan Bregant
Albin Škerk
BESEDILA K SLIKAM OD ZGORAJ NAVZDOL IN OD LEVE PROTI DESNI:
Taborniki in podgorski šolarji v narodnih nošah pred še neodkritim spomenikom;
Na čelu dolgega sprevoda so korakali glavna govornika, bivši partizanski komandanti in predstavniki generalnega konzulata SFRJ;
Kulturni spored na slovesnosti je začel nedavno obnovljeni domači slovenski pevski zbor, ki je presenetil s svojo ubranostjo;
Pogled na del množice, ki je napolnila prostoren trg pred spomenikom in častno tribuno za predstavnike oblasti in pevce;
Predstavniki gen. konzulata SFRJ polagajo venec k spomeniku. V ozadju je videti častni vod vojske;
Rdeči zvezdi — simbola slovenskih in garibaldinskih partizanskih enot. Za njima koraka športna mladina;
V kulturnem sporedu so sodelovali s petjem in recitacijami tudi učenci podgorske slovenske in italijanske šole;
Tržaški partizanski pevski zbor je s svojim mogočnim petjem osvojil tudi podgorsko občinstvo, tako pri odkritju samem, kot na popoldanskem koncertu;
Partizanske pesmi in koračnice je igrala godba na pihala iz Anhovega;
Dva posnetka velike množice ljudi, ki je hotela s svojo prisotnostjo počastiti ta veli dogodek za Podgoro in njene zavedne ljudi;
Ob levem robu: govorniki na svečanosti.