GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE.
V Ljubljani, sobota 20. junija 1925.
2 5 Št G V Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka r50 Din. LGtO V
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«* H	Izll2.jHVS3.kO	SObotO.	|j	Inserati	se	računajo	po	velikosti	in	so	cene	na	razpolago
J. nadstr. Telefon: štev. 77.	—	|	Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Dlii. |	■	-	-=	v	upravi.	—	=
■HwAaiuau u
f ri •
Ostanki nemške mentalitete.
V	Mariboru, dne 15. junija.
Včerajšnja številka »Volksstime«, ki nosi podnaslov: »Zentralorgan der so-zialistischen Partei Jugoslawiens«, se jo hudo razsrdila radi sklepov buržoazno zunanje politike Male antante v Bukarešti. In veste na kaki podlagi? Na podlagi komunikeja nemško socijalhie demokracije v čehoslovaški! Izvrševal-ni odbor te nemške stranke se ljutb zaganja v Malo antanto, češ, da M. a. nima pravice dajati Avstriji predpisov glede bivanja boljševiških rovarjev na njenem teritoriju. Znano je, da je Dunaj centrum boljševiške propagande, pravo gnezdo, od koder se širi boljševizem v sosednje države, posebno pa na Balkan. Ce je Mala antanta proti temu zavzela stališče, je bila do tega gotovo upravičena. Razumljivo nam je tudi, da kaj takega nemški socijalni demokraciji v čehoslovaški republiki ni prav, ker ne soglaša s stanjem, ka-koršno je bilo ustvarjeno po porazu Nemcev v svetovni vojni in bi rada, da svobodne države, kakor sta Cehoslo-vaška in Jugoslavija, zopet izginejo ter zavlada nemški imperijalizem. Vseeno, ali s pomočjo boljševizma ali koga drugega. V tem so si z nemškimi nacijo-nalci edini vsi nemški socijalni demokrati, verni učenci Karla Marxa, o katerem je znano, da je nasprotoval osvo-/bodilnim težnjam avstrijskih Slovanov, ne pripisujoč jim nikake sposobnosti za samostojno politično žjivljenje, vsled česar je tudi prišlo do spora med njim in ruskim socijalnim /^e/volucijonarjem Bakuninom. Ce torej nemška šocijaln* demokracija v Čehoslovaški — in gotovo tudi v Avstriji in Nemčiji — ne soglaša z zgoraj omenjenimi zaključki -Male antante, je to utemeljeno v njeni vsenemški mentaliteti. Nerazumljivo pa nam je zadržanje >Socijalistične partije Jugoslavije,< katere centralni organ je »Volksstimrne«. Ali imajo v tej stranki večino Nemci in nemškutarji? Zakaj glasilo >Socijalistične partije , Jugoslavije« ni raje vzelo za podlago stališče čeških socijalnih demokratov? Dejstvo je, da dr. Beneš, ki je narodni socija-list, dela zunanjo politiko po navodilu češke vladne koalicije, ki ji pripadajo tudi češki socijalni demokrati. Ali ne bi bilo bolj naravno, če bi naši socijalni demokrati raje vzeli za podlago komunike čeških, namesto nemških socijalnih demokratov?' Tu se pač jasno vidi, da je naša socijalna demokracija živela od vsega početka pod nemškim vplivom in tega vpliva se še dolgo ne bo Olresla. Značilno je, da tukajšnjo socijalno demokracijo in list »Volks-stiinme« vodijo sami Slovenci.
Nemško-naeijonalen vpliv je videti tudi v tem, da se imenovani list (»Volksstimrne«) pri vsaki priliki tolaži z omajanim stališčem dr. Beneša, kateri je nemškim nacijonalcem trn v peti, saj so pripravljali nanj celo atentat. Ko je pisal o mednarodni delavski konferenci v Ženevi, niti z besedico ni omenil, da je bil predsednik te konference dr. Beneš — lo bi bila prevelika čast za narodne socijaliste, odkar so naši socijalni demokrati izvedeli, da dr. Beneš ni socijalni demokrat, kakor
so prvotno mislili — sedaj pa se smeši »Volksstimrne« a tem, da pripoveduje na podlagi neinško-nacijoualnih časopisov, da dr. Beneša francoski zunanji minister Briand ni hotel sprejeti, ko ga je mislil dr. Beneš dne 30. maja na potu v Ženevo obiskati, marveč se mu je izognil ter prepustil sprejem svojemu tajniku.
Še nekaj ne smemo prezreti, da docela razgalimo ta list, ki neprestano strahovito ropota proti buržoaziji. Neposredno pod gori omenjenim člankom, ki je debelo naslovljen proti buržoaiai zunanji politiki Male antante, prinaša »Volksstimrne« istotako a debelimi črkami in z nekako vidno radostjo pisano poročilo o tem, da »o stopili belgijski socijalni demokrati t vlado »kupno s klerikalci. Najbolj priprost človek si mora postaviti vprašanje:	Od
kdaj klerikalci niso več buržoazna stranka? Na eni strani proti buržoaziji, na drugi z buržoazijo — je li to nekompromisna politika socijalne demokracije? — Vidi pa se iz vsega tega, da se čutijo naši socijalni demokrati počaščene in srečne, če le slišijo, da »o njihovi »Parteigenossen« zlezli v vlado, četudi skupno s toli obsovraženo buržoazijo, proti kateri zabavljajo v taki demagoški obliki, da nepoznavalec razmer dobi vtis, da je popolnoma izključeno, da bi. bili naši socijalni demokrati kdaj sodelovali s buržoazijo. In sicer je resnica ta, da se naši soei-jalni demokrati kažejo nekompromisar-ske samo sedaj, ko jih skoro nič ni, ker so vsled svoje pogrešne politike, popolnoma propadli. Kadar pa bo njihovo število naraslo za ena dva mandata, če se bo to kdaj zgodilo, takrat pa bodo zopet tam, kjer so bili njihovi predhodniki. Saj je znano, da je bila po prevratu njihova prva skrb priti v buržoazno vlado, četudi so s tem pokopali delavski pokret v Jugoslaviji za dolgo vrsto let. In potem, ko so na podlagi volitev v konstituanto dobili deset mandatov, je šel eden izmed njih kot upravnik na državno veleposestvo v Belje, drugi pa kot izseljeniški komisar v Ameriko — gotovo ne bre* predhodnega sporazuma z buržoazijo, — drobtine pa so pobrali ostali. Lansko leto še pa so bili v mariborskem občinskem svetu koalirani s samostojnimi demokrati — ki seveda niso kapitalisti! — v ljubljanske pa s klerikalci, ki tudi niso kapitalisti. In ti ljudje imajo korajžo, da so v svojem glasilu »Volks-stiinme« v našo stranko neprestano zaganjajo, kakor, pes v vagabunda. Zana-prej tudi mi ne bomo več držali rok križem.
Prinesli smo resnično fotografijo naših socijalnih demokratov z nemško mentaliteto, ki nosijo vso krivdo na razvrvanein delavskem pokretu. Odkar jih loči meja od graškega in dunajskega vodstva, so izgubili glavo. Sama demagogija jih je. Namesto da bi delavstvo vzgajali, se izčrpavajo v samem hujskanju. Zato jih je pa tudi vsak dan manj, ker so jim pametni delavci, posebno slovenski, že davna obrnili hrbet.
Radikali In HSS.
Na seji kluba radikalnih poslancev so se oglasili k besedi glavni zastopniki radikalne stranke dr. Laza Markovič, Ljuba Jovanovič, Uzunovid in drugi. Vsi so pledirali zato, da se mandati HSS takoj verificirajo. Proti verifikaciji ni govoril nihče in vendar je klub soglasno sklenil, da se mandati IISS takoj ne verificirajo. Proti takojšnji verifikaciji so glasovali tudi dr. Markovič, Jovanovič in Uzunovič, ki so bili v besedah komaj par minut preje za takojšnjo verifikacijo.
Uklonili so se zahtevi svojega šefa Nikole Pašiča, ki je predlagal, da razpravlja o verifikaciji še preje verifikacijski odbor in sicer zato, ker je šel v svojih zaključkih anketni odbor predaleč. Seveda ne sme pri tem nihče misliti, da je anketni odbor šel »predaleč« brez vednosti’ — gospoda Pašiča. Kajti kdo bo tako naiven, da je v Zagrebu delal dr. Markovič nekaj drugega, kar mu je naročil njegov šef Nikola
Pašič. Saj ni dr. Markovič političen diletant in ni misliti, da ne zna izvršiti tega, kar mu je naročeno. Da bi pa sam po svoji volji izvršil nekaj kar mu ni naročeno, je pa še manj misliti, ker je vse preveč discipliniran strankar.
Radikalna »Samouprava« še vedno piše, da radikali iskreno in od vsega srca žele trajni in pravi politični sporazum z HSS kot z najmočnejšo politično grupo na Hrvatskem«. V istem tonu pišejo tudi ostali radikalni časopisi. — In vendar ne more priti do sporazuma. Mislilo se bi, da so temu zadržek radi-čevci. Toda vsi dobro vemo, da so ra-dičevci dosedaj pristali na prav vse pogoje, ki so jih jim stavili radikali. Če bi radikali hoteli zaključiti sporazumno akcijo, bi jo že zdavnaj.
V	radikalni stranici prevladuje Pa-šičeva politična taktika odlašanja. Radikali so sicer za sporazum in vendar čakajo. Sedaj zaenkrat čakajo na sprejetje raznih zakonov v narodni skup-
ščini, čakajo na dvanajstine in čakajo na poletne parlamentarno počitnice. — Tako jeseni mogoče udejstvijo svoje lepe besede o sporazumu, ali jih pa tudi v jeseni ne udejstvijo, če jim bo to narekovala politična taktika — čakanja. Drugo je pa vprašanje, če je taktika — čakanja po »Samoupravi«: iskrena in od vsega srca želja za trajni pravi politični sporazum z HSS. .
Z radikalno politiko zavlačevanja so zaenkrat najbolj zadovoljni samostojni demokrati. Podaljšujejo »e jim dnevi
ministrovanja in goje upanje, da se mogoče vendarle ne obrne zanje v najslabšo stran.
O sporazumu pred jesenjo ni govora in naj se tudi verifikacija mandatov HSS izvrši že prihodnji teden. Vsi znaki kažejo, da hoče Nikola Pašič zavlačevati zaključek, sporazuma z HSS. Dosedaj se je zavlačevalna taktika Pašiču še vedno posrečila. Če se bo pa tudi glede sporazuma s Hrvati — bo prav kmalu pokazala bodočnost.
Italija in mir.
Senator Morello, eden najuglednejših italijanskih političnih piscev, je napisal te dni v rimski »Tribuni« siedeče besedt:
»Če j bi Italija imela sklepati kakšen pakt g svojimi dovčerajšnimi zavezniki, bi to ne bil nikak pakt za zavarovanje meja, temveč le pakt za italijansko ekspanzijo. Italija ne potrebuje tujega orožja za svojo varnost. Ona potrebuje le tuje uvidevnosti za svojo ekspanzivnost, ker njejia matica poraja tako mnogobrojno prebivalstvo, da ga ne more prehraniti iz lastnih sredstev in ga vsled tega niti prisiliti k mirnemu življenju med svojimi gorami in morji. To mnogobrojno prebivalstvo, katero so nekdaj pesniki prikazali kot proletarsko, postaja — po vojni in prožeto fašistovskega duha — zavojevalno in bojevito. Kaj naj se torej danes, Jutri započne s tem prebivalstvom, ki se neprestano množi?! Ali so si stavile to vprašanje razne evropske sile, ki so za časa pariške konference in po njej z verigo oklenile Italijo in ustvarile enotno fronto, da ji zabranijo vsak korak ven iz svoje hiše? Naravnost smešno je misliti, da bo Italija svojo bodočnost vezala na dogovore o varnosti meja in da bo smatrala vojno iz 1. 1915 za svojo poslednjo.
Italija mora dihati kot imperij, če neče, da nacijonalno izgine. In radi tega mora prej ali slej te rok« stisniti v osvojevalne pasti.«
Vidi se, da senator Morello govori zelo jasno. Toda on ne izpoveduje le svoje lastne misli, temveč govori iz duše in srca vse sedanje fašistovslce Italije.
Evropi pa Je sedaj predvsem potreben mir. Tega ne uvideva danes le večina evropskih državnikov, temveč vsak razumstveno razvit človek* ki se zanima za gospodarsko-politični razvoj Evrope. Vsled tega se tudi dela na do-gotovitvi miru: društvo narodov, omejitev oboroževanja, sklepanje mejnih garancijskih dogovorov — vse samo sredstva za ohranitev miru.
Pri tem delu za učvrstitev miru ne sodeluje ena velika sila — sovjetska Rusija. Ne morda vsled tega, ker ne bi bila pripuščena, temveč enostavno vsled tega ne, ker ji konsolidacija evropskega miru ne gre v račun. Poleg Rusije pa je še ena velika država, ki sicer formelno sodeluje, ki pa sodeluje neiskreno in ki niti ne taji, da to delo ne vživa njenih simpatij in da mu ne želi stvarnih uspehov, Ta država je fašistov-ska Italija.
Italija noče, da pride do garancijskega pakta o državnih mejah v srednji Evropi, ker bi tak dogovor bil na poti njeni ekspanziji preko današnjih meja. In Italija na tako ekspanzijo resno misli in si vsled tega neče vezati rok.
Tako izgleda ta zadeva in čeprav naš zunanji minister govori o vedno bolj iskrenem prijateljstvu z našo južno sosedo.
Dedno pravo.
Kot znano, se pripravlja načrt enotnega civilnega zakonika za celo državo. V civilnem pravu pa je obseženo tudi dedno pravo. Po avstrijskem civilnem pravu, ki je še v veljavi pri nas, imajo ženski potomci do dedščine pravice, kot možki potomci. Drugačna pa je stvar po skrbskem civilnem zakoniku. V Srbiji, oziroma v onih državnih pokrajinah, kjer je v veljavi srbski civilni zakonik, podeduje ženski potomec ali vdova premoženje umrlega očeta ali soproga šele tedaj, čo ni do šestega kolena nobenega možlcega sorodstva. Lahko se torej reče, da je srbska žena od dedščine praktično sploh izključena.
Nekateri srbski pravniki so se izjavili zato, da se tudi v enotnem civilnem zakoniku, ki se kot rečeno že pripravlja, obdrži za srbske pokrajine dosedanje določbe srbskega dednega prava, da se torej tudi za bodoče srbska žena izloči iz nasledstva. Nekateri so šli celo tako daleč, da hočejo razširiti omenjene določbe na celo kraljevino.
Da se zgoraj omenjene določbe srbskega dednega prava skrajno reak-cijonarne, tega ni treba dokazovati in
opravičiti se jih ne da z nobenimi »posebnimi« razmerami. Žena v Jugoslaviji enakovredno z moškimi nosi vsa socijalna bremena in vsled tega je upravičena zahtevali tudi vso socijalne pravice, ki ji gredo. Ker če so naši državniki že tako reakcijonarni, da ženi ne dado tudi politične enakopravnosti, kot jo je takoj po prevratu zelo po zaslugi naše bratske češkoslovaške narodno-socijalistične stranke dosegla češka žena, se mora s toliko večjo odločnostjo zahtevati od njih, da ji zagotove z zakonom vsaj materijelno enakopravnost.
Žena danes ni več le punčka, okras, temveč resna sodelavka tako v rodbini kot izven rodbine. Čimdalje bolj se udejstvuje v vsem javnem življenju. Vsled tega mora priti tudi do enakih pravic, kot jih zahtevajo in imajo zase moški.
Naš program je v tem oziru popolnoma določen in jasen. Vsled tega podčrtavamo tudi danes našo zahtevo po popolni enakopravnosti žene z moškim in se iskreno pridružujemo gibanju, ki stremi za odpravo reakoijonarnih d!o-ločb srbskega dednega prava.
i
.1;
VERIFIKACIJA HSS MANDATOV. Vladna večina je v narodni skupščini sklenila, da se izroči poročilo anketnega odbora v ponovni pretres verifikacijskemu odboru. V načrtu je, da bo narodna skupščina sprejela Še pred verifikacijo HSS /mandatov razne zakone, predvsem pa zakon o dvanajstinah. Ko pa narodna skupščina verificira HSS mandate, bo poslana na počitnice do jesenskega zasedanja
Odločitev vladne večine, Ida se izvrši verifikacija šele po formalnem poročilu verifikacijskega odbora, ni posebno razburila radičevcev. Videti je bilo, da so bili radičevci na to priprav-
ljeni. še vedno raznašajo radičevci zelo optimistične vesti o akciji za sporazum. Odložitev verifikacije svojih mandatov ne smatrajo, da je onemogočila nadljne razgovore z radikali.
V	zvezi z verifikacijo HSS mandatov je imel tudi opozicijonalni blok svojo sejo, katere se je udeležil za HSS Pavle Radič. Opozicijonalni blok , je sprejel komunike v katerem zahteva, da se verifikacija HSS mandatov brez odloga izvrši. Seja opozicijonalnega bloka je bila v toliko zanimiva, ker se je prerokovalo, da se seje ne bo udeležil Pavle Radič. Mislilo se je, da pride že na tej seji do definitivnega prelomu
med opozicijo in radičevci. To se pa ni zgodilo. Na seji je vladalo popolno soglasje med šefi opozicijonalnega bloka.
SPOMENIK KRALJU PETRU IN PANTHEON.
Narodni skupščini je predložil predsednik vlade nujni predlog, da se takoj obravnava zakonski predlog o postavitvi spomenika kralju Petru in preu-iog o zidavi Pantheona, kjer naj bi bili pokopani narodni borci. Obema predlogoma je narodna skupščina priznala nujnost in so se takoj izvolili tozadevni parlamentarni odbori.
Na prvo sejo odbora za postavite* spomenika kralju Petru ni prišlo več radikalnih poslancev, tako da je bilo razmerje vladnih proti opozicijonalni m glasovom 8 proti 8. Vladin kandidat za predsednika odbora je bil Ljuba Jovanovič. Opozicija je kandidirala za predsednika Pavla Radiča. Ker je Ljuba Jovanovič glasoval za Pavla Radiča je bil’ le-ta izvoljen predsednikom. Izvolitev bivšega »republikanca« Pavla Radiča za predsednika skupščinskega odbora za postavitev spomenika kralju Petru, je izzvala v političnih krogih pravo senzacijo. To tembolj, ker je postal Pavle Radič predsednik skupščinskega odbora, ko njegov mandat še ni niti verificiran.
PARLAMENTARNI ODBORI.
V parlamentarnih odborih se obravnavajo zakoni o državnih pravdnikih, tiskovni zakon, zakon o invalidih in zakon o osnovnih šolah. Vladna večina se ne ozira na predloge opozicije, tako da so v glavnem nespremenjeno odgla-sovani člen za členom, kakor jih predlaga vlada.
V parlamentarnem odboru, ki obravnava zakon o invalidih, je predložil minister za socijalno politiko statistiko, koliko je v državi invalidov in koliki so stroški za invalide po novem zakonu. Skupaj je pri nas 72.650 invalidov. — Strošek za prispevke invalidom znaša 79,866.000 dinarjev. Udov z dvema otrokoma padlih vojakov znaša 110.00C, udov častnikov je 2000. Sirot brez očet:: in matere je 24.000 Vseh otrok in žena invalidov je 180.000. Za rodbinske člane invalidov znaša trošek 278,120.000 Razni stroški za zdravljenje, proteze in pogrebe invalidov znašajo 447 milijonov dinarjev. Dalje je minister naglasil, da je v ministrstvu okrog 280.000 nerešenih vlog invalidov.
PRITOŽBE HRVATSKIII RADIKALOV.
V Beograd je prišla deputacija radikalov iz Hrvatske, katero sta vodila bivša ministra dr. Peleš in Supilo. Deputacija se je pritožila, da samostojni demokrati na Hrvatskem preganjajo radikale. Posebno državni nameščenci-radikali imajo pretrpeti razne krivice od samostojnih demokratov. Premešča-nja, upokojitve in odpusti iz služb so na dnevnem redu. Deputacija se je oglasila v radikalnem poslanskem klubu in pri ministru Marku Trifkoviču. Radikalna »Samouprava« se je zavzela za opravičene zahteve radikalov iz Hrvatske in ostro obsodila ravnanje samostojnih demokratov povdarjajoč, da je naravnost nerazumljivo, kako more izvrševati take brezzakonitosti grupa, ki je zastopana v vladi. — Pritožbe radikalov iz Hrvatske so samostojnim demokratom skrajno neprijetne, posebno v zadnjem času, ko imajo prav poseben interes, da obdrže radikale pri najboljši volji. Mogoče je tudi to, da so radikali sami naročili deputacijo iz Hrvatske, samo da bodo imeli en povod več, posloviti se od samostojnih demokratov iz vladne druščine.
INTERPARLAMENTARNA KONFERENCA.
Ta teden je zboroval interparla-mentarni odbor za pripravo potovanja naše delegacije na mednarodno inter-parlanientarno konferenco v Wasliing-tonu. Na tej konferenci bo nastopil naš parlament neotno. Generalni konzul v Washingtonu Karovič je povdarjal važnost konferencp, kjer je najlepša prilika, da se zaintertesira zunanji svet za našo državo. Neobhodno je pa potrebno, da stopi naša interparlamentarna delegacija v stik z Jugoslovani v Ameriki. Naših rojakov je v Ameriki en milijon, prav gotovo jih pa je 600.000, izmed teh 300.000 Hrvatov, 100.000 Sr-
bov in ‘200.000 Slovencev. Slovenci so najbogatejši, Hrvati imajo najboljšo organizacijo. Samo v Hrvatski zajednici je organiziranih 70.000 članov.
KAJ JE PRI NAS VSE MOGOČE!
>Beogradski dnevnike piše:
Čez dva, tri dni se v Parizu otvori naš paviljon na mednarodni razstavi za dekorativno umetnost. Kadi predhodnih del in priprav za razstavo jo ministrstvo za trgovino že pred sedmimi meseci poslalo primerno število oseb v Pariz, da tam kot strokovnjaki vse potrebno ukrenejo, da bi bila naša država poleg drugih dostojno reprezen-tovana. Izmed ostalih strokovnjakov j« bil pred sedmimi meseci poslan v Pa-
riz kot tajnik naše razstave g. V. P. Gospoda V. P. umetniške kvalifikacije so te-le: 1. izvršil je nižji in višji tečaj vojne akademije, 2. bil je poveljnik artilerijske divizije. Sedaj je bil častnik v pokoju in se je v zadnjem času bavil s prodajo jajc in sira ter drugih domačih pridelkov. Govori samo materni jezik. — In ta gospod naj odločuje v dekorativni umetnosti in naj bo *elo tajnik našega oddelka I
ZVEZA MED SKS IN SRS.
SKS in SRS sta ustanovili Z ve to slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev. Ustanovitev Zveze je pozdraviti s ozirom na konsolidacijo političnih razmer v Sloveniji.
»o mmuH
mm**
SLOVANSKE MANJŠINE V NEMČIJI.
Nemci zelo neradi govore o slovanskih manjšinah, ki se nahajajo v Nemčiji. V današnji Nemčiji je 1,700.000 Poljakov, 200.000 lužiških Srbov in večje število Čehov. Vse te narodne manjšine so dosedaj nastopale pri državnozborskih volitvah t enotno listo. Po nemškem volilnem redu mora dobiti vsaka lista po 60.000 glasov v enem okraju, če hoče dobiti mandate. Narodne manjšine so dobile v poljskem volilnem okrožju 45.000 glasov, ker je več Poljakov glasovalo za komuniste in nemške klerikalce. Za slučaj, da bi dobila lista narodnih manjišn vsaj predpisano število glasov, bi imela tri poslance v parlamentu. Navzlic neuspehom pri volitvah se pa posebno Poljaki intenzivno organizirajo, računajoč na gotovi uspeh pri prihodnjih volitvah.
ZVEZA NARODOV.
Najvažnejši del razprave zveze narodov je bil posvečen finančni sanaciji Avstrije. Italija kot Mala antanta so s« odločno izrekli proti carinski zvezi nasledstvenih držav s Avstrijo. Z Avstrijo se bodo pač sklenili trgovski dogovori, ki naj olajšajo njen gospodarski položaj in dala se bodo Avstriji finančna sredstva za razne gospodarske investicije. Tako Italija kot Mala antanta »o proti teinu, da se Avstrija združi s Nemčijo. Francoski zunanji minister Briand je izjavil: Avstrija ne more biti več predmet proučavanja, ampak subjekt akcije. Samo ako olajšamo Avstriji njeno gospodarsko življenje in ji zagotovimo njeno neodvisnost, ji lahko odvrnemo oči od Berlina.
ANGLEŠKO FRANCOSKI SPORAZUM.
Po odstopu Macdonalda so se razmere v pogledu na zunanjo politiko med Anglijo in Francijo zelo poostrile. Posebno nemški tisk je s naslado zasledoval francosko - angleški spor pričakujoč, da ni daleč čas ko se bo pričela revizija versaillskega /mirovnega dogovora v korist Nemčije. Preko pričakovanju se je pa pretekli teden dosegel popolni sporazum med Anglijo in Francijo. Velika Britanija se je formalno odločila garantirati mejo na Reni, kakor predpisuje versaillski dogovor. Velika Britanija smatra francosko in belgijsko mejo proti Nemčiji kot svojo. Za garantiranje te meje se obvezuje Anglija, da daje na razpolago Franciji in Belgiji vso svojo vojaško, pomorsko in zračno silo. — Garancije, katere pa daje Anglija glede renske meje, se pa ne nanašajo na meje proti Poljski in Češkoslovaški. Glede teh mej je odločeno, da spadajo pod zaščito Zveze narodov, kateri pa nudi Anglija vso pomoč, ki odpade na njo. Francija ima pa pravico, da prične z vojaškimi operacijami t renski coni, kakor hitro bi Nemčija napadla Češkoslovaško ali Poljsko. V smislu dogovora med Francijo in Anglijo Ivo francoska vlada poslala noto berlinski vladi. Obenem se bo pozvalo Nemčijo, da pristopi k Zvezi narodov pod pogojem, da izpolni vse zahteve, ki se ji stavijo v pogledu razorožitve. — Italijansko vladno časopisje je sprejelo skrajno neprijazno sporazum med Anglijo in Francijo, utemeljujoč svoje stališče s tem, da se je pri sestavi sporazuma prezrlo Italijo.
STINNESOV KONCERN.
Poročali smo že o veliki krizi, ki je zadela Stinnesov koncern. Ustanovitelj koncerna je bil Hugo Stinnes, ki je tekom tridesetih let združil v svojih rokah ogromne gospodarske vrednote. Hugo Stinnes je umrl lansko leto. Njegovo premoženje sta podedovala sinova Edmund in Hugo Stinnes in žena Cla-ire Stinnes. Po smrti Hugo Stinnesa njegovi dediči niso mogli več obvladati koncerna, ki je zadnje tedne zašel v plačilne težkoče in ki ne more biti več kos svojim obveznostim. V ilustracijo Stinnesovega koncerna bodi omenjeno, da zaposluje samo v Nemčiji nad 600.000 delavcev. Najvažnejša podjetja Stinnesovega koncerna v Nemčiji »Stinnes G. m. b. H. Hambur« in >1. G.
Hugo Stinnes t Seeschiffahrt u. ttber-seehandek. — Poleg tega ima Stinnesov koncert v posesti •številna bank®, rudnike, tovarne raznih industrij, elektrarne itd. V področju Stiimesovega brodarstva se nahaja osem linij, ki vzdržujejo promet z Južno Ameriko in četvero linij, ki vzdržujejo promet k Azijo. Dalje oskrbuje 25 paroplovnih Stinnesovih družb rečno in obalno plovbo v Nemčiji. V posesti Stinnesovega koncerna je tudi časopisni konzorcij, ki izdaja v Srednji Evropi 76 dnevnikov. V inozemstvu vodi Stinnesov koncern nad 600 podjetij, ki se nanašajo na vse industrijske panoge. Sodi se, da je premoženje Stinnesovega koncerna vredno 11 in pol milijard zlatih nemških mark. Sedaj s« j» pričela velekapitalistična Stinnesova stavba krhati. Vzrok leži predvsem v tem, ker je nastalo med Stin-nesovimi dediči nesoglasje, kateremu se Je pridružila š« nezmožnost obvladati ogromni aparat koncerna. Časopisje poroča, da je Stinnesov koncern r za-stanku za 150 milijonov zlatih mark pri poravnavi svojih obveznosti. Nemška država, kot privatniki so sedaj trudijo, kako obvarovati Stinnesov koncern naj-hujš« katastrofe. Celokupno nemško gospodarstvo je vsled krize Stinnesovega koncerna ▼ veliki zadregi. Če bi bil Stinnesov koncern primoran prodati večje število svojih papirjev, je veliko vprašanje, če se bo našlo odjem y Nemčiji. Za nemško gospodarstvo bi pa bilo slabo, ako bi papirje kupilo inozem-*tvo. Nemško gospodarstvo bi prišlo * tem v odvisnost inozemstva.
ZENSKA VOLILNA PRAVICA V RAZNIH EVROPEJSKIH DRŽAVAH.
Prva «o dobile volilno pravico *kon-dinavske žene. V švedskem parlamentu je danes pet žen. Ravno »edaj ■« bojujejo za enake plače ženskih in moških delavcev vseh strok. — Na Norveškem je kandidiralo pri zadnjih volitvah 85 žen. Seveda so imele na kandidatnih listah različna mesta in tako nekatere malo upanja, da bi bile izvoljene.
— Zenske poslanke na Danskem ae trudijo odpraviti vse krivice, ki «e po zakonu gode ženskam. Odsek juristov in žena pridno dela v to svrho in beleži že več uspehov. — Fimsk* ima deset poslank. Dve ženi sta »ekretarki v ministrstvih. — Španska in Belgija ima občinske avelovalke. Neka občina ima že celo županjo. — V Avstriji «e bojujejo žene predvsem za to, da se pred zakonom preišče ravnotako moške, kakor ženske. — Nemčija ima od 435 poslancev 30 žensk. Zelo aktivno so nastopile v vprašanju odprave smrtne kazni in glede zaščite nezakonskih otrok. — V Italiji se bore žene še vedno zn volilno pravico, dosegle pa niso, kakor pri nas, ničesar. — Žene balkanskih držav, Grške in Romunije tudi nimajo uspeha. Trudijo se pa v zvezi a čelioslovaškimi in polskirni ženami, ki imajo že vse državljanske pravice, doseči aktivno in pasivno volilno pravico.
— V Angleškem parlamentu je pet žena. Lady Ascor, prva poslanica piše v svoji, pred kratkim izdani knjigi, da ima skupno delovanje moža in žene v parlamentu še danes dobre posledice. Zena je strožja kot mož v presoje-vanju moralnih in intelektualnih zmožnosti kandidata. Reči se mora, da po vsem svetu žena polagoma, toda stalno napreduje in da se vedno bolj približuje enakopravnosti z moškimi.
PvAmrtrv trboveljski, llbojskl In rrclTlUg	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šleziiske brikete
do- IliriLJUBLJANA, Kralja bavlja	Ua	Petra trg 8, tel. 220
Plafillo tudi’ naobrok*.
JTMMkT
//
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
CeijsKo okrožje.
1’» uoijubi pometi so izostala poročila selj*kw krajevne organizacij« v poslednji številki Nove Pravdo od li. t. m. V kolikor ista niso saktuueU, jih prinašamo dan«s.
Krajevna orgauiiacija v Celju jo imela v sredo, 1U. t. m. ob U. uri »večer uvaa-redni občui »bor v dvorani hotela Balkan, ki je bil razmeroma dobro obiskan, dasi smo mnenja, da bi ** morali udeleževati občnih »borov vsi čiani brez izjeme. Prisostvoval j« obfiuemu »boru tudi pokrajinski tajnik tovariš Anton Brandner i» Maribora in imel pri tej priliki navduševaien govor »a nadaljuje delovanje krajevne organizacije. Občni »bor se je izvršil povsem dostojanstveno in mirno. Predsednik j'e tor. Drag. Gobea in nam je nov odbor porok, da se bode krajevna organizacija potrudila nadaljevati svoja dela kakor zapričeto.
Članski sestanek minuto soboto je bil bai »aradi tega, ker je v listu po pomoti izostalo povabilo k Istemu, manj dobro Obiskan, vsled šesar pozivamo tovariše, da se »anesijivo udeležijo žianskega sestanka, ki se vrši danes, soboto, 20. junija 1925 ob 8. uri »večer v gostilni Jelen pri tovarišu Žigonu. Potrebna je točna in številna udeležba »aradi tega, da se pri tej priliki natančno pogovorimo o vseh podrobnostih glede i»leta, ki ga priredimo skupno z Mariborčani, -Ptujčani in tovariši drugih kra-*y La organizacij na nedeljo in pondeljek, o je 28. in 2tf. junija t. 1. na Urško goro. Pozivamo vas in prosimo tovariši, da pridete vsi, ki se izleta udeležite.
Strankin davek in j letne prispevke morajo, kakor znano, plačati glasom sklepov glavnega zbora, vsi čiani brez izjeme, kajti le kdor je izpolnil vse obveznosti, je deležen potem tudi vseh pravi« in nikakor ne gre, da bi te bore malenkosti ne plačal vsak zaveden organiziran pristaš naše na-rodnosocijalistične stranke. Odborniki m drugi zaupniki so prejeli te dni od tov. blagajnika seznam zamudnikov, katere »edaj tem potom ponovno prosimo, da izročijo istim strankin davek in članske prispevke, ki znašajo za leto 1V25 le Din 25 »anesijivo t najkrajšem času, da zamoremo potem vendar ie enkrat zaključiti knjige ter to neprijetno delo končati. Ne pustite se prositi in opominjati še dalje!
P«vsk« društvo >0tjka<, ki je v novejšem času začelo zopet z živahnejšim delovanjem, je imelo minulo soboto pred iianskim sestankom odborovo sejo pri Jelenu. Pri isti se je sklenilo ugotoviti natančno število izvršujočih in podpornih članov, kakor ie posebej pevcev, ki se obvežejo redno posečati. pevske vaje, ki se vršijo sedaj po dvakrat na teden ob glasovanju v gostilni Božič na Skarpi. Marljivi pevovodja se vestno trudi, poživeti zbor, ki je v Celju tako nujno potreben, zato prosimo, da pevci vsakokrat točno pridejo. Opozarjamo ponovno, da je v pevskem lokalu prepovedano kaditi in prosimo vse tovariše, da to določbo zares tudi režpektirajo, da ne bo zamer*.	[	I
»Nova Pravda«. Tovariše opozarjamo in prosimo, da posečajo le one lokale, kjer najdejo tudi naš list odnosno da Istega odločno zahtevajo vselej in povsod. Izmed brivcev ima >Noov Pravdo« le g. Franjo Irajne, Glavni trg, medtem, ko je drugod
ne najdemo. Tovariši, izvajajmo konsekvea-eo in ne nosimo denarja ljudem, ki ne 4n-tijo potrebe držati našega edinega glasil«
V ostalem p§. izkazuje tudi imenik naroint-kov naravnost grdo sliko. Nad polovico organiziranih članov »Nove Pravde« nima naročene. Tovariši, to je ikandal. Kak > p* hočete biti informirani, če lista ne iitat.e. Poboljšajte se toraj in upoštevajte'
Mariborsko okrožje.
Našim »rjanisacijam v m&ribertki oblasti. Nekatere organizacije no delujejo, zopet druge ne znajo najti, stika • tukajšnjim tajništvom, ki je bilo ustanovljeno u celo mariborsko oblast. Napredek j« aiogol le, če bomo stali v stalnem kontaktu in se podpirali med seboj. Ne smemo »• zadovo- j ljiti z dosedanjimi /organizacijami, marveč j moramo ustanavljati nove. Zadnje volitv* j v narodno skupščino so nam pokazale, d** smo obdržali svoje pozicije povsod tam, kjer smo imeli dobre organizacije, namrei take, ki t resnici deiajo. Ne pomaga nobeno tarnanje:	Če hočemo, da bomo leli uspehe
pri prihodnjih volitvah, kar je na* vseb želja, moramo začeti vztrajno delati, in sicer ne samo zadnji čas pred volitvami, marvei še sedaj. Ustanoviti moramo čim več krajevnih organizacij. Organiiaeije naj izdelajo tozadevne načrte in naj jih dostavijo tajništvu. Oglasijo pa naj s* tudi oni naši tovariši, ki so raztreseni po raaliSnlh krajih in čitatelji »Nov* Pravde« sploh, ki so naiih idej. Pripravijo naj teren *a ustanovitev krajevnih organizacij, oziroma naj nam javijo poedine osebe, ki simpatizirajo z našim gibanjem, da stopimo s njimi v stik. Z izpremenibo organizacijskega reda stranke preide odgovornost za narodno-socijalistično gibanje v mariborski oblasti na nas. Pisma v organizacijskih zadevah j* pošiljati na naslov: Tajništvo Narodno-so-eijalistične etrankt v Mariboru, tfrankop*-nova uliea It. 17.
Članski sestanek kraj. »r*. NS1 v Mariboru sa II. okraj se vri! t gostilni Kolto-maj, Mlinska ulica It 16, kjer bo imelo od 1. julija naprej svoje prostor* »Bratstva«. In’ sicer se bo sestanek vršil v »oboto, dn* 4. julija ob 8. uri zvečer. Opozarjamo nanj pravočasno radi agitacije. Na sestanku s« bodo rar.;notrivala jako važna vpralanja in so dolžni tudi Slani drugih ekraj*v, os sestanek posetijo.
Članski sestanek kraj. *rg. HSS v Mariboru II. okraj »o Trli ▼ go.tllnl Koltom«!
Mlinska ulica »t. 90, kjer bo imelo od I. julija naprej svoje prostor* »Bratstva«. Ia 'sicer s* bo sestai^pk vržil v sobote, dn* 4. julija ob 8. uri zvečer. Opozarjam* aanj pravočasno radi agitacije. Na sestanku •• bodo razmotrivala jako valna vpralanja la so dolžni tudi liani drugih oktajev, da •*-stanek posetijo?
Za islet na Uršk* g*r* v flneB 28. ia 28. t. m. vlada povsod med naiimi organizacijami veliko zanimanje. Ua vrha gor* bomo občudovali krasoto narav*, posebn* pa naJo Koroško ter s* bomo dali slikati. Zastopniki [organizacij bodo Imeli pri tej priliki konferenco o naiem bodočem delovanju. Obenem s* bo določil kraj prihodnjega izleta. Mnogi tovariši so s* I* prijavili. Za Maribor sprejema priglas* strankino tajništvo, Frankopanov* ulisa 17.
drugi je ta, da vara delavstvo s takim svetom čei, da to vse organizacije udružene. | To ni čedna igra. Gospodje so imeli in Se imajo priliko ustanoviti resničen Delavski »vet in sicer na podlagi, kakor smo jim mi v razgovorili predlagali. Varanje delavstva pa at lastno in s* prejkoslej maičaje. Da pa delavstvo res varate, navajamo kot doka* zadnji letak protestnih shodov proti 8.4 odstotkov,1 obdavčenja, na katerem je za sdružez* strokovne organitacijs podpisana Strokovna komisija. Z demagogijo n* koristite delavstvu in * varanjem tudi ne. C* *te itoteli, da res protestira eelokupen proletarijat, st* s* morali obrniti na vs« strokovne organizacije in potem bi lahko zastopali Edruien* organizacije, tako jth pa nist* i« ste 1* jrdo varali delavstvo. Početje Strokovno komisije v zadnjem času niS ne koristi delavstvu, nkoravno kriči in tiska rdeče letake. Kapitalist se vali moči •meje, ker ni pozabil vale izdan* Statistike, kjer kažete ogromno propadanj*. Zato s* ludimo vali taktiki ia drr.nosti, da si lastite zastopati Združene organizacije bre* ved-aosti organizacij. Dokler je čas, menjajte taktiko, ki bo 1* v korist vam in eelokup-aemu dehvstvu. 8* j* čas. Nič varanja, temveS ve® iskrenosti in samozatajevanja, pa bo boj proti reakciji lažji in uspehi delavstva večji. To je naš nasvet.
Upravai *db*r NSSZ ima svoio prve sejo ▼ nedeljo, dae 21. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v strokovnem tajništvu v Narodnem domu. Dnevni red zelo važen. Vabila bo 8* razposlana. V*i bratje odborniki »a-»esljivo in točne I
Pedružnica NSSZ v Ljubljani ima svoje »«j* v sredo 24. t. w. ob 8. uri »večer v »trekovaes* tajaiitvu. Vsj ia toža*. — Taj-aik.
P*drnž*Ut KSSZ v Ljubljsai vabi vse •voj* člaa* aa važen ilanski »estanek, ki ** bo vršil v petek 20. t. m. ob pol 8. uri sveler v strokovnem tajništvu v Narodnem domu. Daevni red selo važen. Pogovor o prireditvi, ki jo aamerava podružnica prirediti. Vsi fiaai aaj pridejo sigurno ia tol«*.
smm&mM
vjcsmm
Le nkup, le ukup, uboga gmajna.
Ce čitamo zgodovinske povesti, naletimo često na gornji klic, s katerim so se klicali na skupno obrambo vsi oni, ki so bili tlačeni in zasužnjeni. Takrat se je na tak kile strnilo v eno močno falango vse, kar je lahko zgrabilo za orožje in takrat si je potem uboga gmajna sama delila pravico in si iskala svobodo. V danaSnjih časih bi tak klie bil bolj potreben, kot kedaj prej. Danes bi bila močna falanga teptanega delavstva življensko nujna. In ne rečemo, da bi se morala oborožiti z orožjem in si samo deliti pravico ter iskati svobode, ker bi s tem zgrešili svoj program. Lahko pa velja ta klic vsem onim, ki še niso uvideli potrebe biti strokovno organizirani in se v organizaciji boriti za svoja prava in večjo svobodo.
Delavski položaj se dan za dnem slabša. Povsod so bije boj za ohranitev osem-urnika ker podjetja upeljujejo po devet, deset in več urno delo pri sedanjih, že itak minimalnih prejemkih. Plače so povsod minimalne in nikjer niso dovoljne ta skromno preživljanje. Poleg tega pa jih je doletelo še obdavčenje in sicer z raznimi dodatki skupaj z 3.4 %. Ta davek je nadvse krivičen. Ia.ven strokovne organizacije ni boja in zato greii vsakdo, ki se boja potom organizacij ne udeleži. Delavstvo je tudi udarjeno t novim stanovanjskim zakonom; namerava se odpraviti starostno in bolezensko zavarovanje delavca, poleg tega se gotoVo pripravlja še marsikaka reakcionarna odredba, ki ima za jeti delavca. Saj ži-
vimo v dobi, ko reakcija triumfire ta tepta delavca, kjer le more.
Kako se bo posameznik boril proti ‘»k. nadmoči? Posamezniku j* boj onemogočen, ker izgleda kot boj muh* * slonom. Toda v močni strokovni organizaciji j* boj *spe-len, ker jo ta uspešnost »»garantirana v sili in skupnosti. Noben delave* n* »m* poan*-ti izgovora, Je ae ne udeležuj* boja *» •*>-stanek. Noben delave* ni grelil nikoli toliko, kot sedaj, če je Izven strokovn* organizacije. Zavedati se.,mora, da greli naprara sebi in lastnim otrokom ln napram delavskemu razredu in proletarljatu. Zata n*; vsak delavec vsaj v zadnji uri uvidi, da j* njegova mol v tej gigantski borbi nujno potrebna ln naj se priključi delavski arm»-di. Narodno socijalna strokovna »veza j* opetovano dokazala, da j* edina prava zastopnica delavstva in da je nj* delo plodo-nosno. Za to delavci vsi v N. 9. S. Z. na obrambo svojih pravi* in v borbo proti r* akcijonarstvu sedanjih vlastodrficev.
Le ukup, ukup uboga gmeilna.
Delavski »vet. Svojčas 1* »Delave*«
poročal o ustanovitvi delavskega »veta, v katerega so vstopile vse *entrele delegatskih organizacij. »Kmečko-delavskl list« j* pozneje vpraševal, da bi rad vedel, kdo v»« je v tem delavskem svetu, kar znači, da neodvisni niso v delavskem svetu zastopani. Ker nam je znano, da ni poleg »ocijalnlh demokratov nobenega drugega v tem svetu, smo mnenja, da si je Strokovna komisija sama ustanovila tak svet in zato smQ radovedni iz kakšnih vzrokov. Prvi je lahko ta. da ia prsna en ila iirmo, da bolj vleče in
>&r*t*tv*< v Calja j* prineslo minulo a*bot* «. t. ». v hotelu Balkan družabni v***f ob priliki »iiključk« #rbo-hrvaškego 1*4*;',. Uprinoril* i® j* ob tej priliki tudi buri* Stri* Jak*. Igr«I*i *o pogodili »voj* vlog* devrieao ter a« povtroJili toliko ne-pri»lljenega »meh*, da *mo imeli od veselja *olzn* oči t*r »o leli »a to »alve aplavza. Majlopia hvala. Tovarli Kav*, 1« večkrat aa* take priarta* pozabavaj * takimi prireditvami. Ubitega petelina p* smo »a Jakov frek »licitirali ter pokrili * izkupičkom •treik* v*čer*.
»Bratstvo« v Crataja naaiianja, da pri-ledi v n*d*ljo, ua« 38. juniju vi in, veselico •b 4. uri popoldne n« vrt« g. J*gliča v Dupljah. V »poredu j* koncert »Bratstev« jM*ni«e-Hruiice, fialjivi prizori, laljiva polt*, pro*ta mbava in ple*. Polovica žutega dobiika je namenjena »Bratstvu« v Dupljah, »ate vabime vi* biikija »Bratstva« k liuvelji udeležbi.
Pripravljala! edb*r »Bratstva« v Dupljah aacnauja, d* ** vrli ustanovni občni »bor v nedeljo 28. t. m. ob 1. uri pop. v prostorih gostilne g. Jegliča. Spored je obi-lajen, pe eportKiu vrtna veselica v istem letalu.
Is *cr*daj*tf* tajaiitva HSM. Ker j* d*!* **rednjeg* t*.jniitva NSM radi nereti-»ega iavrisvanja dolžnosti poa nežnih tuaksijonarjev *elo etežkolems, d» ne re-•emo v »kora] popoln*m zastoju, ae vsa »lratstva«, ki I* niso storila	svoje doiž-
•*»tl, bratsko v«bljo, do v »vrha sestave *«r*dnjega imenika nemudoma	pofUjeje »
okrožniei a dne 25. IV. t. L želj.ao sezname. Do »edaj sta v polni meri zadostila svoji dolžnosti le »Bratstvi« Hrušica in Jesenice, ki spadata po ustanovitvi med naj-ailajle, toda najtočnejše, dočim igrajo £o davno ustanovljena »Bratstva« v izvrševanju dolžnosti vlogo poklienih	brezbrižne-
!•▼, v kritiziranju pa prvakov. Bratje fn sestre! Ce boste hodili vedno po tej potf tedaj le dolgo ne bomo prišli do svojega •ilja! Tudi naj nam posamezna »Bratstva« čimpreje sporoča, kdaj je bilo »Bratstvo« ustanovljene (dan, mese* in leto) imen« funkcijonarjev pripravljalnega,	kokor tudi
nadaljnih odborov. Bratje in »estre! Apeliramo na vas, vam zaupane, toda častne — a težk* dolžnosti vršite v pozitivnemu udejstvovanju.
1» *»rednljoj» tajnlJlTv,, Odslej se vr3e uradn* ure za obiske vsak dan razen nedelj in praznikov od 17. do 18- ure. — 0*r*dnje tajniitvo NSM.
KINO MATICA
LJUBLJANA
Kongresni tria
Štev. 25.
»lOVA PISAV®A«
Stran 3.
NWMC£
M. J. P.
Za pravice
žene.
Narodnu-socijalistka piše:
Ker so se zakonodajalci vedno obračali le na eno polovico človeštva, le na moški spol, so se ustvarjali zakoni, po katerih je bila in je ie žena zapostavljena. Malo ali nič obzirnosti do žene kažejo skoro vsi zakoni.
Navedeni le nekaj najbolj reakcionarnih naredb, zlasti dednega, zakonskega in kazenskega prava. Zelo reakcionarna je n. pr. naredba, ki ženi n« dopušča biti priča poslednje volje. Zo-pel druga naredba kaže krivičnost t tein, ker ženi zabranjuje biti poobla-ščenka. Ali: v zakonu je določena kazen za zakonolonistvo žene, toda o kazni za zakonolonistvo inoža molči. Le moški odloča o ločljivosti zakona, žena nima te pravice. Nihče ne more ugovarjati, da je zakonsko pravo zadeva obeh spolov in vendar so tozadevne paragrafe izdelali le moški, ko bi pravzaprav morale priti v prvi vrsti tu v poštev žene in matere.
Proti tatvinam, goljufijam, nasil-stvom, se moramo zavarovati vsi, proti slednjim še posebno žene, zato je zelo pogrešeno, da so le moški udeleženi pri uredbi kazenskega zakonika. Zato je le malo ali nič kaznovan nasilnež in oskrunitelj mladega dekleta, ki je potem izgubljeno in nesrečno celo življenje. Taka dekleta navadno pozneje doleti kazen radi vlačugarstva, a za moškega z istimi grehi nimamo določene kazni.
Treba bi bilo ie še natančneje pregledati zakone in naredbe in našlo bi se nebroj krivic, ki nam jih prizadevajo paragrafi, sestavljeni po moški mentaliteti. Toda že te kratke vrstice kažejo, da smatra zakon ženo za manjvredno, dn ji odmerja delo in dolžnosti, možu pa daje predpravice in moč, kar tudi želi obdržali, a žena mora priti do spoznanja, da mora, vsaj kjer se gre m izključne ženske zadeve in v vseh vprašanjih, ki zadevajo oba spola, priti tudi do besede in odločevanja.
Nastane vprašanje, kako odpraviti krivice, ki- se nam gode. Dokler ne bo žena odločno posegla v javnost, ne bo javnost imela smisla za njo. Sama si mora izbojevati pravico za pravico. —
V	prejšnjem članku sem že omenil*, da je treba najprej preustvariti sebe in okolico. In potem? Potem se moramo lotiti dela z vso vnemo. Izvojevati moramo žensko vol. pravico. Žena mora priti do moči v občini, pozneje v srezu, *lednjič v skupščini. Tu bo našla prili-liko izpodrivati krivične zakone in tn-snavljati nove,, po katerih bi tudi žena dobila svoje pravice.
Ker bo žena počasi morala misliti na žen. vol. pravico, ki je izvojevnna že skoro v vseh državah, je treba, da se učimo in zgajamo v strankah. Najbolj prijajo ženi stranke s socialističnim programom, ki zahteva politične pravice za vse, za oba spola. Socialističnih strank se žene oklepajo, ker t* stranke ne podcenjujejo vpliva srca, ker streme po izboljšanju gospodarskega in družabnega reda in ker je ravno v panogah socializma žena poklicana na delo. Narodno soc. stranka pa ima pred drugimi soc. strankami to prednost, da
neodvisna od raznih internacijonal.
Tudi v drugih državah se žene naj-rajše oprijemajo socialističnih strank, ker kažejo največ smisla za žen. zahteve. Tudi je žen. vprašanje važen in neločljiv del soc. vprašanja.
Naprednost strank bi žene morale goditi po tem, da li zagovarjajo ženske pravice, da li se v resnici bore za svobodo in napredek. Ako hočemo veljati za prosvetljen narod in doseči kulturni višek, na katerem so druge države, moramo doseči žen. vol. pravico.
Argumenti, ki jih nekateri navajajo proti žen. vol. pravici so:
1. Da žena ni politično naobražena. Ta izgovor ne drži, ker tudi moški povečini niso politično naobraženi in radi podležejo sugestiji.
2. Ugovor je, da bi žen. vol. pravica okrepila klerikalizem. Tudi to ne velja, ker klerikalizmu pridemo do živega la s svobodo, le s prosveto. Potom svobode in prosvete se bo žena enmncipirala onih vezi, ki jih ravno hočete zrahljati.
3. Najmanj stvaren ugovor je: Zena, ki so briga za javnost, ne more biti dobra žena in mati. K temu ugovoru pripominjam: Koliko časa zamudi žena za lišp in modna vprašanja? Koliko ur porabi za opravljive čenče? Koliko zlatega časa in energije izgubi za zahrbtne ljubezenske spletke, ker ji je dolgčas, ker ji mož brani pametno misliti in delati.
Ako bomo možje in ' žene skupno hrepeneli po izboljšanju družabnega reda in delali za to, ne moremo biti ne slabi očetje, ne slabe matere, saj s tem ravno delamo za naše otroke.
— Mait zavarovalnic« iu »tanovanjuk« vprašanje. • — Piše se nam! V uaie zavarovalnico se steka denar naših ljudi la vseh slojev, r veliki množini tudi onih — uo po-sedujoiih, ki hočejo svojcem vsaj po svoji smrti a iivljensko zavarovalnino aapustiti kako svotico »a prvo pomoi in olajšanje skrbi. So tedaj med takimi zavarovanai po večini ljudje, družinski oietje brez lastnega doma ali telo brez stanovanja. In denar ▼ naiih zavarovalnicah so uporablja bogsigavedi ▼ kako svrhe. Lahko sq ■ njim vri« tudi razne špekulacije, io ie no direktno pa indirektno, nalaga »e ga tu ta tam. Ali bi se ne dalo boljše naložiti denarja v stavbene svrhe? Ali bi so ne dalo izvesti živijenskega zavarovanja tudi na ta način, da bi se zavarovancem na leljo zgradile stanovanjske hišice, katerih amortizacija bi so triila do gotovega znetka aa ta način, kakor t hranilnieah, ostali določeni in dogovorjeni znesek pa bi se kril svoječasao a izplačljivo »avarovalnino? — Prav gotovo bi to ilo in bi moralo iti. Sl-ter smo ▼ tem pogledu lajikl ia aato mogo-ie malo nerodni ▼ podajanje naše misli, vendar zadeva ui prazna, kor aekaj sličnega prakticirajo ie drgod.
Seveda bi morala pri tem imeti veliko interesa tudi naša država. Ce bi merodajni faktorji na tem imeli koiitkaj interesa, bi morali na zavarovalnico r tem smislu io duvno pritisniti. Zlasti ie pomislimo, tla sluzi denar potom nekaterih zavarovalni« tujcu. Posebno bi lahko veliko storilo ▼ tem pogledu naše stavbne zadruge. Naie geslo naj bo: »Ljudski denar naj te uporablja ▼ ljudski blagor!< Želeli bi razprav o lej stvari. Zato prosimo, da se oglasijo strokovnjaki z eventuelnimi konkretnejšimi predlogi.
Uradniške diferentt ned »tarlmi te novimi plaiauii sploh ae bodo aikdar Izplačali, Tako vest smo prejeli ia naše pro-stoliee. Radovedni smo, kaj k temu poreio dršavno uredništvo in ajegovo strokovne organizacije. —
— SUvbca* sadruje rastejo pri aaa kakor gobe po deiju. Vsaka uradniška ia delavska panoga ima ie svojo stavbeno za-drugo. In io pogledamo aa uspehe, jih n* vidimo. Zakaj? Ker ni donarja! Vsaka zadruga računa na driavuo podporo, na podporo raznih drugih korporacij in savodov. Vse skupaj pa ne dobe niiesar. Male »birke denarja ia lastno moči n« pomenijo ni5. — Temu je krivo deloma aiedsebojno ne*a-upanje, najvei pa raipaljene politične strasti. Vsa te zadruge bodo lam« šivota-rilo in jim je ie ▼ naprej doloieaa usoda neuspehov. Nekaj drugega bi bilo, i« bt bile vse zadruge strnjene v eni aami ia»-gotni zadrugi, ali da bi bila vsaj v vsaki takozvani oblasti po ena močna »adruga. — To bi se sdelo marsikomu komplicirano la labilno, pa vendar ne bi bilo tako. Dohodkov bi bilo rei, plačilna moi bi *e moino zvišala, ugled bi arastel, aadruga bi Imela kredit in država bi morala misliti na brezobrestna posojila ali vsaj a nizkimi obrestmi. Tako pa ni nikjer nli, nihčo nii no dobi. Zato naj bi se ve« zadrug združilo v eno, ali pa naj bi se osnovala sveža stavbnih sadrug, ki bi vzela na se vse financiranje svojih člani« — stavbenih »adrug v raznih mestih, ter skrbela za kredite, državno podporo in vse kar je s tem v »vezi. Saino na ta način bi se dalo doseči uspehe, ki bi bili v tem slučaju sigurni. — To je naš konkretni nasvet in naša misel. — Veselilo bi nas, da bi jo kdo pričel realizirati. Seveda bi to ne smeli biti zagrizeni partizani ali špekulanti, ki iz raznih kotov > preže na svoj plen.
— Vprašanja starostnega savarovaaja bi te bilo imelo rešiti glasom § 209 zakona o zavarovanju delavcev najkasneje do 1. julija 1925. To se pa ni in se tudi ne bo izvršilo, ker se gospodu ministru za to nii ne mudi. Sedaj nastaja vprašanje, kdo Je vsega tega kriv? Ah samo minister »a soti-jalno politiko? Ne! Krivci so ie tudi drugi. Predvsem delavstvo samo, kor je razbito na nešteto partizanskih frakcij, ki jih je umet-no ustvaril režim po svojih plačanih pomočnikih ali takozvanih delavskih voditeljih. Ako bi ne bilo tako, bi gospod minister in celokupna vlada morala imeti re-Spekt pred združenim * prolelarljatom. Rešpekta pa so se v Beogradu znebili z milostno podelitvijo nekaterih sinekurskih mest pri raznih socijalnih zavodih in a drugimi .miloščinami. Z nagromadenim delavskim denarjem, ki prihaja v blagajne za zavarovanja v boleznih in nezgodah, so pričeli delali vse drugo, samo to ne, kar bi morali. In danes smo na tem, da se nad delavstvom krši zakon, ko so mu ne da tega, kar mu gre po zakonu in kar sl je delavstvo zbralo samo. — Pri tem pa se pritožujejo listi onih delavskih voditeljev, ki nosijo na stvari največ krivde, nad postopanjem ministra za socijalno politiko in farbajo zapeljano delavstvo. Proč s takimi voditeljil Vso delavstvo pod eno skupno zastavo, pa bo kmalu drugaiel
— Stanovanjska vprašanja. — Od neke strani smo dobili nasvžt, naj bi v listu pri-naSali pojasnila in razna tolmačenja k stanovanjskem zakonu, da bi se ljudje vedeli
v danih slučajih pu tem ravnati. Na to zahtevo bi si dovolili sledeči odgovor: Že pri starem zakonu, ki jo bil io koiikor toliko jasen in dober so s« našli dvomi, ki so povsroiali tu in tam različne interpretacije, zlasti vsled zgrešenih pravilnikov. Dogodili so se slučaji, da je bilo po nekod to irno, kar je bilo drugje belo. Novi zakon pa je naravnost prikrojen za dvoumno interpretacijo, aato si ga bodo merodajni faktorji v raznih krajih tolmačih pai po svojo, zlasti ie, ker tudi o pravilniku no moremo nič boljšega pričakovati. O kakih načrtih pri takih razmerah tedaj no more biti govora, ker ne bo nii držalo. Dobili bomo stanovanjsko anarhijo. — Sicer pa bomo stanovanjskemu vprašanju po možnosti posvečali vto pažajo.
— Žene, »dramimt te! Medtem, ko te me borimo sa enakopravnost, nat hočejo oropati ie onih najbistvenejiih previt, ki smo jih ie imele. Srbski državljanski »a-kon hoiejo razširiti na vso državo. To bi pomenilo, da žena sploh n« bi mogla podedovati premoženja. Tedaj iena, mati, hit, sestra 1 Ce nočeš biti v lastnem domu uboga brezpravna para, dvigni se! Dokaži t energičnim protestom, da si at dai teptati i« tistih borih pravit, ki jih ie tmai! Zato podpiši aahtevo aa popolno izenaienje aa-kona v dednem pravu možkih in ženskih sorodnikov. Podpise se ie pobira. Podpisa ■t ima odkloniti nobena tena.
— Za vpekojonce. — »Slov. Narod« prlnaia poroiilo o >uspeini< Intervenciji poslanca dr. Pivka pri finančnemu ministru glede izplaiila draginjskih doklad upokojencem.'Pa aatlugi g. poslanca je g. finani. minister takoj izdal caredbo, t katero m hnznčaira »blastcm daj* aajsiria pravira interpretacija tiedt pravilnika t drtjinj-tkik dokladah rptktjenccnK. — Ml bi si dovolili na »Slov. Narod* vljudno vpraia-nje, kakšna je la najširša praviou interpre-tatije pravilnika? — »Slov. Narod« haj raje prizna, da uganja demagogijo in pa da dr. Pivko rad govori tkoai okao.
— Za brespttelat. — »Slov. Narod« poroto, da aa vsek stavbišiih v Ljubljani primanjkuje sidarjev is stavbinskih delav-tev. Nam ae to titer malo iudno adi, ko na drugi strani iujemo tarnanje o pomanjkanju dela, vendar brezposelne aa to opozarjamo.
H »katastrofi« v prašiijereji. — Na podlagi iasopisaih vesti smo tudi mi priobčili notieo o ikodi, ki je baje nastala na Dolenjskem vsled tepljenja prašičev proti rdeiiei a napačnim serumom. Zadnji kmetijski list pa ugotavlja, da te katastrofe sploh ni bilo, da jo pai poginilo nekaj prašičev, kakor viako leto, toda ne vsled oep-Ijenja a mipainim serumom nli kužnimi ba-tili, ker teh državni zavod v Križevcih ne goji. Omenjeai savod je raapoiiijal pravi eepilni aerum proti rdeiiti. — Tem vestem dostavlja »Kmetijski Ust«, da to bile ten-dencijozne, »Jutro« da je bržkone prineslo vse to po naročilu kakega privatnega židovskega aavoda aa Izdelovanje cepiva, a lidovski zavodi raznaiajo take glasove zato, da bi se znebili konkurence državnega zavoda. — Žalostno, ako je to res! Cemu vzbujati ljudem neaaupanje do cepljenja, kateremu so se komaj privadili.
— Brezobrestna posojila sz driavne uradnike je finančni minister ukinil, kakor poročajo nekateri opozicijonalni listi. To pa dotlej, da se ne izda tozadevni pravilnik, ki ga predvideva ilen 23 uradniškega zakona. — Čudno! Zakaj so pravilnik io ni izdelal! Čudno pa tudi to, da noben uradnik pri nas do sedaj ni vedel, da so se dajala brezobrestna posojila. Pač pa so znani slučaji, da so bile prošnje po nesreči prizadetih uradnikov za predujme na plačo odbite. Vendar pa so se brezobrestna posojila po vsem tem dovoljevala, a ne za nas, prečano. Zahtevamo, da se ta pravilnik za brezobrestna posojila Uda.
»Slovenski Narod« — »ugovarja«! —
V	naii državi so se ustanovili monopolski Inšpektorati. Slovenija seveda ni dobila nobenega, ampak jo v tem oziru priključena inšpektoratu v Zagrebu. — To pa je dimilo tudi naše centraliste, ki so pričeli sedaj teinu za enkrat saino »ugovarjati«. Da nasip-ljejo ljudem peska v oči so naročili »Slov. Narodu«, ki je zato tu, da požira taka bruna, naj zahteva inšpektorat tudi za Slovenijo v Ljubljani. V Beogradu pa sta g. dr. Pivko in minister g. dr. Žerjav govorila seveda drugače.
— Razočaranje. — Hišni posestniki, ki so napravili toliko gorja z forsiranjem novega stanovanjskega zakona, so razočarani nad strahovitim povišanjem raznih davkov. Sedaj uvidevajo, da oni sami, kljub povišanju najemnine nimajo nič od tega. Zato so pričeli protestirati in že sklicujejo protestne shode. — Ker so bili na to opozorjeni pravočasno, so sl tega krivi sami. — Druge nadloge in razočaranja pa bodo So sledila.
čudno razmerje. Na Angleškem imajo hudo vročino, da umirajo, v Romuniji pa je padel sneg.
— Polovična vožnja udeležencem informativnega zleta v južno Srbijo. Dozna-varno, da organizira lastnik »Agrarnega
biro-a« g. dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, ki pozna Srbijo še iz predvojnih časov, — skupen informativni zlet v južno Srbijo in s lem daje udeležencem priliko, da se tudi na licu mesta informirajo o vsem, kar jih zanima. Zlet bo vodil g. dipl. agr. A. Jamnik sani in zbere tudi ves potrebni, specialni informacijski material. Preskrbel je pri Ministarstvu Saobračaja ugodnosti. Udeleženci plačajo samo polovično vožnjo, ki bi utegnila znašati okoli Din tSOO.-—, po provi-zor. potnem načrtu, pa tudi s prenočišči po večini ne bo stroškov. Zaradi že nastopajoče vročine, bi se zlet pač najbolje vršil s početkom septembra. Ako bi pa večina udeležencev, zahtevala da se vrši prej (a ne pred 15. julijem), bi so njih želji moglo ustreči. Prijaviti se je do 30. junija t. 1. — Izletniki se ustavijo po en dan v Beogradu in Nišu, potem pa gre pot daljo v Vranje, Skoplje na Ovčjo in Kumanovsko polje, Tetovo, Prizren, Ohrid, Bitolj, Veles, Kos. Mi-trovico, Kosovo polje itd. ter event tudi v Solun, če se bo za to (posebej prijavilo) dovolj interesentov. Potni program še ni popolnoma definitiven in se lahko še kaj opusti (zlasti Ohrid) ali dopolni. Prijave sprejema in daje pojasnila »Agrarni biro« dipl. agr. A. Jamnika v Ljubljani, Selen-burgova 7/1. Pismenim vprašanjem je za odgovor priložiti Din 3.— v znamkah.
— Vazne za železničarje! — Opozarjamo vse naše železničarje na »Uradni list«
. št. 54, od 13. junija t. 1., v katerem so objavljene spremebe »Pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav«. K temu spadajo potni in selitveni stroški, razna kilometrina, nagrade za delo na terenu, doklade za tehnično, gradbeno in strojno nadzorstvo, sa nočno službo, nagrade za prekočasno delo, premije za prihranke pri materijalu In za povečano delo v delavnicah, opravilne doklade in posebne nagrade. Dobro je, da se vsak železničar o spremembah pouči.
— iiaipit slube. Za okraja Konjice ln Prevalje sta razpisani mesti »srezkih ekonomov« a uvrstitvijo v II. kategorijo. — Prošnjo do 50 junija t. 1. na velikega župana I v Mariboru. — Vei v »Uradnem listu« št. 65.
— Nošnjo rasnih sn&kor v uradih to v Avstriji državnim uradnikom prepovedali.
Socialistični poslanci so namreč vložili pri finančnem ministru pritožbo zaradi tega, ker je mnogo finančnih uradnikov v službi nosilo znak »Hackenkreutzlerjev«. Po temeljiti preiskavi so sedaj odredili, da se v službi no sme nositi prav nikakih znakov, četudi bi uslužbenec vršil službo v civilni obleki. — Tako je prav! Državni funkcijo narji ne smejo ▼ službi nositi nikakih matov, s katerimi bi napram strankam ozna-ievali svoje politično naziranje.
— Precejšnjega kozla so ustrelili hišni posestniki v Avstriji, ker so poslali zastopnike svoje eentralne organizacije k »Zvezi narodov« s misijo, da bi tam izposlovali moralno podporo v zaščito svojih pravi«. Samo ob sebi umevno so jim gospodje pri »Zvezi narodov« povedali, da se v take stvqji no morejo vmešavati. Vsled tega so morali zastopniki hišnih posestnikov oditi c dolgimi nosovi.
— Peret. Prejeli smo novo itevilko »Pevca« za maj—junij t. 1. Prinaša sledeče članke: H. Svetel, Pevec in razvoj zborovske glasbe. (Konec.) P. H. Sattner, Sekvenca. (Dalje.) — Bajuk, O taklu. (Dalje.) — Isti, Narodna pesem v sekiricah. (Konec.) Aljaž, Pevski spomini. (Dalje.) — V na-daljnem prinaša poročila o zborih Pevske zveze po deželi, o vestniku P. Z. o novih skladbah, o glasbenih listih, o nekaterih obletnicah zaslužnih glasbenikov. V glasbeni prilogi nahajamo pesmi: Vogrič, Izpre-menjeno srce. — Tomc, Majeva in isti Za-zibalka. — Neoporečeno je, da si je pridobil »Pevec« veliko zaslug za razvoj slov. petja in ga za to toplo priporočamo vsem prijateljem lepe pesmi. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva c. 7.:	stane z glasbeno prilogo vred 30.— Din, za Italijo lir 15.—, za Avstrijo 4.0 šilinge, za Ameriko 1 dolar.
— Uničena cerkev. Na Kitajskem je bila v mestu Kajfang zažgana katoliška cerkev, ki je popolnoma pogorela. Nekega italijanskega duhovnika so ubili. —
— Parnika trčila. Malo iz newyorškega pristanišča sta trčila dva velika parnika »Majestic« in »Columbia«. Ostala sta sicer brez velikih poškodb, vendar sta se morala vrniti v pristanišče. Potniki so bili samo prestrašeni. Nesreče ni bilo.
— Obletnica Matteottijeve nasilne smrti. 10. junija je poteklo leto, ko so italijanski fašisti z vednostjo vladnih organov na be stijalen način spravili iz sveta svojega najhujšega in najopasnejšega nasprotnika, voditelja socijalisiov, poslanca Matteottija. — Obletnica umora se je vršila čisto na tihem, ker vlada ni dopustila nikakih žalnih manifestacij.
— Zopet smrtne obsodbe. — V Sarajevu so bili minuli teden obsojeni na smrt: Hankinja Breza, ki je s pomočjo svojega brata Alija Hasana in njegovega brata v spanju umorila svojega moža.
— Požar pri Dunajskem Novem mestu. 9. t. m. jo V letovišču Meiersdorf pod Schnee-bergoin izbruhnil požar, ki je uničil 70 poslopij. Gašenje je onemogočal močan veter. Škoda je velikanska.
— Amundsena ni — in ga najbrž ne bo? Ker o raziskovalcu severnega tečaja Annindsenu ni sledu, se je pričelo dvomiti
o njegovem povratku. Strokovnjaki podajajo različna mnenja. Eni sicer še računajo z njegovim povratkom, drugi so mnenja, da bi se g£v dalo rešiti, trelji pa pravijo, da bi bil vsak rešilni poizkus zaman. Tega slednjega mnenja so zlasti Amerikanci, ki navadno mislijo reelno, zato se ne zavzemajo za kako pomoč, ki bi bila brezuspešna, bi pa stala mnogo denarja in novih žrtev. Preko teh naziranj pa je že odšla ' proti Danskemu otočju rešilna ekspedicija, o kateri bomo še poročali. — Najbrž je Amund-sen izgubljen.
— Zopet velik požar. — V Tržiču pri Trstu je 15. t. m. izbruhnil požar v tovarni za olje, kjer se je nahajalo 7200 kg olja. Požar, ki je nastal morda vsled hude vročine v tovarni, je uničil vse blago in tovarno. Škoda znaša baje 2 milijorfa lir.
— Poroka v zraku. — Na Telovo se je v mestu Malmij vkrcalo 5 oseb v letalo, ki je odplulo v Hamburg. Med potniki sta bila iva zaročenca, en duhovnik ter neki jurist s svojo ženo. Ko so dosegli višino 500 m so pripravili v letalu altarček, pred katerim je duhovnik poročil zaročenca. Nato pa so obhajali svatovščino. Iz Hamburga, sta poročenca nadaljevala, ženitovanjsko potovanje z istim letalom v Amsterdam. — Tudi nekaj posebnega!
— Vročina in suša v Afriki. — To ni hič nenaravnega, saj rabimo celo včasih tudi pri nas primero, da je vroče kot v Afriki. Toda letošnja vročina in suša je v Afriki veliko hujša, kakor po navadi. V krajih zapadne afrikanske obale, kjer pridelujejo razno sadje, kavo in bombaž, je vsa letošnja produkcija docela uničena. — O tej nenavadni vročini poročajo pa tudi iz drugih delov sveta v čutimo jo tudi mi Evropejci. Vendar se mi ne moremo doslej pritoževati, ker imamo res izredno ugodno vreme. Blagodejni dež nam rosi skoro kadar hoiemo.
— Nesreča z letalom. V Freiburgu se je pri poletu ponesrečil letalec Karjuo, ki je padel t letalom iz visočine. Dobil je težke poškodbe na glavi ter si zlomil obe nogi. Revež je v par urah izdihnil v težkih mukah.
— Novost na avstrijskih železnicah. —
V	Avstriji so vpeljali pri nekaterih osebnih ter brzovlnkih novo napravo, ki bo zelo dobro služila higijeni. Kondukterjl bodo razpolagali z zavitki, v katerih bo vložen košček mila in mala brisača. To bo stalo 50 grošev. Ker se nahajajo v vozovih tudi praktični umivalniki z vodo, bo potnikom omogčeno, da si po potrebi umijejo roke in obraz. — Pač pametna naprava, ki bo koristila ln zadovoljila potujoče občinstvo, na drugi strani pa tudi železniški upravi donašala mnogo lepih dohodkov. Zato bi temu zgledu lahko sledili tudi upravitelji naših železnie.
Ljubljana.
— Pogreb italijanskih vojakov, ki so bili izza svetovne vojne pokopani v raznih krajih Slovenije, se je vršil 13. t. m. v Ljubljani na slovesen način. Zemeljske ostanke 25 vojnih žrtev so prepeljali v Italijo, kjer jih polože v skupen grob. — Kaj pa naši pogumni fantje in možje, ki počivajo v tuji zemlji? # Ali jih bomo pustili tam?
— Stanovanjsko sodišče v Ljubljani je
imelo pred kratkim svojo prvo sejo, na katero pa nista bila, kakor se govori, povabljena dva člana sodišča. — To je bila gotovo samo pomota, da ja ne bo kdo mislil kaj drugega!?
Maribor.
— Seja občinskega sveta. V torek, dne "9. t. m. se .fe vršila od 5. do 8. ure zvečer javna seja občinskega sveta, nato pa tajna. Najprej je bilo izvedeno sistemizira-nje mest. Lahko rečemo, da je bil s tem činom storjen velik korak naprej; mestni uslužbenci imajo sedaj zasigurano eksistenco. Res je, da se ni moglo vsem vstreči in da bi bilo lahko marsikaj boljše; priznati pa je treba, da je bilo to ne lahko vprašanje jako vestno pretresano in kolikor mogoče, upoštevajoč razmere, v katerih živimo, ugodno rešeno. — Zatem se je razpravljalo o prošnji narodnega gledališča, da bi se mu, ker se nahaja v veliki denarni stiski, že sedaj nakazala, oziroma kreditirala subvencija za bodoče leto v znesku Din. 200.000. V imenu našega kluba je govori! tov. Ivan Roglič, dokazujoč nujno, potrebo, da se prošnji ugodi, ker pridemo Maribor-
STOEVVER-REKORD pisalni stroj in STOEVVER šivalni stroj
===== v vseh opremah si oglej pri LUD. BARAGA, Ljublana, šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr., vrata 10. - -
čaui sicer, kakor stvari stoje, ob to važno kulturno inštitucijo, ker bi morala prenehali 's predstavami. Na zahtevo opozicije, da naj bi se obdržala samo drama, opera p* opustila, je izjavil, da opera ne obremenjuje proračuna, ker je mnogo bolje posečana nego drama in (Jonasa večje dohodke. Izvajanja tov. Kogliča je na podlagi številk podpiral prof. dr. Strmšek. Soc. dem. Ošlak je čisto pravilno poudarjal, da naj samostojni demokrati s svojim vplivom izposlujejo, da bo Pribičevič izpolnil dano obljubo in nakazal mariborskemu gledališču Din 800.000. Sodrug Bahun pa je vtis svojega kolega docela izbrisal ker se je čisto po nepotrebnem vmešaval v stvari, ki jih, kakor je dokazal, prav nič ne pozna. Sicer bi se ne smešil s trditvijo, da je opera v nasprotj'u z dramo čisto zabavna inštitucija, ki da jo je treba opustiti. Sodrug Bahun pač ne ve, da stoji opera izmed predstavujočih umetnosti na prvem mestu. Če predmeta ne pozna, naj molči, saj občinski svet ni političen sestanek socijalnodomokratične stranke, kjer se lahko kvasajo največje budalosli.
— Po končani debati je bil gledališču kredit odobren in so proti glasovali samo Nemci. S tem j'e gledališču do prihodnjega leta zopet zasiguran obstoj. Res pa je, d« bo treba z vso odločnostjo zahtevati, da vlada napram gledališču izpolni svojo dolžnost. Koliko je bilo tarbanja v samostojno-demokratskih časopisih in hvale na naslov Pribičeviča — denarja pa ie do dane« ni od nikjer.
— Konture bodočih koalicij pri občinskih volitvah v Mariboru. Za klerikalno »Našo St ražo <• j'e pricapljalo tudi socijalno-demokrati&no glasilo »Volksstimme«. Oba lista se hudujeta nad eksperimenti hipnotizerja Ben Alija, doktorja medicine na ka-zanski univerzi, ki je nedavno nastopil ▼ mariborskem gledališču z velikim uspehom, kar so potrdili tudi navzoči domači zdravniki. Splošna kritika publike in časopisja, izvzemši »Naše stražec in »Volksstimmet, je bila zelo laskava. Kaj' je temu vzrok, da so tako klerikalci, kakor socijalni demokrati, kateri poslednji so se navadno prt takih prilikah kazali precej svobodomiselne — složni v misli ter da pošiljajo dr. Ben Alija nazaj v Kazano? Vendar ni »veza socijalnih demokratov in klerikalcev v Belgiji? Izključeno pa ni, da vzbuja ta zveza pri naših socijalnih demokratih skomine. Če je tam mogoča zveza * buržoazijo, zakaj bi ne bila zopet mogoča v mariborskem občinskem svetu? Posebno sedaj postaja to vprašanje aktualno, ko piše >Slo-venec<, da se samostojni demokrati pripravljajo na bodoče občinske volitve v zvezi t Nemci, napram katerim se delajo lepe, češ saj mi nismo proti nemškim uslužbencem na magistratu; taki Šovinisti, ki zahtevajo njihov odpust, so le narodni socijalisti in klerikalci. No, in praktični socialdemokrati si mislij'o, če bodo ie samostojni demokrati šli v volitve skupno b Nemci, a ne z nami, četudi smo si bližji ne samo po imenu, ampak tudi po odvisnosti naših konzumov od Slavenske banke, zakaj bi mi, socijaldemokrati ne šli skupno s klerikalci? Čedna družba!
—Mariborskemu | poročevalcu iJutrat v album. Ker smo imeli naš zadnji mesečni sestanek za V. okraj pri Bernkopfu, se poročevalec »Jutra« zaganja v nas narodne socijaliste in nam očita, da nismo več narodni, ker smo zborovali v tem lokalu. — Vprašamo gospoda poročevalca »Jutra«, kje ima svoje stalne lokale klub jugoslovanskih novinarjev v Mariboru in če pozna intimno sobano bivšega nadvojvode Evgena? Vprašamo g. poročevalca »Jutra«, če je že pozabil, koliko časa so se • shajale prve demokratske narodne korifeje v Kernstockovi sobi? Vprašamo g. poročevalca »Jutra«, če pozna tiste narodne samostojne demokrate, ki so zahajali in še zahajajo k Halbwidlnu klj'ub temu, da je imel prav do zadnjega, inozemskega nemškega natakarja? Vprašamo gospoda poročevalca »Jutra«, če pozna tisto narodno mariborske podjetje samostojnih demokratov,_o katerem je dne 7. t. m. celo »Zagreber Tagblatt« pisal, da ima nameščenih šest inozemcev neslovanske narodnosti kljub temu, da so nadomestljivi, naši domači ljudje pa brej zaslužka? Vprašamo gospoda poročevalca »Jutra«, kako je bilo s tistim inozemskim Zidom, ki je bil opetovano kaznovan radi nemoralnih dejanj in falsifikacij dokumentov o domovin-stvu; kdo ga je zagovarjal in držal za 3000 K nad eno leto v Mariboru kljub temu, da ga je policija • izgnala, sodišče pa obsodilo na izgon? Ko nam bo gospod poročevalec »Jutra« odgovoril na gornja vprašanja, mu bomo pojasnili, zakaj smo naš zadnji mesečni sestanek sklicali pod streho, kjer imamo začasno naš tajniški lokal.
— Preokrct ali kaj? Z zadovoljstvom besežimo, da je »Naša Straža«, ki je poznana kot zelo demagoški in separatistični časopis, posebno ako imamo v mislih njeno predhodnico »Mariborsko Stražo«, prinesla te dni_ na uvodnem mestu sledeče velepomembne besede: »Kakor smo prostovoljno vstopili v državno zajednico ali edin-stvo, tako tudi jugoslovanske narodnostne zajednice ali edinstva ne odklanjamo, če se prepusti mirnemu razvoju časa in za vse
jugoslovanske narode ,iali plemena sporazumno in enako.« Ta časopis redkokedaj prinese take izjave o narodnem edinstvu, zato je vredno, da si jo zabeležimo. Menda je to prva oficijelna izjava SLS o tem predmetu. Veselilo nas bo, ako se bo tudi delo med narodom vršilo v tem pravcu, ae p« hujskalo proti Srbom, kakor se je to čestokrat dogajalo. SLS torej ni brezpogojno proti jugoslovanskemu narodnemu edinstvu. Samo če »Naša Straža« ne bo zopet demontirana po »Slovencu«, kakor Je bila v zadevi dr. Ben Ali-ja.
— Najhujši kričači vsled posledic novega stanovanjskega zakona so najemniki iz vrst demokratske stranke. Na shodih najemnikov se pritožujejo o krivičnosti zakona. — Gospodje, kdo je pa kriv posledic tega *a-kona? Ali niste še po končanih volitvah nas napadali, da nismo oddali svojih glasov dr. Lipoldu, ki je znan kot eden največjih sovražnikov proletarijata, pa tudi najemnikov, četudi je zaenkrat pravzaprav še sam najemnik. Kaj pa je delal dr. Pivko, ko se je zaključeval novi stanovanjski zakon?
Domžale.
— Domžale so razvijajo. — Po prevratu imamo v Domžalah in okolici zaznamovati lep napredek na obrtnem in Industrijskem polju. Zgradilo se je več novih tovarn, cvetočih podjetij. Lepa vas na kam-
niški planjavi je postala privlačna in cvetoča, tako da je nastala potreba in utemeljena zahteva, da se Domžale postavijo za ‘rg. To se bo zgodilo na slovesen način 9. avgusta t. 1. Novemu trgu bodo pripadla sledeče vasi: Zgornja in Spodnje Domžale, Studa in Stob. —
Zajorje.
— Pred dobrim tednom sta umrla Korošec Alojzij, poduradnik, ter Ivan Savšek, oba uslužbena pri Trb. prem. družbi v Zagorju. Dokazano je, da bi bilo mogočo ohranili življenje teh naših tovarišev, če bi prilla zdravniška pomoč pravočasno. Žo mnogo let se bori naša stranka za drugega zdravnika, a dosedaj zaman. Vsa kompetentna mesta smo ie obhodili, vse brez uspeha. Treba je človeških žrtev, predno se vzame taka zadeva v poštev. Ne rečemo, da v Zagorju nameščeni zdravnik ni dovolj, priden in vesten (ker je ravno nasprotno res), povemo pa to, kar smo že povedali mnogokrat, da ena oseba ne zmore vsega. Poživljamo županstvo, da naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se nastavi v Zagorju drugi zdravnik. — Novi ravnatelj inž. Loskot, ki ni naš državljan, postopa proti delavstvu zelo brezobzirno. Pritožbo od strani delavstva so take, kakoršne še niso bile nikdar. Gospodje, ne napenjajte strune preveč, sicer se lahko potrgajol
»Kajpak — oženiti sem se moral, moj« premoženje je ilo h koncu. Spekulacije so me spravile ob vse premoženje. ■Moral »eai dobiti Katino doto, da sem mogel ie naprej stanu primerno nastopati med svetom. Ha-haha, domišljevala si je, da jo ljubim. Smešno! Nikoli mi ni prišlo na um, da bi sploh mogel imeti kake posebne občutke do moje sedanje soproge. Pa — četudi je lepe zunanjosti, saj jo smatrajo celo za lepotico, mi je vendar občevanje s temperamentnimi igralkami in pevkami mnogo ljubše, pri njih je življenje —- v njih je ogenjI« V misli zatopljen slopi k oknu.
»Tako ne more iti več dalje«, reB« tiho, »Katino premoženje je domala porabljeno. — Zadnje špekulacije »o bile tako nesrečne. Prav nič vei mi ni za to žensko, loiitl se morava!«
John Noldan *e pri teh besedah zanlš-ljivo nasmehne. »Ločili kajpak, io je lahko izgovorjeno. Vse lem že poskusil, surovo, naravnost nasilno ravnal * njo, da colo pr er tepal, in vendar ji v njeni pohlevnosti a* pride na um, da bi se dala ločiti. In vendar se mora ločitev izvršiti, ker moram dobiti drugo, bogato ženo. Gospodična Collins, ki je sicer precej grda, mi je parkrat dala ra»-umeti, da bi me brez pomišljanja poročila, če bi bil prost. Lej, potem bi zopet pričelo moje staro, veselo življenje, saj je go»Rt»-dična Collins neizrečeno bogata I«
Na njegovem izživelem obraiu •• pojavi sedaj porogljivo »mehljanje.
»Kati se ne mara ločiti od men« —■ ljubi me — presmešno! Kaj pa ie bi jo osu-mničil, če bi izrabil kako njeno dejanje, da dosežem sodno ločitev. Da, to bi že uspelo, gre sedaj le zalo, da nekaj najdem, kar ae more smatrali za prelom zvestobe. No, Jo stvar moram dobro preudariti.«
Vzor soproga gro sedaj k vratom, kjer za trenutek obstane, kot da se hoče za nekaj odločitj. Crez nekaj minut nato pa j« že v svoji pisarni, ki se nahaja v pritličju. V pisarni je samo ena oseba — majhen, dobro rejen moiiček, iz čigar globoko udrtih sivih oči odseva zvijača in zloba. Ko stopi šef, se globoko prikloni, vendar pa Je iz izraza njegovih oči sklepati, da ima ■ gospodom Noklanom zelo zaupno razmerje.
Priporočamo Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Hajcenejši Mkup
nogavic, Žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žiic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
»Ali »o zadnja poroiiU dospela, Ho-trard?« vpraša šef.
»Da, da,« odvrne knjigovodja ■ navidea precej kislim obrazom. »Zelo »labe vesti, gospod Noldan, prav nevesel odgovor — špekulacija se je popolnoma ponesrečila!«
Sef šmarno »topa po pisarni gorindol. Naenkrat pa obstane pred majhnim knjigovodjem in mu reže tiho: »Ilovvard, vi ravno tako dobra vesla kot jaa. ds me ta izguba uniii.«
»Seveda, seveda, gospod Noldan,« de knjigovodja ter si mane roki, »toda to nii ae škodi. Z milijoni gospodične Collins »i boste še bolj utrdili vaš ugled v družbi.«
»Imate prav, Howard, toda vedite, da ■»oja eoproga nikakor ne mara pristati na ločitev. Vse sem ie poskušal, da ji sagre-mim' življenje v moji hiši, vendar sama«.
Le nekaj so mi čudno zdi.«
»In to je?« vpraša knjigovodja s alob-si*s nasmehom.
>Že nekaj Jasa ae daje« svoji ženi no-be»ega denarja za gospodinjstvo; zdi se mi pa, da Ima kljub temu ie vedno nekaj denarnih sredstev. Seveda jo glede tega nisem hotel izpraševati — tudno je pa vendarle — ker mi je pe mojem računu dala vse eveje premoženje do aadnjega beliča.c
Ogovora! urednik: Vrne]« KapalIL Tisk* tiskarn* M. Hrovati* ▼ Ljubita*! Sidrn J« koaxorfl| »Moti*
Wajinstvetii morilec deklet.
Oba si krepko stisneta roki.
»Da, da, prava nesreča, da jo lepa blondinka umrla«, izpregovori Tom če» nekaj časa zamišljeno. Vedno sem trdil Molly, tla zadeva ne bo dobro končala. Tukaj je vse tako aagonetuo, pogosto sem si o vsem napravil lastno sodbo. No, pa sedaj je vse minulo, ničesar nisem slišal, • ničesar videl. Žalosti me le dejstvo, da je morala mlada dama tako nenadoma umreti. Molly je vsa obupana radi tega ter plaka, da bi se jo mogel usmiliti celo kamen.«
Edvard je uverjen, da navdaja Bessjr ista bol kot Molly, vendar pa o tem niš ne omeni. S Tomom odide v klet, kjer je vsa posadka podmornice marljivo na delu, da spravi zaklade morja iz ladje v tajinstveno hišo. Več ur poteče, predno je zadnji zaklad odnešen v hišo.
S kratkimi besedami se potem poslovita Edvard in Tom od moštva podmornice. Stisljaji njihovih žuljavih rak jima povedo več kot bi mogli povedati s besedami, kako »elo so vzljubili poslavljajoče se tovariše. Da, najstarejši med njimi, ki je sicer vedno molčal, izpregovori nekaj prisrčnih besed v slovo, izražajoč nado, da ju kmalu zopet vidi na podmornici.
Ko prideta po stopnjicah v vežo, jima pride moi s krinko nasproti.
»Jim ostane tukaj, da a ostalim moštvom vse uredi za vajin odhod in vaju spremlja, da prideta neovirano iz Londona. — In če bi vama pretila kaka 1 nevarnost, vseeno kaka, potem se spomnita, da živi mož, ki vama takoj pride na pomoč, mol, kateri se celega sveta ne boji.«
Po teh besedah poda obema desnico, pri čemur opazi tako Edvard kot Tom, kako mrzlično se mu trese roka.
»Zdravstvujte, dragi Edvard, — zdrav-stvujte Tom, izročite moje pozdrave Bessy
In Molly, — dolžnost me zove sedaj v ,
dolžnost, katere ne morem in tudi ne — smem dalje odlašati. Mrtva vpije po maščevanju — zahteva svojo žrtev!«
Skripaje so zaprejo vrata, ki peljejo v klet in za katerimi zgine moi s krinko. Tisti hip prileti tudi Bill, da sledi zagonetnemu možu. Mimogrede stisne Edvardu in Tomu Se desnico v slovo, potem pa jo ubere za svojim gospodarjem.
V Liverpoolu
»Zadnjikrat ti pravim, Kati, da sem ie sit tvojih večnih pridig. Ali misliS mor da, da mi je v posebno zabavo, da bi so ti za vsak izostanek od doma opravičeval? Ne, ne, to misel si izbij enkrat ea vselej i* glave, jaz živim kakor jas hočem in sl ▼ tem oziru prepovem vsako tudi najmanjše vmševanje v moje posle.«
Na te v resnici brutalne besede ne odgovori lepa, mlada soproga z nobeno besedo. — John Noldan, njen soprog — ta je namreč tako brutalno nahrulil svojo sopro-
(NadaljftvanJ*.)
če se je po ponesrečeni špekulaciji vrnil domov, je svojo nevoljo in jezo zlil na svojo ubogo soprogo, ki sl je v svojem neizmernem trplenju vedno bolj želela, da jo čimpreje reši smrt vseh muk.
Danes je gospod Noldan očividno posebno slabe volje. Tri dni je bil že odsoten z doma ter je ves ta čas z malimi presledki presedel pri hazardni igri,
In ko ga sedaj njegova mlada soproga radi dolgega izostanka nalahko pokara, izlije svoj srd na ubogo soprogo, ki molče in udano prenaSa izbruhe svojega lahkoživega soproga.
Gospod Noldan je videti prav zadovoljen, da so mu je enkrat nudila prilika, da nalije svoji ženi čistega vina. Mirno sedi v stolu in opazuje vijuge dima, ki se dvigajo iz cigarete pod strop razkošno opremljene sobe.
»Ali si hiiino odpustila?« vpraSa po daljiem molku soprogo.
»Da,« zašepeče ona udano In nagne glavo.
»Ne imej tako kislega obraza, to si prepovedujem!« zavpije na njo surovo. »Izdatke moramo omejiti, kolikor lo mogoče predvsem pa je treba hraniti v gospodinjstvu.«
Kati molči.
»Zaenkrat se moraš seveda odreži vsem zabavam in podobnim razveseljevanjem. Sicer tl pa to itak ne bode preveč težko,« nadaljuje i zaničljivim smehljajem, »saj si zrastla na kmetih, kjer vsega tega itak ni.«
Kati mu na to žalivko nič ne odgovori, pač pa ji stopi dvoje velikih solz- na lice.
»Pa ne, da se že zopet cmeraš?« zakriči jezno.
»S teboj ni več mogoče izhajati, Kati, in če bo tako šlo naprej, sploh s tabo ne bom nobene besede več izpregovorjl.«
Sedaj se ozre vanj.
»John, ti me na vse mogoče načine žališ, povej, s čim sem to zaslužila?«
»Daj vendar mir s takimi občutljivostmi, Kati, tega jadikovanja ne maram nič več poslušati,« odvrne z zaničljivim smehom. »Jaz da te žalim? Smešno!«
Mlada soproga upre svoje oči zopet k tlom. Na njenem lepem obrazu leži globoka, neizrekljiva bol.
»Bolje bi bilo, da bi se zanimala ta tvoje gospodinjske zadeve, kot pa da igraS vlogo žene, ki mora po nedolžnem toliko trpeti,« pristavi zlobno.
Potrta, na duši in telesu zlomljena, se mlada soproga takoj dvigne ter opotekajoč se odide iz sobe.
»Komedija, vse sama komedija 1« reče mož, ko gleda za odhajajočo. »Oh, da bi se vendar nikdar ne bil oženil! Potem bi še vedno užival veselo samsko življenje kol preje.«
Zamišljeno hodi po sobi gorindol.
Hodni salon
Hinka Horvat
LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi naj-
novejSe damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo.
Oglašajte
Y
Novi Pravdi!
«*suvpr*.w nMimma/rxjx	i re»iasmwmmtn	vmaMmnemmnm
TUNGSRAM
ZAGREB * ZEMUN
Pozor, krojač, Šivilja, neSivilja
Kal tl koristi kroj brci pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na Jeljo ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, Itoncesijonirani od ministrstva ra trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji la krojače, IIvlije in neiivllje.
Glasbene Instrumente m potrebščine
kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6
Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
MMifj Sinic
Ljubljani!
Sv. Petra cesta 29.
Lastna« knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
najboljši M stroji
*o edino
Josip Petelinca
znamke
.,GrItzner“ ln ..Adler"
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Pr«l«rnov*ga ipomanlka za vodo.
g0 _ je bil eden najuglednejših londonskih trgovcev. Na tihem je sicer o njem krožila vest, da je s svojimi brezumnimi Spekulacijami prišel že skoro ob vse premoženje, s svojo ženitvijo k lepo Kati Mi-les, ki mu je prinesla v hišo velikansko premoženje, pa si je zopet opomogel. Dve leti je od tedaj poteklo, ko je poročil bogato Kati. Začetkom je bil zelo ljubeznjiv In nežen soprog svoji ženi, kmalu po rojstvu prvega deteta, brhke deklice, pa je zašel v slabo tovarišijo. Mlada, pomilovanja vredna soproga večkrat po cele dneve, da celo tedne ni vedela, kje se pravzaprav nahaja njen mladi soprog. Trgovino in kupčijo je popolnoma zanemarjal, le tupatam se je spustil 5e v kake dvomljive špekulacije. In
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Din 511,0110.1100'—
Rezervni zaklad ta.:
Din 10,000.000'—
i: UuMiana,
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovič
Novi Sad
Trst
Brzojavni naslov:
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle.