Mino iz Prekmiiria. Dolnja Lendava. Na veliki petek nas je iziienadila novica, da je zapustil Dolnjo Lendav.pi g. France Satler, odvetijiški koncipijent pri g. dr. Strasserju. G. Satler je bil pri nas .skoraj eno celo leto in je vsled svoje domačnosti postal priljubljen po ysej pkolick Rad e drUgemu pomagal, če mu je le bilo mogoče. Obenem je bil agilen in mu je napredek Prekmurja, to je onega dela naše domovine, ki je dolga stoletja roboval tujcu in katerega po krivici nekateri gospodje, ki «a ne poznajo, menujejo slovensko Sibirijo, zelo pri srcu. G. France je nerad zapustil Lendavo. Šel je začasno na svoj dom k Sv. Barbari v Slov. goricah, kjer čaka na novo službeno mesto. Žeiimo nu, da bi kmalu dobil zaposlitev ia da bi še včasih prišel med nas, ki ga bomo pogrešali. ¦ -j. _ Dolnja Lendava. Pr6d dnevi je l)il zaposlen, in sicer je dobil službeno mesto na tukajšnji davčni upravi g. Ludovik Rapoša, abiturient II. realne gimnazije v Ljubljani. G. Rapoša je prosil za sprejem y beograjsko saobračajno šolo, a njegova prošnja je bila neugodno rešena. Tako je bil bre2 službe. Ostalo mu je upanje na kako zaposlitev. In res, to je po dolgih sedmib mesecib dačakal. V. teh mese;« cih čakanja pa ni počival, temveč s poučevai-^ njem drugih si je služil denar za skorjo greun ke^a kruha, želimo mu, da se na tem mestu^ v bližini rojstne hišice in dragih domačib d2i bro počuti! Turnišče. Pri nas so lepi In fopli pomla* danski dnevi. To pričajo številne cvetke po" (ravnikih, zlasti pa to, da so prišle z južniti krajev lastovke in dolgonoge Storklje, ki B svojim petjem kle-kle-kle razveseljujejo yea trg. Gotovo se jim pri nas dobro godi, kajff svoje domove imajo kar na štirih dimnikili^ od katerih je najstarejši dom na Maršovenj; dimniku. Dobrovnik. Dolgo se Je vlekla borba za slcf-i vensko pridigo in končno smo le dosegli, 'ds? smo božfo besedo slišali tudi y slovenskem! jeziku. Saj pravijo, da zmaga le. oni, ki yztra-< ja do konca.