ZELEZAR
leto XVIII.	1978
JUNIJ	St. 6
4. JULIJ-
praznik neuklonljivih
Z okupacijo naše domovine aprila 1941 je nastopil čas naše naj-večje preizkušnje. Obsodili so nas na iztrebljenje, na pogin. Odločili pa smo se drugače — za borbo na življenje in smrt. Ne bomo upognili hrbtenic in ne bomo klonili z duhom, ne bomo šli čez lagodno polje hlapčevstva. Izbrali smo pot v življenje čez golgoto žrtev in trpljenja. To je pomenilo neenak, obupen, toda odločen boj. Ni bilo prvič, da smo stali pred tako odločitvijo; toda v tako brezupnem položaju naši narodi še niso bili. In prav zato je bila potrebna modra, globoko utemeljena in pogumna odločitev. Naši narodi v vsej svoji zgodovini v urah trdih preizkušenj niso izgubili vere v svobodo. In ko je leta 1941 izgledalo vse brezupno, je sklical generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije tovariš Tito 4. julija 1941 v Ribnikarjevi hiši na Dedi-nju v Beogradu sestanek, s katerega so poslali člani politbiroja Centralnega komiteja poziv vsem jugoslovanskim narodom, naj začnejo oboroženi boj proti tujim nasilnikom. Tako je bila utrta pot iz strašnega položaja, pot boja in bitk in skupnih junaških dejanj za rešitev lastnega življenja in domovine. Ob tem pozivu so jugoslovanski narodi pokazali, da so enotna in bratska družina, usmerjena k istim smotrom in ciljem. Zravnali so tilnik in hrbtenico in skočili s sramotnega odra, kamor so jih postavili fašistični zavojevalci. V proglasu centralnega komiteja KP Jugoslavije je bilo poudarjeno, da je treba svobodo izvo-jevati samo z lastnimi silami. In pokazalo se je, da je tovariš Tito uganil, ko je govoril, da je osvobodilna vojna lahko nezlomljiva in lahko pripelje do končnega cilja samo takrat, ko je zrasla iz ljudstva in kadar ustreza njegovim najvitalnejšim interesom. Kot zgodovinska osebnost, ki ji je bila revolucija vedno poglavitna,, temeljna stvar, je izdelal tovariš Tito vojno strategijo narodnoosvobodilne vojne na politični strategiji KP Jugoslavije, ki računa z dolgoročnimi, družbenimi in drugimi interesi ljudskih množic. Tito je dejal: »Pozvati ljudstvo samo v boj proti okupatorju, ne da bi mu hkrati tudi povedali, da bo s tem bojem doseglo nekaj novega, boljšega, da se ne bo vrnilo na staro — ne bi moglo pritegniti v ta boj vseh narodov niti vzbuditi zanimanje zanj pri tako širokih ljudskih množicah, niti v tem boju vzdržati do konca, to je zmagati.« Nobeno modrovanje prejšnjih svetohlinskih oblastnikov, da smo zapisani gotovi smrti, ker smo kot majhni narodi pograbili za orožje in se uprli, ni motilo upornikov in tudi ne mar-nanje klečeplaznih modrecov Evrope, češ — uporniki v srcu Evrope, sredi nacistične trdnjave! Pogumna dejanja jugoslovanskih narodov so povzročila začudenje nad prerojenjem in prebujenjem »neukih in nevednih balkanskih pastirjev«. Kljub kvislingom, četnikom, ustašem in beli gardi so partizani zmagovali in se čedalje učinkoviteje spopadali s sovražnikom od Triglava do Djevdjelije, od Jadrana do vzhodnih meja.
OB DNEVU BORCA —
4. JULIJU
ISKRENE ČESTITKE DELOVNIM LJUDEM, BORCEM
IN AKTIVISTOM NOB, OBČANOM, MLADINI — VSEM, KI VLAGAJO SVOJE NAPORE '
IN ZNANJE ZA BOLJŠI DANES IN JUTRI V NAŠI SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI DRUŽBI

Cetrtojulijske opredelitve se v bistvu ne nanašajo samo na program ene generacije, samo na programsko akcijo generacij, ki so sodelovale v narodnoosvobodilni borbi, marveč se nanašajo na vse tiste, ki sprejemajo revolucijo. Julijski ognji zato ne ugasnejo, ker se tisti, ki prihajajo z močjo svoje mladosti, vključujejo v stroj predhodnih revolucionarnih generacij. Naprej gremo enotni, vedno močnejši. Pred 37 leti prižgani ognji revolucije še vedno gorijo, gorijo v naših srcih. Venomer jih razplamtevajo revolucionarne pobude Tita in partije, ki temeljijo na marksistični usmerjenosti naše družbene preobrazbe.
Ob dnevu samoupravljalca
Delavec, delovni človek in občan s svojimi neposrednimi življenjskimi interesi in potrebami postaja izhodišče in merilo uresničevanja novih odnosov v političnem sistemu. Delavec — samoupravljalec. Življenjsko vprašanje delavca in delavčevega položaja je danes čisto spremenjeno; gre za to, kako naj v celoti obvlada ves dohodek, odloča o razširjeni in družbeni reprodukciji, kako naj sodeluje pri sprejemanju odločitev o skupnih interesih na raznih ravneh združenega dela in družbe kot cfelote. Kakšne spremembe v povojnih letih! Borili smo se za zmago oborožene revolucije, trdo posegli v graditev socialistične družbe, doživljali njeno preobrazbo — in jo še doživljamo in v njej sodelujemo. Zdaj nam je jasno, da sta ekonomski in politični položaj delavca v družbi neločljivo povezana. Zdaj še utrjujemo odločujočo vlogo in položaj delavca v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krepimo samoupravne družbenoekonomske odnose in materialne osnove dela. Z ustavnimi določili iz leta 1974 in z določili zakona o združenem delu, ki so jim sledili še drugi sistemski zakoni, družbeni in politični ukrepi, smo doživeli izredno obsežne spremembe, tako v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih, posebno še v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Te ugotovitve so navedene v izvajanjih tov. Edvarda Kardelja na 30. seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so razpravljali o temeljih političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Dalje navaja tov. Edvard Kardelj, da so se ti odnosi nadalje razvijali in se še razvijajo tako v načelnem socialističnem in demokratičnem kakor tudi v funkcionalnem in organizacijskem smislu. Potem navaja;
»Toda ta proces krepitve samoupravnega položaja in vloge delovnega človeka se ne bi mogel razvijati svobodno, v polni meri in s potrebno dinamiko, če se takim družbenoekonomskim in proizvodnim odnosom ne bi pravočasno in hitreje prilagajal tudi naš politični sistem v celoti.«
Razumljivo je, da je samoupravljanje bilo obširno obravnavano tudi na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Poudarjena je bila vloga delegatskega sistema. Iz referata tov. Popita posnamemo važno misel, da morajo postati skupna vlaganja temeljnih organizacij združenega dela v nove proizvodne zmogljivosti temeljna oblika združevanja dela in sredstev v novem sistemu razširjene reprodukcije, ki temelji na samoupravljanju in dohodkovnih osnovah. In nadalje zasledimo ugotovitev, da interes delavca v temeljni organizaciji združenega dela še vedno ni dovolj povezan z interesom delavca, občana, prebivalca v krajevni skupnosti, kjer zadovoljuje vrsto svojih interesov in rešuje življenjska vprašanja, kot so na primer vprašanja stanovanja, otroškega in socialnega varstva, preskrbe, varstva okolja in drugo.
To so izredno obsežne in odgovorne naloge, ki jih pa delavci naše delovne organizacije pravilno pojmujemo in rešujemo z vsem čutom odgovornosti. Razvoj tovarne in nazvoj naselja Štore, skrb za graditev novega zdravstvenega doma, za razvoj telesno-kulturne in športne dejavnosti, razumevanje za razvoj šolstva in drugih važnih področij ne samo v Štorah, temveč tudi v ostalih naseljih, kjer prebivajo delavci naše delovne organizacije, to so zadeve, ki potrjujejo pravilen odnos naših delavcev — samoupravljalcev do ključnih vprašanj in problemov, s katerimi se samoupravljalci srečujejo. Lahko trdimo, da je je delegatski sistem tudi v naši sredini uveljavil kot demokratična in samoupravna podlaga odločanja na vseh ravneh sampupravne organiziranosti naše družbe.
Zavedamo se, da moramo v nadaljnji graditvi političnega sistema posvečati posebno pozornost krepitvi in utrjevanju vsebine delegatov in delegacij. Zavedamo se, da vse to zahteva nenehno strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje, širjenje duševnega obzorja, političnega obzorja, obzorja pravih samoupravljalcev, ki stojijo pred vedno novimi nalogami in problemi, kakor jih prinaša razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Po tej poti bomo korakali tudi v prihodnje in utrjevali našo samoupravno zavest.
Takšne so naše misli in načrti ob 27. juniju — dnevu samoupravljalca.
XI. kongres ZKJ
Vsi člani ZKJ in v frontni SZDL organizirani delovni ljudje že nekaj mesecev vršimo priprave na kongrese ZK. Ker bodo letos tudi kongresi sindikata, zato upravičeno govorimo o letu kongresov. Vršili so se že vsi republiški kongresi ZK, o čemer je bilo tudi v našem glasilu že pisano.
Predkongresne priprave vključujejo najširši krog delovnih ljudi organiziranih v SZDt, sindikate ZSN, ZB in predvsem tudi vse člane ZK. To niso samo formalne priprave delegatov in vodstev družbenopolitičnih organizacij, temveč vsega članstva, saj je to tudi prilika in priložnost za obračun našega celotnega družbenega dogajanja v obdobju štirih let.
Končani XI. kongres ZKJ, ki je potekal v Beogradu v času od
20.	do 23. junija 1978 v novi kongresni dvorani Sava je lahko ugotovil velik napredek naše samoupravne socialistične družbe v zelo razgibanem obdobju. Ob izredno dinamičnem zunanjepolitičnem dogajanjh, za katerega je še posebej značilna oboroževalna tekma velesil, povečani vpliv neuvrščenih dežel, prizadevanje reševanja konfliktnih situacij v svetu, predvsem na Bližnjem vzhodu, Afriki in še drugih žariščih v svetu, se neuvrščene države vedno bolj pojavljajo kot zagovornik miroljubne koeksistence pri razreševanju sporov na miren način. Tu je naša Jugoslavija za vzor in ni slučaj, da so potovanja našega predsednika Tita bila uspešna in tudi potrebna.
POZDRAV
XI. KONGRESU ZKJ — BEOGRAD
Člani ZKS in delovni ljudje Železarne Štore pošiljamo XI. kongresu ZKJ naše delovne pozdrave z željo uspešnega dela.
Zavedamo se dolžnosti pri izpolnjevanju nalog kongresa ZKJ in obljubljamo, da bomo naloge XI. kongresa ZKJ dosledno u-resničevali v našem vsakodnevnem delu, na delovnem mestu kot tudi z vsakodnevnim političnim delovanjem.
Štore, 20. 6. 1978 člani ZK in delovni ljudje Železarne Štore * V
XI. kongres ZKJ je tudi ocenil razvoj socializma v svetu kot svetovni družbeni sistem, ki v zadnjem desetletju nedvomno dobiva svetovne razsežnosti. V našem jugoslovanskem prostoru je cena razvoja samoupravne socialistične družbene ureditve osnovno gibalo vsega dogajanja. Na tem področju se s sprejetjem zahlona o združenem delu in njegovim izvajanjem zopet potrjuje zgodovinska vloga in značaj delavskega razreda in pravilna usmeritev ZKJ v celotnem njenem zgodovinskem razvoju. Zveza komunistov Jugoslavije je v svojem obstoju dokazala pravilno in jasno začrtano usmeritev v vseh obdobjih, tako pred drugo svetovno vojno, v času narodnoosvobodilne borbe, kot v vsem povojnem času, da je zvesta in odgovorna svojemu ljudstvu, zato je tudi njena politična avantgardna sila, katera je v vseh zgodovinskih trenutkih bila edina sposobna pravilno oceniti položaj in tudi usmeriti delovanje ljudskih množic za doseganje zgodovinskih ciljev. Uspehi razvoja samoupravne socialistične družbene ureditve dokazujejo, kako pravilna je bila zgodovinska odločitev ZKJ ob odločitvi v letu 1950 v smeri razvoja samoupravljanja. Ekonomski razvoj Jugoslavije nedvomno potrjujejo doseženi uspehi pri razvijanju novih kvalitet družbenih odnosov, nenehni rasti družbenega in tudi osebnega standarda in razvoja infrastrukturne dejavnosti.
V tem trenutku se zavedamo, da so naši'uspehi delo vseh delovnih ljudi, kateri Zaupajo in sledijo po začrtani poti naše Zveze komunistov Jugoslavije in še posebej tovariša Tita. Ugled, ki ga ima Jugoslavija danes v svetu, je vsekakor povezan z usmeritvijo ZKJ, njene dosledne neuvrščenosti, borbe za enakopravne odnose v svetu in odgovornosti pred lastnim ljudstvom. Ponosni smo na našo Zvezo komunistov Jugoslaviji in zato ji tudi zaupamo iri sledimo.
Mi delavci Železarne Štore se po plodnih kongresnih razpravah zavedamo, da imamo še veliko nalog pri doseganju našega cilja, tako v doslednem uresničevanju zakona p združenem delu, še boljši in večji produktivnosti dela, še boljšem družbenopolitičnem delovanju in tudi doseganju višje življenjske ravni nas vseh, istočasno se tudi zavezujemo, da bomo odločitve in Sklepe XI. kongresa ZKJ dosledno izpolnjevali kot našo skupno družbeno dolžnost tako, kot smo štorski že-lezarji delali tudi doslej.
Svečan sprejem v ZK
V	času partijskih kongresov je komite železarne organiziral svečan sprejem za nove člane v Ž& V tem letu je bilo v vrste ZK sprejetih 14 novih članov. V imenu tovarniškega komiteja je vse prisotne pozdravil sekretar komiteja tov. Mirko Gozdnikar, ki je v Svojem govoru med drugim dejal:
»Tovariši, prepričan sem, da ste lahko še posebno ponosni, da ste bili sprejeti v ‘vrste ZK, prav v času partijskih kongresov in tako rekoč ob dnevu mladosti in praznovanju 86. rojstnega dne predsednika ZKJ tov. Tita.
Smo sredi izjemno bogate in dinamične politične dejavnosti v vsej državi. V skupščinah so pričeli z delom novi delegati, ki so bili izbrani na najširši demokratični osnovi. V ZK pa so v polnem razmahu sklepne priprave na XI. kongres ZKJ. Zdaj delamo obsežne bilance pomembnih dosežkov in rezultatov družbenega in ekonomskega razvoja naše socialistične samoupravne skupnosti v daljšem razdobju, ki je globoko prepleteno s Titovim revolucionarnim delom.
V	minulih dneh so republiški kongresi' in pokrajinski konferenci ZK zgovorno prikazali primere p tem, kako sta delovna prizadevanja in ustvarjalne dosežke delovnih‘ljudi po vsej Jugoslaviji navdihovala Titova misel in poziv, kako sta politika ZK in njena politična strategija v graditvi socialističnega samoupravnega' Sistema v neodvisni in neuvrščeni Jugoslaviji istovetna',s smerjo, ki jo je Tito s svojim življenjem in delom tako globoko vrezal v zgodovino in živo resničnost naše Svobodne dežele.«
V	nadaljevanju je govoril o vlogi in delu OO ZK ter njenega članstva po 8. kongresu ZKS, ter zaključil:
»Potrebno je graditi nove odnose, ki pa si pogosto le s težavo utirajo družbeno veljavo in seveda s tem v zvezi presegati Stare, ki-se le počasi umikajo. Potrebno-je reševati tudi vsakodnevna nasprotja, ki jih poraja naš-sedanji družbeni razvoj. ZK potrebuje torej idejno trdne in teoretično dobro podkovane člane, ki bodo znali razlikovati napredno od nazadnjaškega, pomembno od nepomembnega, bistveno od nebistvenega, hkrati pa znali napredne rešitve s svojim delom in politično aktivnostjo^ uveljaviti ne le v besedah, marveč v praksi, torej v vsakodnevnem/življenju.
V	svetu, za katerega je kljub uspehom gibanja neuvrščenih, še vedno značilna prevlada velešii, Smo jugoslovanski komunisti zgled, kako lahko ostaneš zvest Samemu sebi, čeprav smo na želo občutljivem geografskem področju. To'zvestobo Samemu sebi in naši, Titovi poti v socializem, pa bomo nedvoumno tudi vnaprej ohranili in ne bomo dovolili, da bi si kdorkoli začel lastiti Sadove' Šfeeo socir.’ ištičhe družbene revolucije.
Zaradi vsega tega je ena glavnih nalog slehernega člana ZK, da sam skrbi za svoja usposabljanja, da se bo lahko kritično in ustvarjalno vključil v družbene jn politične tokove. Sleherni član mora biti idejnopolitično tako-izobražen, da bo mogel pri opravljanju svojih samoupravnih in političnih nalog uveljavljati politiko in program ZK. Skratka, sleherni član mora dati svoj osebni prispevek tako k oblikovanju programa in politike ZK, kot k njenemu uveljavljanju in uresničevanju v demokratičnem socialističnem samoupravnem družbenem sistemu. Za lenobo, idejnopolitično nepismenost in pasivnost ni prostora v ZK. ZK pa seveda ne sme skrbeti samo za lastno idejnopolitično usposabljanje, ampak tudi za to, da bi v proces marksističnega teoretičnega in idejnopolitičnega usposabljanja pritegnila, slehernega delavca in občana. -Življenjske-izkušnje kažejo, da prihaja do težav pri reševanju problemov tudi zaradi nesposobnosti članov in organizacij ZK, da bi v svoje akcije vključili stvarne,: življenjske probleme delavcev.
Sprejem y vrste ZK je prevzem obveznosti
Uresničevanje idejnopolitične 'in akcijske vloge ŽK pa jo mogoče le na podlagi Ustvarjalne uporabe marksizma. Sodobna družba ne moro biti zasnovana zgolj na spontanem, občasnem in pragmatičnem znanju. Komunist se_mora stalno učiti, se seznanjati s klasičnimi in sodobnimi dosežki marksistične misli in se tako usposabljati za spoznanje, razumevanje in razlaganje družbenih pojavov ter za odkrivanje perspektiv delavskega gibanja.
IZ »ELA KOMITEJA ZK
NQVA ORGANIZIRANOST ZK V ŽELEZARNI
Komite ZK Železarne je na svoji: seji razpravljal o reorganizaciji ZK. Na osnovi statuta ZKS in v skladu z njegovim 11. členom, ki obvezuje komuniste, da se organizirajo v OOZK v vsaki TOZD, delovni skupnosti ali krajevni skupnosti, skratka povsod tam, kjer delamo in živimo, je prišel do zaključka, da sedanja organiziranost ZK v delovni organizaciji ne ustreza. Zaradi tega je dal članstvu v razpravo nov predlog organiziranosti ZK v Železarni. Nov predlog predvideva ustanovitev OOZK v vsaki TOZD in DS, kjer je zadoščeno statutu ZKS (najmanj 3 elani). Tako bi i-meli v delovni organizaciji v bodoče: 18 OOZK. Razpravá o novi organiziranosti pravkar poteka. Nové OOZK bodo ustanovljene, do 1. julija s sklepom občinske konference. V ta namen se že vršijo vse kadrovske: priprave za vodstva in pripravljajo akcijski programi delovanja komunistov, ki bodo na ustanovnih sestankih dani članstvu v razpravo in sprejemu. .
Na seji komiteja dne 13. 6. 1978 pa je tekla razprava o uresničevanju srednjeročnega planh' raz-
voja Železarne in program nadaljnje izgradnje. V razpravi je bilo ugotovljeno, da.z izvajanjem programa kasnimo na nekaterih področjih tudi do 2 leti. Do teh zakasnitev'je prišlo iz več razlogov. (soglasj a, nizka (lastna udeležba itd.). V nekaterih primerih pa kasnimo tudi iz čistih subjektivnih razlogov. V zvezi Z nadaljnjim programom investicijskih vlaganj bo potrebno še v letošnjem letu sprej eti' Samoupravni sporazum o združevanju kvalitetnih sredstev na nivoju delovne organizacije. Pri obravnavi te problematike je bilo izpostavljeno tudi vprašanje družbenega standarda, ki sedaj ni zajet vpro-gramu investiranja.- Izrečena je -bila zahteva, da se mora družbeni standard reševati vzporedno z investiranjem v proizvodnjo in mora postati sestavni-del Srednjeročnega programa razvoja.
' Dogovorjeno je bilo, da se v OOZK obravnavajo uresničevanje srednjeročnega plana in program, nadaljnjega razvoja. Delavni" v vseh sredinah morajo biti sproti Seznanjeni - S : pripravljanjem programov in izvajanjem le-teh.
Svečan sprejem v ZK
Osnovni cilj idejnopolitičnega usposabljanja v ZK je usposobiti komuniste za politično delovanje, s katerim se bodo zavzemali za cilje naše socialistične Samoupravne družbe'ter znali pri tem pritegniti za seboj: množice: in idejno razorožiti nosilce protisamoupravnih teženj. Usposobljeni motajo biti tako, da bodo z uspehom posegli v boj za spreminjanje družbenih in gospodarskih razmer v SVojem okolju.
Tovariši, iz vsega predhodnega se jasno vidi, da članstvo v ZK ne prinaša nikakršnih privilegijev, ampak nasprotno,, veliko odgovornosti, obveznosti in marljivega dela.«
V -imenu občinskega komiteja ZK Celje je navzoče pozdravil in jim čestital član komiteja tov. Ivan Štefančič.:,
Po svečanem delu programa, ko so mladi člani ZK prejeli članske izkaznice,-so se še nekaj časa zadržali v sproščenem pogovoru s starejšimi komunisti ter tako izmenjali svoj e izkušnje z njimi. Pri tem pa dobili tudi dovolj napotkov za svoje bodoče družbenopolitično delovanje.
Samoupravljalec ne samo ob stroju, temveč tudi v odločanju v vseh zadevah našega samoupravnega socialističnega sistema
Podatki proizvodnih rezultatov za mesec maj v Slovenskih železarnah zopet niso zadovoljivi, kar neprijetno preseneča, ker so bili v normalnih letih v.prvem polletju prav marec, april in maj običajno najuspešnejši meseci.
Proizvodnja surovega železa je prišla v reden tok in če ne bo nekih nepredvidenih zastojev, bi do konca letošnjega leta lahko vsaj v seštevku ujeli letni plan. V primerjavi z lanskimi rezultati je letošnja majska proizvodnja surovega železa bistveno boljša in je ob koncu maja kljub skoraj dva in pok mesečnemu izpadu proizvodnje surovega železa na elektroplavžu v Železarni Štore, za manj kot 1000 ton v zaostanku za lanskoletno v istem obdobju.
Proizvodnja surovega jekla je bila maja slaba. Izdatno: so sicer presegli mesečni plan v jeklarni železarne Štore, kar pa ne zadošča, da bi pokrili zaostanek proizvodnje jekla v jeklarna na Jesenicah in Ravnah. Ob koncu aprila je bilo izvrševanje zbirnega načrta še dobro, saj je znašalo 102%;'V maju je vsa prednost splahnela in ostali smo komaj še malo nad 100 %, saj je cela pozitivna razlika komaj 350 ton.
Tudi lani v maju proizvodnja surovega jekla ni bila kaj boljša, letošnja pa še zaostaja za več kot 1500 ton. V primerjavi z izbirno proizvodnjo ob koncu petega meseca je letošnja proizvodnja jekla okoli 4300 ton večja.	1
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MAJU
Blagovna proizvodnja je bila v maju izvršena 95 % linearnega planu in edina delovna organizacija, ki je izdelala Več kot je znašal mesečni pito, je bila Žična Celje. Ce primerjamo blagovno proizvodnjo z dosežkom v letošnjem aprilu, je majska proizvodnja skoraj do tone enaka aprilski. Po petih mesecih; Znaša letošnja proizvodnja 7 % več, kot je znašala v enakem obdobju lani. Letošnja majska proizvodnja je tudi za več kot 3000 ton večja, kot je bila maja lani. Navzlic vsemu temu pd zaostaja za 5 % za mesečnim planom in nekaj več kot 4 % za petmesečnim planom. V zbirnem rezultatu je tudi samo še Žična Celje. ki izvršuje plan blagovne proizvodnje.
Proizvodnja traktorjev iz meseca v mesec napreduje in je zopet bistveno Večja kot je bila aprila, še vedno pa ne na trendu, ki bi zagotavljal izpolnitev mesečnega plana..
: Cež mesec dni bomo obravnavali polletne podatke z uspehi in neuspehi. Skupni podatki za sestavljeno organizacijo zamegle dogajanja v delovnih organizacijah, še bolj pa proizvodne rezultate posameznih izdelkov. Zadostitev trgu so komaj razvidne Iz proizvodnih podatkov, katere spremljamo, saj so odvisne od rokovnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To, kar nas pa v medsebojnih odnosih v okviru SOZD Slovenske železarne še bolj zanima, pa je, kako se oskrbujemo medšebdjho, kakšno je stanje v polletju in kakšni so izgledi za naprej. Temu vprašanju bom v prihodnjem mesecu namenil več prostora.
Kadar pišem o rezultatih izvoza, sem vedno v Škripcih, ali naj dam poudarek terriu, da izvoz ne izpolnjujemo po predvidevanjih, ali naj te podatke previdno obidem; V Jugoslavijo uvažamo še vedno več kot tretjino porabe jeklarskih proizvodov. Uvažamo tisto, kar v državi res ne proizvajamo in uvažamo, kar v domačih železarnah ne morejo izdelati, ali vsaj ne morejo rokovno Zadostiti dinamiki porabe.
Kje nastajajo proizvodni viški posameznih proizvodov? Kočljvo vprašanje in če bi bili pri taki analizi res dosledni, bi ne nabrali kaj Velikih količin.
Izvažati je treba, ker smo tudi porabniki deviz in devizna bilanca za železarne ni pozitivna. Kot že rečeno, pa pretežni del proizvodnje pokriva sicer potrebo uvoza jeklarskih izdelkov. Cene na svetovnem trgu so zelo neugodne iri še vedno je v teku izjemno huda konkurenca in prodaja pod dogovorjenimi naj nižjimi cenami. Razumljivo je pri takem stanju zapeljivo prodaj ati iste proizvode, ki so deficitarni na domačem trgu, po ugodnejših cenah doma. Huje je pri tistih proizvodih in to je primer pri nekaterih proizvodih finalizacije, za. katere ni možnosti prodaje na domačem trgu, zaradi slabega povpraševanja pa ni možno: teh proizvodov izvoziti, za kar je bila tudi proizvodnja načrtovana.
Letošnji izvoz je v vseh treh železarnah večji, kot je bil leta 1977. •Pri predelovalcih je slika obratna in so letos izvozili 23 % manj po vrednosti kot v enakem obdobju lani.
Vrednost izvoza'v letošnjem maju je po vrednosti za tretjino manjša, kot je bila v istem mesecu lani, kar sicer ničesar ne pove, razen tega, da znižuje raven izvoza ob koncu prejšnjega meseca. Pri pregledu rezultatov: delovnih organizacij je edino Železarna Ravne, ki je vsaj blizu 100 % dosežku, pri vseh drugih so rezultati pod 90% zbirnega plana;.
| V maju, kar je-pravzaprav osnovni poslovni namen, je zopet dosežena vrednost prodaje nad povprečno mesečno načrtovano vrednostjo. To, da je vrednost prodaje v zbirnem rezultatu 2% nad planirano vrednostjo in da pri tem 5 % zaostajamo za planom blagovne proizvodnje, pomeni gotovo uspešno delo, ki ne more biti samo rezultat gibanja cen. Dokazovanje take trditve je dokaj enostavno. Vrednost letošnje prodaje proizvodov- Slovenskih železarn v prvih petih mesecih je 27 % večja; kot je bila v enakem obdobju lani pri tem, da je dosežena kollčina-blagovne proizvodnje Večja samo 7 % od lanskoletne, 20 odstotkov pa ne znašajo podražitve. Vse: delovne organizacije niso enako uspešne tako tudi v maju, ko sta za mesečno načrtovano’ vrednostjo. prodaje zaostali Železarna Ravne in Veriga. Lesce. '
V juniju smo, v zadnjem mesecu prvega polletja, ko navadno nastopajo že težave z vročino in dopusti. Ge smo bili v preteklih mesecih več ali manj. neprijetno presenečeni, zakaj ne bi bili enkrat v juniju prijetno. Upajmo vsaj, da se zaostanek proizvodnje za potrebe trga ne bo povečal, saj je tudi to prispevek za ugodnejšo deviZno bilanco.
Traktorji Štore-zlata plaketa za kvaliteto
Na letošnjem jubilejnem 45. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki je potekal od 12. do 21. maja, je razstavljalo več kot tisoč domačih in nad petsto tujih razstavljalcev iz 52 držav Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Razstavni prostor je letos obsegal rekordno površino 250 tisoč kvadratnih metrov. Najštevilnejši so bili razstav-ljalci iz skupine proizvajalcev kmetijskih strojev, nato iz prehrambene industrije itn.
Družbeni'; sektor, delno pa tudi zasebni, pričakujeta, da bomo V naš proizvodni program vključili tudi težji traktor, to je traktor s približno 100 KM.
Poudariti pa je treba tudi to, da je vladalo izredno veliko zanimanje za traktorje goseničarje, in sicer za celotno Fiatovo gamo. To je posledica praznine, ki vlada na tržišču po tej vrsti traktorjev, kar pa je seveda posledica težav zaradi vedno večjih uvoznih omejitev. Da je bilo zanimanje za kooperacijsko proizvodnjo med Štorami in Fiatom res veliko, dokazujejo tudi številni obiski novinarskih delegacij vseh specializiranih časopisov in revij ter tiskovnih agencij. Naši gostje so bili tudi svetniki za ekonomska vprašanja pri ambasadah zahodnoevropskih držav.
Med uglednimi gosti so bili tudi predstavniki institutov za kmetijsko tehniko iz Beograda, Zagreba in Novega Sada.
PRl\RH3\A KOMORA JlOObLAViJL
OPSil UDRLZiiN)! ZA POI JOPRIVREDt 1 ! PROiRAMIitM ¡\OUStRiflj
ck	žirija j
-.................. | „ .. ,;■>^
Rao	|||||
Naš paviljon (v ozadju), v katerem so potekali razgovori o prodaji
naših traktorjev
Potrditev naših naporov
*
I \» 'i S.h‘u ___________ _____1975. «jod....
Diploma za prizadevnost, ki hkrati obvezuje delavce TT k še večjim proizvodnim naporom
Komisija za ocenjevanje najboljšega domačega proizvoda, ki jo imenuje Gospodarska zbornica Jugoslavije, je posvetila našim proizvodom veliko pozornosti že na samem začetku sejma. Njeni člani so prihajali tudi posamično na naš razstavni prostor, iskali potrebne podatke in informacije, pogovarjali so se z obiskovalci, ki so že lastniki naših traktorjev in na podlagi tega nas je po nekaj dneh obiskala celotna komisija in predlagala, naj izpolnimo vse formalnosti, ki so potrebne za udeležbo pri dodeljevanju najvišjega priznanja. Na svečani podelitvi priznanj smo 16. maja dejansko prejeli to naj višje priznanje za kvaliteto.
V okviru sejma so letos že drugič organizirali prikaz tehničnih novitet, ki jih proizvajalci prikažejo gledalcem v posebni paradi. Za to parado je bil izbran traktor FIAT 1000.
Za udeležbo na tej prireditvi smo dobili posebno priznanje. Na koncu lahko zaključimo, da je bil letošnji sejem v Novem Sadu za nas izredno pomemben in uspešen, saj nas je spoznalo mnogo novih potencialnih kupcev, ki doslej za traktorje Štore še niso vedeli. Glas o novih traktorjih iz Štor se torej vedno bolj širi na vse konce Jugoslavije.
Novosadski sejem je postal v zadnjih nekaj letih eden od na j več j ih specializiranih sejmov v svetu, na katerem se prikazujejo kompletni dosežki v razvoju agroindustrijskega kompleksa v celoti, mehanizacije in opreme za vse faze in vrste del v kmetijstvu, kemizaciji, živinoreji, od proizvodov, ki jih dajejo kmetijsko-industrijski kombinati, vključno s prikazom kompletne organizacije, do opreme za prehrambeno industrijo in finalne prehrambene proizvode.
Novosadski sejem je po obsegu, strukturi razstavljalcev in razstavljenih eksponatov postal največja specializirana gospodarska manifestacija s tega področja in predstavlja prostor, kjer so prikazane inovacije iz vsega sveta, omogoča njihov odkup zaradi uporabe v naši državi in tako prispeva k napredku našega kmetijstva in prehrambene industrije.
Železarna Štore — Tovarna traktorjev, se je letos že drugič predstavila na spomladanskem sejmu s svojim proizvodnim programom, to je s traktorji ŠTORE 402 in ŠTORE 404, medtem ko je FIAT svoj program predstavljal že vrsto let prej. Letos je Tovarna traktorjev prvič prevzela v svoje roke celotno organizacijo sodelovanja na sejmu, s tem, da je predhodno zgradila nov poslovni paviljon na razstavnem prostoru, ki obsega 2000 kvadratnih metrov, medtem ko sam paviljon zavzema površino 100 kvadratnih metrov.
Ze prejšnje leto so obiskovalci sejma iz družbenega in zasebnega sektorji pokazali izredno zanimanje za naše nove proizvode, medtem ko lahko za letošnje leto rečemo, da je to zanimanje preseglo naša pričakovanja.
Pogled na razstavljene traktorje iz naše proizvodnje ter FIATA iz Italije. Posebno pozornost so vzbujali naši traktorji.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET SOZD
SLOVENSKIH ŽELEZARN
Delavski svet Slovenskih železarn se je tokrat sestal na 2. seji dne 14. 6. 1978 na Teharjah v domu železarjev.
Delegati so bili najprej povabljeni na ogled novih obratov v Štorah II, kjer so bili seznanjeni z našimi proizvodnimi dosežki in hkrati tudi s težavami, ki nam zavirajo hitrejšo rast proizvodnje.
Po ogledu je sledila seja, ki je trajala več kot tri ure. Na seji so
—	surovega jekla — ton-
—	blagovne proizvodnje — ton —t traktorjev — ton
—; realizacija — v 000 din
—	izvoz — $
Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar pa moramo y naslednjem obdobju storiti'vse, da bodo odpravljene še tiste ovire, ki DO Slovenskih železarn o-virajo, da bi lahko dosegali še boljše rezultate. Posebna pozornost; je bila posvečena osebnim dohodkom v Slovenskih železarnah. Tako je iž analize ugotovljeno, da je rast osebnih dohodkov v prvih 4 mesecih letošnjega leta za 14,6 % večja v primerjavi z. istim obdobjem lanskega leta, pa vendar še vedno za 5,8 % nižja v primerjavi s celotnim gospodarstvom v Sloveniji. Razni ukrepi, ki so bili v DO SOZD podvzeti; da bi se to stanje izboljšalo, se odraža že pri izračunu osebnih dohodkov v mesecu maju. Kljub temu pa še vedno zaostajamo za planiranimi povprečnimi osebnimi dohodki za leto 1978 razen v DO. Plamen Kropa in v DO Žična Celje.
Tov. Klančnik je ob zaključku poročila dejal:
Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti je najpomembnejše sredstvo za višje gospodarske dosežke, povečanje dohodka in tudi osebnih dohodkov. Štiriizmensko delo pri tem odigrava posebno vlogo. Nočno, nedeljsko in delo na praznične dni neposredno vpliva na izkoristek dragih proizvodnih naprav, zato ga je s posebnimi dodatki spodbujati. Team za osebne dohodke si bo prizadeval, da bodo stimulativni dodatki v DO SZ izravnani. Prizadevati si moramo, da bodo jeklarji s proizvodnimi
med drugim obravnavali in sklepali o realizaciji sklepov 1. seje in ugotovili, da je večina sklepov realizirana, nekateri pa so v teku.
Pod drugo točko dnevnega reda se je delavski svet seznanil z rezultati in izvajanjem gospodarskega načrta v letu 1978. Podrobno analizo je podal tov. Gregor Klančnik, v. d. predsednika poslovodnega organa, iz katere je razvidno, da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta proizvedeno:
336.736 ali za 2 % več 326.480 ali za 7 % več 1.740
4,151.811 ali za 27 % več 15,941.053 ali za 12 % več
uspehi in prejemki med elito de7 lavskega razreda.
V tretji točki dnevnega reda je delavski svet potrdil investicijske programe DO:
1.	Železarna Jesenice: plinifikacija železarne
2.	Železarna Štore: žarilnica
3.	Železarna Štore: dopolnilna oprema livarne valjev in MO
4.	Plamen Kropa: strojna oprema za zidelavo veznih elementov in odkovkov
Temeljita razprava je potekala o vprašanju združitve delovne organizacije za blagovni promet Tehno-Impex v SOZD Slovenske železarne. Po razpravi je delavski svet sprejel šest sklepov, s katerimi se poslovodni organ SŽ zadolžuje pripraviti potrebne samoupravne akte in podatke za razpravo v TOZD. O tem bomo delavce še podrobheje seznanili v naslednjem obdobju.
Že dalj časa pogrešamo samoupravni akt o delovnih razmerjih. Posebna delovna skupina j® pripravila stališča o enotnem urejanju delovnih razmerij v Slovenskih železarnah. Ta dokument je' bil sprejet in bo kot osnova služil za izdelavo pravilnikov v TOZD.
—	Delavski svet je potrdil SS o združevanju in namenih uporabe sredstev skupne porabe v SŽ i pripombami, ki so bile posebni komisiji posredovane iz TOZD.
—	Delavski svet je potrdil tudi z dopolnitvami SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci TOZD in DSSS
Slovenskih železarn. O organizaciji DSSS SŽ pa bo razpravljal izvršilni odbor po predložitvi pismenega gradiva, po tej seji in poslovodnega sveta SŽ.
—	Imenoval je tov. Klančnika za v. d. predsednika poslovodnega organa in tov. Cetinski Andreja in Milana Marolta za v. d. člana poslovodnega sveta.
—	Potrdil je delegate v sekciji pri Zvezni gospodarski zbornici.
•— Seznanil se je o stanju izvajanja investicij, pri katerih so u-deležena združena sredstva.
DELAVSKI SVET DO ŽELEZARNE ŠTORE
Na Svoji 3. seji, ki jo je sklical predsednik Kranjc Emil za 8. 6. 1978 je delavski svet razpravljal in sklepai:
—	Potrdil je sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo,
—	Imenoval je poslovodni kolegijski odbor v sestavi:
BURNIK DUŠAN, dipl. ing.: predsednik
SENČIC SREČKO, dipl. ing.: podpredsednik
ZAKONJŠEK NIKO, dipl. ing.: podpredsednik
prav tako je imenoval vodje delovnih skupnosti, in sicer: za DS priprave proizvodnje: DOBRŠEK MIRKA, dipl. ing.
za komercialne posle: BELE J MARJANA, dipl. oec.
za DS za ekonomiko in organizacijo: KNEZ PETRA, dipl. ing-za DS za kadre in spl. zadeve: ZELIC FRANCA ing.
ža DS investicije in razvoj: NOSAN FRANCA, dipl. ing.
—	odločil je, da se ponovno razpiše prosta dela in naloge za vodjo DS za finančno računovodske posle.
—	Posebna pozornost je bila posvečena 4-mesečnim rezultatom poslovanja, ki so bila že predhodno predmet razprav na DS TOZD, podrobno pa je o tem poročal
. predsednik KPO tov. Burnik Dušan. Zaključki razprave so bili, da je potrebno .proučiti vse oblike dobrega gospodar j enj a, zmanjšanju zalog, večjinf izplenom, kvaliteti in izkoriščanju naprav in a-gregatov.
—	razpisal je referendum za 30.
6.	1978, na katerem bomo sprejeli nove samoupravne akte ter združili delo z novim TOZD, TOZD tovarne traktorjev. Referendum bo nov preizkus naše organiziranosti ter notranjih odnosov. ,
—	Seznanil se je o zboru interne banke SŽ in sklepi, sprejetimi na tem zboru ,poročal je Kranjc Emil.
—	Seznanil se je s predlogom o združitvi DO za blagovni promet Tehno-Impex Ljubljana v SOZD SŽ. O tem je bilo že rečeno v poročilu DS SOZD in objavljamo kratek opis te DO na drugem mestu.
—	TOZD Vzdrževanje je pripravila informacijo za člane o investicijskem programu te TOZD ter sprejel temu ustrezne sklepe, s čemer je določneje opredeljena investicija v to TOZD, tako po obsegu kot rokovno.
—	Potrdil je delegate v različne interesne skupnosti na ravni DO.
—	Potrdil je najetje kredita za nakup malih stanovanj.
—	Verificiral je 12 samoupravnih sporazumov, katere so sprejele TOZD in DS DO.
DS ELEKTROPLAVŽ
IN AGLOMERACIJA
V tem obdobju je imel kar dve seji, na katerih je razpravljal in sklepal:
—	Imenoval je tov. MIHAELA PLAHUTO za v. d. vodje TOZD.
—	Razpravljali in potrdili so vrsto samoupravnih sporazumov in imenovali podpisnike in delegate.
—	Pregledali so akcijski plan programa komisije za dobro gospodarjenje in varstva pri delu in se zavzeli za dosledno uresničevanje dogovorov ter za neizpolnjevanje nalog izrekli potrebne sankcije.
—	Obravnavali so delovne pogoje v vročih mesecih in s tem v zvezi sprejeli vrsto sklepov za izboljšanje pogojev dela ter nekaterim delavcem odobrili vročinski dodatek. Vsem delavcem se odobri v vročih mesecih brezplačno kisla voda.
DS JEKLARNE-VALJARNE
Na 2. izredni seji, ki je bila 23.
5.	1978, je delavski svet Sprejel naslednje sklepe:
—	Imenoval je tov. FERDA HALERJA ing. org. dela za vodjo TOZD Jeklarne.
—	O problematiki varstva pri delu je bilo sprejetih karT.2 sklepov, vsi v cilju in z namenom izboljšati stanje varstva pri delu v TOZD s potrebnimi osebnimi zadolžitvami in zadolžitvami služb in drugih TOZD.
—• Sprejel in potrdil je samoupravni sporazum z delovno organizacijo INTERTRADE, INTEREUROPO in AVTOMONTAŽO ter s tem v zvezi imenoval podpisnike in člane koordinacijskih odborov v teh delovnih organizacijah.
DS LIVARNE VALJEV KOKIL
IN METALURŠKE LITINE
■ Sestal se je na 6. redni seji 26.
5.	1978. Na tej seji je pregledal realizacijo sklepov prejšnje seje ter ugotovil, da je ostalo še nekaj odprtih in nerešenih sklepov.
—	Analiziral je problematiko poslovanja za I. trimesečje in u-gotovil vzroke negativnega poslovanja, ki izhajajo predvsem iz o-svajanja proizvodnje, nepravočasnih dobav peska, pomanjkanje zlomnine ter delovne sile. S tem v zvezi je sprejel vrsto konkretnih nalog in zadolžitev.
—	Analiziral je tudi izmeček, ki je nastal v mesecu aprilu in u-gotovil, da je bil v mejah plana.
—	Potrdil je akcijski program varstva pri delu.
—	Odobril je nabavo osnovnih sredstev ter plačilo regresa za malico učencem — livarjem.
—	Imenoval je tov. ing. JOŽETA LEBANA za vodjo TOZD.
DS LIVARNE
STROJNE LITINE
Delavski svet je imel dve seji, na katerih je obravnaval:
—	Operativni plan za mesec junij'.
(Dalje na 6. strani)
Pogled na udeležence druge seje delavskega sveta Slovenskih železarn, ki je bila v domu železarjev na Teharjah
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	Samoupravni sporazum o pristopu k poslovni skupnosti jugoslovanskih livarn.
—	Imenoval je predstavnika v komisijo za usklajevanje pravilnika o merilih za delitev OD v TOZD.
—	obravnaval je zapisnik komisije za varstvo pri delu in posebej opozoril na dosledno spoštovanje HTV predpisov.
—	obravnaval je rezultate L trimesečja in ugotovil, da so kljub težavam zaključili to obdobje samo s 360 milijoni S-din izgube, za kar smo lahko zadovoljni. Ob tem je ugotovil tudi, da v okviru programa sanacije poteka vse v okviru letnega plana. Izredno jih pesti pomanjkanje delovne sile, kar je odločilnega pomena za dosego plana proizvodnje.
—	Posebnega pomena je osvajanje litine za hidravliko in je s tem zavzel potrebne sklepe in zadolžitve.
—	Odobril je najetje sanacijskega kredita v višini 4.000.000 din.
DS MEHANSKA OBDELAVA
Je imel 6. redno sejo, na kateri so pregledali realizacijo sklepov
5.	seje, med drugim pa obravnavali stališče in sklepe komisije za varstvo pri delu, sprejeli samoupravne sporazume, ki so bili v obravnavi.
—	Se. seznanili o nujnosti razpisa dela in nalog v orodjarni.
DS VZDRŽEVANJE
Je na seji, ki je bila 25, 5. 1978, imenoval Staneta Gajserja, dipl. oec. za vodjo TOZD Vzdrževanje.
Pri realizaciji sklepov je ugotovil, da niso izvršeni jn da je potrebno do prihodnje seje podati o tem podrobnejše poročilo.
Obravnaval je nabavo novih o-snovnih sredstev za potrebe vzdrževanja.
Obravnaval je pritožbo tov. Camloha za dela in naloge vodje oddelka za strojno vzdrževanje in podprl sklep komisije za MRZD, ki ga je s tem v zvezi sprejela.
DS TRANSPORT
Delavski svet se je sestal 12. 6. 1978 in obravnaval:
—	Ponovno se razpiše dela in naloge za vodjo TOZD Transport
in s tem v zvezi imenoval novo razpisno komisijo.
—	Obravnaval in sprejel je »samoupravni paket« in s tem v zvezi imenoval podpisnike in člane odborov.
—	Obravnaval je samoupravne akte, ki bodo na referendumu 30. 6. 1978 ter za ta dan razpisal referendum.
—	Imenoval je referendumsko komisijo.
—	Obravnaval je pritožbo tov. Pavliča in odstopil pritožbo v o-bravnavo komisiji za MRZD.
SVET TOVARNE
TRAKTORJEV
Sestal se je na 16. seji 1. 6. 1978. Na tej seji je obravnaval:
—	Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju z Intereuropo in Intertrade.
—	Določil člana za usklajevanje pravilnikpy o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
—	Proučil je sporazum o pristopu k »Društvu za motorna vozila« in se odločil za pristop k samoupravnemu sporazumu.
—	Posebno pozornost so posvetili pravilniku za stimulativno nagrajevanje in sprejeli določene spremembe.
—	Obravnavali so osnutek statuta »TOZD Tovarne traktorjev« in ugotovili, da v njem ni pravilno zajet poslovni predmet Tovarne traktorjev.
—	na.tej seji so izrekli posebno pismeno zahvalo delavskemu svetu »MEHANIKA« Orašje za plodno sodelovanje pri izdelavi kabin za traktorje.
DS KONTROLA KAKOVOSTI
Delavski svet se je sestal 24-. 5. 1978.
Na tej seji je imenoval dn Aloj za Šturbej a za - vodj o TOZD KONTROLE KAKOVOSTI.
Potrdili so samoupravni sporazum -o trajnem poslovnem sodelovanju z INTERTRADE in; INTEREUROPO in imenoval podpisnike.
Seznanili so se z vsebino predloga pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za o-sebne dohodke, ki bo v razpravi v njihovi TOZD.
Delegati delavskega sveta SOZD Slovenske železarne pri ogledu proizvodnje Tovarne traktorjev
DS GRADBENO- . KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
6. seja delavskega sveta je bila 12. 6. 1978. Na tej seji so se dogovorili o poteku razprav in sprejema samoupravnih aktov in o razpisu referenduma.
Imenovali so referendumsko komisijo ter člane za -usklajevalni postopek.
Obravnavali so informacijo o investicijski izgradnji in njihovi TOZD in menijo, da je potrebno z investicijami pričeti v letu 1979 in ne leta 1-981.
Imenovali so razpisno komisijo za dela in naloge vodje TOZD. ‘
IZVAJANJE SREDNJEROČNEGA PIANA INVESTICIJ V LETU 1978
Znano je, da smo v letu 1976 potrdili začrtano pot ¡srednjeročnega razvoja železarne, ki je izšla iz pobud in razprav v delovnih-skupinah v TOZD, kakor tudi preko strokovne priprave in obdelave informacij in podatkov v posameznih službah.
Srednjeročni razvoj po posameznih TOZD in DS je bil v železarni že objavljen, zafo ne bi našteval vrste planiranih investicij -za celotno obdobje, ampak samo investicije, ki se v letošnjem letu izvajajo. Pri tem bi vsebinsko širše predstavil izvajanje izgradnje druge elektroobločne peči, trenutno po investicijski vrednosti in planirani realizaciji največjo investicijo v železarni.
Ob ugotovitvi, da zaradi vrste objektivnih razlogov, kot"so bile težave z zagotovitvijo virov financiranja, pridobitve soglasij, posebno uvoznih dovoljenj, in tudi zaradi subjektivnih težav, posebno pri izdelavi investicijskih programov, kasnimo v realizaciji investicij po srednjeročnem planu najmanj za dve leti, se investicijska dejavnost odvija v letu 1978 zelo intenzivno in to na področjih, za katera so bili pravočasno izdelani investicijski programi.
Do konca leta 1977 so bili izdelani naslednji investicijski programi:
—	izgradnja elektroobločne peči št. 2 (EOP 2)
—	žarilnica	'
—	jeklo vlek
—	dopolnilna oprema livarne valjev in obdelovalnice valjev (faza I)
—	energetika (ravoj od 1976—1980)
V izdelavi in obdelavi so še naslednji investicijski programi v okviru srednjeročnega razvojnega plana:
—	dopolnilna oprema valjarn
—	dopolnilna oprema livarne II ..
—	transport (razvoj od 1976—1980)
—	vzdrževanje
Poleg zgoraj navedenih investicijskih programov po SRP se predvideva izdelava; še naslednjih programov: ,
—	izgradnja centralnih skladišč
—	razvoj TOZD kontrole kakovosti in kvalitete
—	dopolnilna oprema livarne valjev in obdelovalnice valjev (baza II)
ENERGETIKA
Rešitev problema kontinuirne oskrbe-s plinom se zagotavlja z intenzivnim izvajanjem investicijskih del v-dveh smereh, in sicer:
1.	v izgradnji potrebnih rezervoarskih kapacitet za tekoči naftni plin (TNP)
2.	v pripravi energetske, mreže-za sprejem zemeljskega plina (ZP) iz Rusije
Dela na rezervoarskih kapacitetah, za TNP so v končni fazi in bodo zaključena predvidoma v jesenskih mesecih. •
Prav tako so v polnem teku dela na izgradnji energetske mreže za sprejem ZP, v zaključni fazi je izgradnja plinske postaje, ki se bo trenutno opremila le z najnujnejšo kontrolno-regulaeijsko opremo.
Celotna energetska mreža bo morala sprejeti ZP iz Rusije predvidoma konec julija. ,
LIVARNA VALJEV IN OBDELOVALNICA VALJEV
Zelo pomemben investicijski program za nadaljnji razvoj proizvodnje valjev v Železarni Štore je šele pred kratkim dobil svojo potrditev na vseh potrebnih nivojih samoupravnih organov in pri bančnih institucijah, ki prispevajo v obhki združevanja in kreditov potrebna finančna sredstva. Kijub veliki časovni kasnitvi potrditev investicijskega programa, pa bo sama realizacija investicijskega programa kasnila le štiri do pet mesecev, predvsem zaradi temeljite predpriprave opravil, v katera so se intenzivno vključili jako' strokovnjaki TOZD livarne valjev in litine kot iz TOZD mehanske obdelave. Poleg potrebne dokumentacije so zbrane vse ponudbe in pogodbe za dobavo potrebne investicijske opreme. Ocenjuje se, da bo investicija zaključena v prvem kvartalu leta 1979.
V	okviru programa sta največji postavki v TOZD livarne valjev in kokil, nakup in postavitev dveh žarilnih peči. Za prvo peč je dobavni rok mesec, oktober —i proizvajalec tovarna STROJ Radlje, za drugo peč pa so v teku razgovori s ponudniki (Metalna, Vatrostalna, CER Cačak).
V	TOZD mehanske obdelave in litine je po programu predvidena nabava različnih namenskih obdelovalnih strojev. Tu so .predvsem probleipatični dobavni roki, ki'izstopajo iz planiranih terminov, s tem pa je ogroženo planirano povečanje proizvodnje obdelanih valjev že v letu 1978, posebno pa še v letu 1979.
Najpomembnejša pridobitev v TOZD livarne valjev in kokil, ki je neposredno vezana na planirano proizvodnjo valjev, je vsekakor aktiviranje nove 16-tonske indukcijske peči v začetku meseca junija. Pomembno in razveseljivo je, da je bila izvršena celotna montaža peči, tako mehanski in električni del opreme s strokovnimi sodelavci TOZD vzdrževanja ob angažiranju vodstva livarne in odgovornih sodelavcev iz DS investicije in razvoj v okviru planiranega roka. Vklop peči in prvi-dnevi obratovanja kažejo, da je bilo opravljeno delo zelo kvalitetno, za kar je potrebno dati priznanje vsem sodelavcem, ki so bili angažirani pri realizaciji navedene investicije.
Omeniti moram, da je poleg že aktivirane indukcijske peči v Železarni Štore že tudi druga 16-tonska BBC peč, ki se bo montirala na že obstoječe temelje 10-tonske DEMAG. peči po prestavitvi le-te v TOZD livarne strojne litine. Prestavitev 10-tonske peči in postavitev 16-toriske peči se .planira v prvem kvartalu 1979. Za navedeni operaciji del se bo porabilo 2 do 3 mesece. Izpad proizvodnje litine za valje v navedenem časovnem terminu pa letos ni bilo mogoče vplanirati, ker imamo z. že potrjenimi naročili.za težke valje (litina iz. obeh peči) polno zasedene kapacitete obeh talilnih agregatov do konca leta.
JEKLOVLEK
Investicijski program je bil na vseh nivojih samoupravno verificiran, potrjeno je tudi združevanje sredstev prek IB: iž naslova skupnosti za jeklo* s 'strokovno službo- pri banki za oceno projektov pa je dogovorjeno, da ga le-ta obdela v drugem polletju leta 1978. Po obdelavi in zagotovitvi vseh potrebnih virov finančnih sredstev se planira pričetek izgradnje jeklovleka v letu 1979.
ZARILNICA
Po programu, ki je prav tako šele pred kratkim dobil potrditev na vseh-samoupravnih organih in pri bančnih; institucijah, se planira, v pryi fazi postavitev objekta in enega agregata s spremljajočo infra-štrukturo. Na osnovi pripravljene dokumentacije, ponudb in pogodb še planira postavitev- objekta ob-valjarni II v podaljšku obstoječega aneksa do meseca novembra. Za montažo, žarilne peči z zaščitno atmosfero še planira tri mesece, tako da bi sledilo aktiviranj e . peči in. pričetek poskusnega'obratovanja-v prvem kvartalu leta 1979.
IZGRADNJA ELEKTROOBLOČNE PEČI ŠT. 2
Investicij ski program za izgradnjo EOP. 2 kot zaključek .oziroma nadaljevanje planirane investicije v jeklarno II.po 47. natečaju je bil izdelan že. leta 1975. Program se je obravnaval na vrsti komisij, .pri tem se je omejevala investicijska vrednost, predvsem pa se je zahtevalo izločanje dodatne: uvozne opreme, ki ni.predstavljala Sestavni del. agregata..Tako'smo morali izločiti potrebno, dodatno opremo za .»konti«, napravo, zakladalni stroj za peč in še vrsto opreme, ki bi doprinesla k bistveno večji avtomatizaciji dela v jeklarni II in še bolj Izboljšala pogoje za delo.
Dokončno je bil potrjen investicijski program s predračunsko vrednostjo investicije 177,700.000,00 din z naslednjimi glavnimi postavkami:
1. gradbena’dela 7,700.000,00 din, 2. domača oprema 56,400.000,00 din,
3.	mbntaža opreme 4,500.000,00 din, 4. uvozna oprema 45,000.000,00 din, 5. ostalo 3,500.000,00 din, 6. Carina, transport,, zavarovanje 9,000.000,00 din, 7. podražitve 21,600.000,00 din; 8. obratna-sredstva 30,000.000,00 din.
Začetek zemeljskih del — izkop temeljev za drugo elektroobločno peč
Po potrditvi investicijskega programa in zagotovitvi virov financiranja smo izgubili 16 mesecev za pridobitev ustreznega elektroenergetskega soglasja in uvozno dovoljenje za peč. Podpis sporazuma z interesno skupnostjo energetike (ISE) v Sloveniji in pogodbe, s katero smo se obvezali7 na odplačevanje dodatnega letnega prispevka Za priključitev EOP 2 v znesku 15,327.299,00 din letno za dobo-5 let, je omogočilo izdajo potrebnega soglasja dne 17. 1. 1977. Uvozno soglasje za peč nam je bilo izdano 26. aprila 1977. Po izdaji navedenih soglasij so vsa pripravljalna dela,: zbiranje dokumentacije, kakor tudi priprava pogodb za dela in naročila opreme stekla bistveno hitreje.
Izdelan je. bil korigiran terminski mrežni diagram izgradnje po investicijskem programu, iz katerega povzemamo naslednje glavne terminske postavke:
EOP 2
—	priprava dokumentacije
—	pripravljalna dela in pričetek gradbenih del
—	zaključek gradbenih del
—	izdelava konstrukcije peči — domači del
—	dobava uvoznega dela peči
—	pričetek poskusnega obratovanja |
—	korigiran pričetek poskusnega obratovanja
konec novembra 1977 februar 1978
september 1978 september 1978
avgust 1978 20. december 1978 1. marec 1979
RTP 110/35 — razdelilna trafo postaja
—	izdelava projektov	maj 1978
—	gradbena dela — končana	julij .1978
—	montaža	avgust — december 1978
—	žerjavi in ostala domača oprema dobavljeno in montirano do
15.	decembra'
In kakšna je situacija danes? g
Priprava dokumentacije ni bila izdelana v predvidenem roku. Tu je prišlo do spremembe v osnovni projektni zasnovi izdelave temeljev peči,v po večkratnih ’razgovorih in izmenjavi mnenj med predvidenim izvajalcem gradbenih del in projektanti iz PLANA Zagreb. Dogovorjena je bila sicer dražja izvedba temeljev, ki pa je izvedljiva V bistveno krajšem času, pri tem pa predložena rešitev omogoča nemoteno proizvodnjo EOP 1.
Potrebna dokumentacija je bila zbrana v mesecu aprilu, v začetku-maja pa so se- oddala celotna gradbena dela Ingradu v Celju, ki se je obvezal, da bo vsa gradbena dela zaključil do 15. oktobra 1978, kar predstavlja le 45-dnevno kasnitev nasproti planu.
S fizičnim izvajanjem gradbenih del, kar je razvidno iz slik, je Ingrad, pričel 25. maja.
Za izdelavo konstrukcije peči in uvozni del opreme,-kakor, tudi za, žerjave in ostalo opremo so bile pogodbe s fiksnimi roki podpisane v lanskem letu. Dobavitelja opreme sta: Metalna Maribor in BBC — Baden,, Švica.
Pri RTP ;110/35vje'hastala manjša rkasnitev; ker so projekti še v izdelavi in še nismo pričeli ž gradbenimi deli. Oprema je naročena in po zagotovljenih dobavnih rokih ne bi smela povzročiti kasnitve pri začetku obratovanja.
Glede na navedeno problematiko’ in z upoštevanjem, da je v časovnem terminu montaže peči in ostale opreme določena rezerva, se ocenjuje, da- je korigiran pričetek poskusnega ■■ obratovanja 1. marec 1979 realen.
Odprta je samo . ena dilema* ali bo EGS ~ž nosilcem investicije o izgradnji: daljnovoda Podlog—Celje—Štore uspel pravočasno dograditi daljnovod, prek katerega se bo napajala naša RTP 110/35 na Lipi.
Na koncu še nekaj osnovnih podatkov o novi elektroObločni’ peči 2:
— izvedba peči t	bbc;
— tip peči ; ' . -	SSKD 520
—1 nazivna kapaciteta	50 ton
— nazivna moč transformatorja	30MVA
— premer kotla	5200 mm
— vratna odprtina |	1800 X 800 mm
— nagibni: kot za izliv šarže'	42»
— nagibni kot' za izliv’žlindre	15°
— dolžina elektrode	1800/2100 mm
— premer elektrode	500 mm
— potrebna količina hladilne Vode	100m3/h
—- pritisk hladilne vode	min; 3 kg/cm®
— energija) potrebna za taljenje	400 kWh/t
— planirana letna proizvodnja,	,120.000 ton
SENČIC Srečko, dipl. ing.
- »Komunisti Se: moramo boriti za širino fronte boja za socializem in samoupravljanje.7 Komu-7 nisti moramo pridobiti ljudi za-, graditev; poglabljanje in razširitev socializma in samoupravljanja. Moramo vključevati ljudi v samoupravno življenje ■— ustvarjati možnosti za to vključevanje, da bi ljudje postali subjekt svo-
jega življenja, svoj e. sreče in prihodnosti. To ni taktično politično vprašanje, ampak je globoko vprašanj e. naše revolucije in uresničitve njenih dolgoročnih smotrov.«
Milan Kučan, predsednik .
- republiške skupščine in član predsedstva CK ŽK Slovenije
Obravnavane inovacije
Komisija za racionalizacije je na 17. seji obravnavala inovacijsko problematiko in sprejela naslednje sklepe:
1 Komisija je pregledala sklepe 16. seje in ugotovila, da so bili realizirani.
2.	Predlog Ignaca Trebuša in Kar lij a Krajnca iz tovarne traktorjev, št. 278 »racionalizacija obdelave ohišja izhodnih priključkov« je komisija sprejela in sklenila, da še izplačajo predlagateljema 3 posebna nadomestila po f = 1 b.
Prvo nadomestilo se določi na podlagi prihranka 169,560,24 din.
3.	Predlog Mihe Voduška iz jeklarne II, št. 332 »Sprememba armature vmesne panovce« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo na podlagi prihranka 50.120 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 b.
4.	Predlog Franca Godca iz jeklarne II in Martina Rojca iz mehanične delavnice št. 335 »Popravljanje elementov drsnega zapirala« je komisija sprejela. Predlagateljema pripadajo 3 posebna nadomestila po f = 2 b. Prvo nadomestilo se določi na podlagi prihranka 171.677,48 din in se deli med predlagateljema v razmerju 50 ; 50.
5.	Predlog Vladislava Mlakarja, ing. Slobodana Milanoviča, Mihe Kristana in Branka Menarta, vsi iz MO, št. 325 »Uvedba vrtalne krone z mehansko vpetimi ploščicami« je komisija sprejela in odločila, da se predlagateljem izplača enkratno nadomestilo na podlagi prihranka 98.373.53 din in f = 2 a.
6.	Predlog Franca Kosa in Jožeta Bercka iz mehanične delavnice št. 326 »Dopolnitev sistema tesnenja plinske črpalke Okhsner« je komisija sprejela. Predlagateljema se izplača enkratno posebno nadomestilo na podlagi prihranka 35.488,05 din in faktorja ustvarjalne sposobnosti 1 b. Posebno nadomestilo se deli med predlagateljema v razmerju 50 :50.
7.	Predlog Jožeta Verdeva iz mehanične delavnice, št. 322 »Sprememba steznih obročev elektrod na TH peči« je komisija obravnavala in sklenila,,da ga odstopi v pc-drobno proučitev strokovni skupini, ker se razlikujejo mnenja dosedanjih ocenjevalcev.
8.	Predlog Franca Logarja iz MO, št. 309 »Sprememba vpenjalne patrone« je komisija sprejela že na prejšnji seji in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo na podlagi prihranka 171.710,23 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 b.
9.	Predlog Franca Godca in Branka Gajška iz jeklarne II, št. 337 »Prikolica za jeklarno II« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagateljema enkratno pavšalno nadomestilo, ki ga predlagatelja delita v razmerju 50 :50.
Inovatorji na ekskurziji v tovarni Impol — Slovenska Bistrica
10.	Predlog Franca Godca iz jeklarne II, št. 336 »Ojačitev pokrovov kiriete« je komisija sprejela.. Predlagatelju se izplača enkratno pavšalno nadomestilo.
11.	Predlog Pavla Petkoviča, upokojenca — prej zaposlenega na plavžu, št. 271 »Rešetka v vlivališču« je komisija proučila in odločila, da se izvede konstruiranje predlagane spremembe. Plavž izstavi nalog za konstruiranje našemu projektivnemu biroju. Tako izdelano dokumentacijo bo komisija ponovno pregledala in odločila o realizaciji. O posebnem nadomestilu bo odločala po enem letu uporabe predloga.
12.	Predlog Srečka Šoštariča iz elektro obrata, št. 333 »Sprememba el. priključkov naprave za dodajanje AL pri Konti v jeklarni II« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo na podlagi prihranka 28.583,20 din in f = 1 b.
13.	Predlog Franca Godca in Branka Gajška iz jeklarne II, št. 338 »Sprememba obešala za tlačilno utež« je komisija sprejela in odločila,
da se izplača predlagateljema enkratno pavšalno nadomestilo, ki si ga delita v razmerju 50 :50.
14.	Predlog ing. Poldeta Povaleja in ing. Feliksa Černaka iz MO ter Franca Mravljaka iz projektivnega biroja, št. 109 »Stroja za sre-diščenje valjev« je komisija pregledala in odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila na podlagi prihranka 662.781,50 din in faktorja ustvaritvene’ sposobnosti od 2 a.
15.	Komisija je odobrila izplačilo drugega nadomestila ing, Ma-nojloviču, Ivanu Čretniku in Borisu Čehovinu Za predlog št. 68 »Popravljanje grafitnih elektrod« na podlagi prihranka 529.650,93 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 1 b.
16.	Komisija je odobrila izplačilo drugega nadomestila Slavku Kočarju iz livarne I za predlog št. 73 »Sprememba postopka razbijanja zlomnine« na podlagi prihranka 38.758,80 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
17.	Komisija je odobrila izplačilo drugega nadomestila Ivanu Judežu iz livarne II za predlog št; 78/1 na podlagi prihranka 40.589,20 din in št. 78/V na podlagi prihranka 30.120,53 din in faktorja ustvaritvene. sposobnosti 2 a za oba predloga.
18.	Komisija je odobrila izplačilo drugega nadomestila Stanku Zupancu za predlog št. 95 na podlagi prihranka 59.738,58 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
19.	Komisija je proučila in potrdila predlog spremembe samoupravne organiziranosti organov, ki obravnavajo inovacijske predloge. V potrditev ga daje komisiji za gospodarjenje pri DS DO.
Sindikat mora podvzeti akcijo za zmanjšanje nadurnega dela
Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je 7. marca razpravi j alo o vse bolj razširjenem pojavu nadurnega dela v gospodarstvu in izvengospodarskih dejavnostih, kar povzroča v celoti nezaželjene družbene in ekonomske posledice. Poudarjeno je bilo, da v vsej deželi najmanj 10 odstotkov zaposlenih dela nadure, medtem ko je v preteklem letu bilo izplačano iz tega naslova okrog 4,5 milijard dinarjev. Po drugi strani pa se bavi z dopolnilnim delom okrog pet odstotkov zaposlenih, toda za to delo se izdajajo neprimerno večja sredstva. V preteklem letu je bilo izplačanih preko 12 milijard dinarjev.
V največji meri se dela nadurno v delovnih organizacijah industrije in rudarstva, zatem v prometu in zvezah pa v komunalnih dejavnostih in v gradbeništvu, medtem ko se v negospodarskih dejavnostih tega največ opravi v prosveti, kulturi, zdravstvu in socialnem skrbstvu.
Regionalno vzeto je nadurno delo najbolj razširjeno v razvitih republikah in področjih, kjer se tudi sicer občuti največje pomanjkanje strokovnih kadrov. Značilno je tudi sicer predimenzionirano dopolnilno delo izven osnovnih organizacij združenega dela. V socialističnem sektorju je npr. razširjen pojav, da se razna dela dajejo delavcem, ki niso zaposleni v Osnovnih organizacijah združenega dela, taka dela opravljajo zunanji (strokovni) delavci. Za taka dela je v lanskem letu izplačano preko 10 milijard dinarjev, kar je dejansko 4 % mase izplačanih osebnih dohodkov v vsej deželi.
Predsedstvo Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je analiziralo še druge vzroke in posledice nadurnega dela in smatra, da bi se akcija sindikalnih organizacij za zmanjšanje in ublažitev tega^ pojava morala odvijati na stališčih, da se na delih) za katera je priznan beneficiran staž, ukine nadurno delo. Prizadevanja sindikalnih organizacij naj bi se gibala
v smeri uvajanja skrajšanja de-lovnega -časa za dela s 'težkimi pogoji dela, namesto da se širijo zahteve za priznavanje beneficiranega staža.
Možnost za zmanjšanje nadurnega in podaljšanega dela je treba iskati v boljši organizaciji dela in razdelitvi delovnega časa.
V organizacijah, kjer so uvedli nove delovne izmene, je npr. ukinjena potreba po nadurnem delu, ki je bilo dotlej množično ko-riščeno.
Preobsežno nadurno delo otežuje reševanje problema zaposlovanja novih, strokovnih kadrov, kakor tudi ustrezne zaposlenosti že zaposlenih delavcev v določeni organizaciji združenega dela. Ponekod je posebno izražen problem zaposlovanja invalidov dela, ki jim poln delovni čas (osemurni) očitno ne ustreza. V nekaterih delovnih organizacijah so problem zaposlitve delovnih invalidov rešili uspešno na ta način, da so uvedli za invalide dve skrajšani izmeni po 4 ure ob istih osebnih prejemkih,
Medtem pa predsedstvo misli na dolgoročnejšo orientacijo v načrtu ublažitve in, eventualno, definitivne odprave nadurnega dela z nadaljnjim doslednim izgrajevanjem in uporabo sistema razdelitve osebnih prejemkov po rezultatih dela. Logično je namreč, da se v takih pogojih, namesto da se, kot doslej, realizacija nalog prenaša na nadurno delo, dokončujejo naloge v rednem delovnem času.
Najneposrednejša naloga sindikalnih organizacij in organov bi pa morala biti v analitičnem in konkretnem preučevanju vzrokov, potreb in posledic nadurnega dela, podaljšanega in dopolnilnega dela v vsaki delovni organizaciji in podvzemanju konkretnih mer za ublažitev in ukinitev tega nekoristnega pojava. Seveda pa je razumljivo, da bi mere morale biti ustrezne vsaki posamezni delovni organizaciji, skupini, kakor tudi pokrajini in republiki, saj so verjetno tudi vzroki in posledice specifične.
20. junij -dan civilne zaščite
Cvilna zaščita je z zakonom o ljudski obrambi opredeljena kot del ljudske obrambe in družbene samozaščite in je najširša oblika priprave in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah. Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v omenjenih situacijah so odgovorne družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Temelj civilne zaščite je tudi samozaščita, ki obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno zaščito, za prvo pomoč in za vzajemno kolektivno zaščito, ter za reševanje ljudi in imetja v družini, stavb v krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela. Delovni ljudje in občani morajo sami neposredno izvajati potrebne zaščitne in reševalne ukrepe ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in izrednih razmerah in se pri tem lahko samoorganizirajo v skupine.
Po aktiviranju štabov in enot civilne zaščite pa nadaljujejo z izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij po navodilih štaba za civilno zaščito. Civilna zaščita se v krajevni skupnosti organizira kot enoten sistem in lahko štab za CZ KS zahteva aktiviranje katerekoli enote civilne zaščite na območju krajevne skupnosti, vključno tudi enot, ki delujejo v organizacijah združenega dela. Takšna naravnanost civilne zaščite je v skladu z razvojem koncepta o splošnem ljudskem odporu.
Izhajajoč iz skupnih obveznosti in interesov na področju graditve in razvoja sistema civilne zaščite SFRJ je bil sprejet dogovor o razglasitvi dneva civilne zaščite in ustanovitvi plakete civilne zaščite ter značke civilne zaščite SFRJ.
Dogovor so podpisali zvezni izvršni svet, izvršni sveti skupščin republik in pokrajin 10. marca 1978.
Za dan civilne zaščite se po tem dogovoru razglasi 20. junij. V tednu, v katerem je dan civilne zaščite, ali na sam dan civilne zaščite, analizirajo in ocenijo rezultate razvoja ČZ, organizirajo in izvedejo množične aktivnosti v obliki vaj, tekmovanj in shodov delovnih ljudi in občanov, enot in štabov civilne zaščite, slovesne prireditve, podeljujejo nagrade in priznanja za dosežene rezultate in napredek civilne zaščite.
Plaketa civilne zaščite
in značke civilne zaščite
Plaketa civilne zaščite se podeljuje družbenopolitičnim skupnostim, družbenim organizacijam, e-notam in štabom civilne zaščite, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, delovnim ljudem in občanom za rezultate, ki so jih dosegli pri razvoju civilne zaščite.
Značke civilne zaščite pa se podeljujejo delovnim ljudem in občanom za dobre rezultate pri delu v civilni: zaščiti.
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je civilna zaščita Železarne Store prejela Zvezno priznanje »Plaketo civilne zaščite« za dosežene Uspehe na področju organizacije in usposabljanje enot civilne zaščite v delovni organizaciji.
O tem priznanju bomo v naslednji številki Železarja objavili posebno reportažo.
OBRAMBNI DAN
V	soboto, dne 20. 5. 1978 je naša šola organizirala obrambni dan.
V	šolo smo prišli ob osmih, nato pa nam je tov. ravnatelj po zvočniku predaval o pomenu družbene samozaščite. Zatem smo dobili malico. Po malici sino se pogovarjali s tovarišico, kaj moramo storiti v primeru napada, kakšni so znaki sirene, ki označujejo zračni napad ipd. Živahen razgovor je presekal pretresljiv, rezek glas sirene. Morali smo zapustiti razrede in čim hitreje izprazniti šolo. Po šoli so bili razvrščeni učenci, ki so skrbeli, da ne bi nastal preplah in da bi vsi učenci pravočasno zapustili šolo. Zunaj so nam učenci — gasilci pokazali nekaj vaj v primeru požara. Vse vaje so izvedli spretno. Nazadnje pa smo še streljali z zračno puško. Streljanja se je u-deležilo kar precej učencev. Bila sem presenečena, kako vešče so streljali nekateri učenci.
Domov smo se vrnili zadovoljni, da se tudi v navadnih pogojih znamo disciplinirano vesti, čeprav je bil to le poskus, mislim,
da ne bi odpovedali tudi, če bi šlo zares.
Žohar Mojca 5. b razred osnovna šola Štore
M
— Le zakaj očka, rinemo k sedmerim jezerom, ko pa jih imamo tu, v Štorah, pri generatorski postaji.
Vsebina
številka 6-7/1978
4 Komunistu se nikoli no Izteče mandat
Tovariš Frane Šetinc odgovarja na vprašanja iz družbene prakse
7 Nevtronski gambit
. Vojaškostrateški oris je pripravil kapetan fregate docent Tone Žabkar
10 Vojak v civilni obleki
Portret Vinka Uitarja, predsednika ZRVS Trbovlje (v Trbovljah pa bo v prvipolovici junija letošnje arientadjsko-taktlčno tekmovanje ZRVS ur
12 »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«
Razmišljanje o študiji Edvarda Kardelja kot napotilu za akcijo
15 Nevarne bodice za tank
V obrambnem krožku Naše obrambe tokrat PTntlne,. .
18 »Le tako naprej...«
Kaj je pokazala naša anketa, ki smo jo objavili v aprilski Številki
22 Bratstvo In enotnost
Pred 8. tradicionalnim srečanjem ZR VS Jugoslavije, ki bo letos od 2, do 4, julija v SR Sloveniji
24. Civilna zaščita-pomembna sestavina SLO
. Letos prvič praznujemo dan CZ—20. junij
36 Naše partizanske divizije
^narodnoosvobodilni vojski je na Slovenskem nastalo osetti divizij
42 Kovači, urarji Inavtopark na paro
O partizanski bazi 9, korpusa
50 Oberkrelner Selbstschutz ali gorenjska samozaščita
O gorenjskem domobranstvu piše Ivo Jan
83 Topovi, rakete in...
Zadnje nadaljevanje členka o oborožitvipaktšfNATO
67 Zvesti prijatelji, ostri nasprotniki
Službene pse, neprecenljive sodelavce organov milice, JLA, gorske reševalne službe Idr., nam predstavlja inšpektor milice Jože Vidic
Drugi članki:
14 Od na|emnlkov do legionarjev 17 Vprašan]*, kltaijajo odgovor«
28 Specialna vojna -kaj Jato? (S.)
30 Ogledalo po domovini 41 Zgodilo se |ev juniju In JiillJu...
44 »Kako uničit)Tita?« (Z)
53 Trenutek naj...
64 ltall|anska ukana, ki ni uspela 55 Največji obveščevalec 2. svetovno vojno (6.)
60 Stare medalJe-ZgodovInsko orožje
61 Kako smo branili Stalingrad (9.)
65	Samoobramba za vsakogar (3.)
66	Vojaške zanimivosti
70 Ali se Je pred herfalcldl mogoče zaščititi? (3.) .
72 Potrasl (I.)
74 Ali veste...?
76 Radarji v letalski tehniki (5.)
86 Pero In čas
94 N* za Izpit-za nagrado
J	*
m Spoštovani bralci,	*
S I	i
*
*
¥
*
¥
¥
kakor vsako lato tudi letos Naša obramba julija In avgusta * ne bo Izšla posebej. Pred vami Je številka za junij In julij, * naslednja - za avgust In september - pa Izide 11. sep« J tembra. Do takrat pa vam želimo čim prijetnejše poletje... *
¥	Uredništvo £
¥	e
★★★★* ★ ★ ★ ★ Ir ★ ★★ # ★ Ar dr ★ ★ Ar 1f Ar Ur Ar ★★ Ar 1t1tK ick * * * * ★
NAŠA OBRAMBA Izide desetkrat v letu od Januar« ja 1969. ko je prenehal izhajati Vojaški Informator.
Našo obrambo izdajajo! ■ Republiški odbor ZRVS Slovo« nije. Republiški sekretariat zs ljudsko obrambo SRS, Republiški štab za teritorialno obrambo Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Republiški • sekretariat za notranje zadeve SRS, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije.
Svet revije:
Tatjana Arzenšek. Frano čmu« gel j, OoreOovečar, Lada Goričan, Joža Gruden, Brane Jakovljevič. Slavko Korbar, Oanl-jel Lepin (predsednik), Valentin Marinko, Mile Pavlin. Stanko Petelin, Julij Planinc, Vašo Su-zič, Jelka Štefančič. Polde štrukelj, Ivo Tominc. Al do Trnovec in Miroslav Ulčar.
Uredniški ,odbor Bojan Fartln, Brane Jakovljevič, Leo Korelc, Alojz Lipnik, Matevž Marinko, Mile Pavlin, Stanko Petelin (glavni (n odgovorni uradnik), Jože Poglajen, Borut Stopar, Jelka Štefančič (tehnični uradnik in oblikovalec), Jožo Švigelj, Vinko Tomc, Ivo Tominc, Miroslav Ulčar (urednik in lektor), Matjaž -Vizjak, Frano Vrančlč In Tone Zadnikar.
. Naslov uredništva:
NAŠA OBRAMBA - Republiški odbor ZRVS Slovenije, Beethovnova 10, 61000 Ljubljana (ali: NAŠA OBRAMBA, poštni predal 190, 61001 Ljubljana); telefon: 24-400 Naročniški in kotportažnj oddelek:
CGP Delo - naročnine, Gradišče 14,61000 Ljubljana, telefoni:. 23.104, 23-464. 24-319 in 21-043 (pri vseh: interno 15) Cena za en izvod 10 din, letna naročnina 100 din. številka žiro -računa: SDK 501-02-601-20012 (ža Našo obrambo).
Tisk:
CGP -Delo« Ljubljana
Pes Jo od vseh živali brez dvoma človekov najzvestejši prijatelj In pomočnik. Čuva mu Imetja In ga brani pred nasprotniki. Solan pes pa J* še toliko vrednejši. O šolanih službenih psih objavljamo, na atraneh 87 do 90 članek Inšpektorja milice Jožeta Vidica.* Naslovnice -FOTO: TUGO TRATNIK
NAŠA OBRAMBA 3
Komunisti morajo delovati »na liniji družbenega interesa«
Da, to je vsebina revije »Naša obramba«, revije, ki jo izdaja republiški odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije v sodelovanju z ostalimi republiškimi sekretariati in družbenopolitičnimi organizacijami.
Revija je namenjena delovnemu človeku in občanu za njegovo izobraževanje in seznanjanje s preteklostjo in sedanjostjo vojaško-poli-tičnega stanja doma in v svetu.
»Naša obramba« je izredno pomembna revija za priprave na splošni ljudski odpor in pri osveščanju družbene samozaščite. Revija nas, skozi svojo vsebino, vbdi od teoretičnih do praktičnih spoznanj voja-ško-političnih razmer v svetu, o orožjih preteklosti in sedanjosti, o dosežkih posameznih enot v NOB in izkušenj partizanskih komandantov, o orožjih naše armade (posebna priloga) in še bi lahko naštevali. Skratka, vsebina je tako bogata, da po tej reviji sega mlado in staro.
Revija je neposreden pripomoček rezervnemu starešini za njegov individualni študij, članom odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter mladim v teritorialnih odredih in pri pouku predmeta obrambe in zaščite.
Na leto izide 10 številk, letna naročnina znaša 100 din, posamezna številka pa 10 din. To je najčenejša revija s prek 90 stranmi zanimivega branja.
Naklada revije je 120.000 izvodov, kar priča o izredno razširjeni in brani publikaciji. Postanite tudi vi naročniki »Naše obrambe«. Pridružite se akciji »obrambo v vsako družino«, ki poteka v krajevnih skupnostih.
Kako postati naročnik? NIČ lažjega kot to. Pišite na naslov uredništva: ,
Republiški odbor ZRVS Slovenije NAŠA OBRAMBA 61000 Ljubljana Beethovnova 10
Ne pozabite ob naročilu napisati vašega naslova!
Ža podrobnejša navodila se obrnite na vašo krajevno skupnost ali na osnovno organizacijo rezervnih vojaških starešin v vašem kraju. '
BREZPLAČNI UČBENIKI
O tej akciji je bilo že dosti govora. Z družbenim dogovorom, sklenjenim v SR Sloveniji bo doseženo, da bodo šole na enoten način nabavljale učbenike, kar pa i-ma veliko obsežnejši pomen, kot
Na 1. seji novoizvoljenega sveta za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja in sveta KS Štore, ki je bila 25. maja 1978, so člani obravnavali:
—	naloge sveta in program komunalne dejavnosti v letošnjem letu
—	problematiko pokopališč Kompole in Teharje ter
—	vloge krajanov
člani so sklenili, da bodo namenili vso pozornost, realizaciji sprejetega načrta komunalne dejavnosti. Pri tem so posebej opozorili na problem in nujnost ureditve pokopališča v Kompolah ter izvedbo nujnih komunalnih del, ki so bila začeta že lani. V zvezi s tem so sklenili obvestiti tudi občinsko komunalno skupnost, da je treba nemudoma začeti z gradnjo mostu na Opoki, razširitvijo ceste čez Lipo in asfaltiranjem lani u-rej enega cestišča v Kompolah.
Komisija za socialno varstvo je bila že v pretekli mandatni dobi izredno uspešna, saj je uspela reševati dokaj obširno problematiko svojega delovnega področja v zadovoljstvo, krajanov.
Na prvi seji novoizvoljene komisije dne 15. maja 1978 so člani reševali vloge za socialno pomoč ih obravnavali predloge za letovanje otrok socialno šibkejših družin za kolonijo.
Komisija je odločila, da pošlje V;kolonijo 9 šolarjev.
Poravnalni sveti pri svetih skupščin krajevnih- skupnosti so. dobili v zadnjem času še pomembnejšo vlogo, saj so se povečale njihove pristojnosti in odgovornosti.
Sprememba njihove vloge je pogojevala tudi odločitev Občinske konference SZDL Celje, da je organizirala za elane poravnalnih.
pa samo brezplačni učbeniki za učence osnovnih šol. Gre za. organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki in didaktičnimi kompleti (učnimi pripomočki). Pri tem zasledujemo trajnejšo vrednost uč-
svetov šestih krajevnih skupnosti poseben seminar. Seminar je bil od 12. do 14. junija v prostorih gasilskega doma Štore in so se ga udeležili tudi člani našega poravnalnega sveta. Sicer pa se je poravnalni svet že sestal na 1. seji po izvolitvi novih članov.
V rednih informacijah o pomembnejših dogodkih v KS ne moremo in ne smemo mimo problematike v zvezi z napredovanjem pripravljalnih del na gradnjo zdravstvene postaje v Štorah.
Pozorni bralci vedo, da obstaja gradbeni odbor za - zdravstveno postajo že od januarja 1977. V tem času je bilo sicer že mnogo storjenega, vendar kot ponavadi, širši krog krajanov zanima končni rezultat — kdaj bomo začeli in dogradili zdravstveno postajo, ki j Oj to lahko rečemo, že krvavo, potrebujemo.
Na. zadnji — 11- seji gradbene-
ga odbora je bilo dogovorjeno, da se razpiše licitacija gradbenih del, kar pomeni, da je dokončno oblikovan način financiranja in urejena dokumentacija.
Dogovorjen rok- začetka gradbenih del, je 15. avgust 1978.
V opravičilo je treba povedati, da se je predračun za zdravstveno postajo povečal, od tistega iz časov pred drugim referendumom, ko je znašal 2,07 milijarde S-din, do danes na 4 milijarde S-din.
Tolikšna manj kaj oča - sredstva pa v današnjih razmerah ni lahko zbrati.
Naj bo kakorkoli! Štore dobijo zdravstveno postajo. Če bo 3 mi-sece kasneje, nas to ne bo spravilo na kolena, saj čakamo nanjo navsezadnje'že polnih 20 let in več.
benikov, poenotenje zahtev učiteljev za učbenike in učne pripomočke, za pravočasno in racionalno preskrbo šol z učbeniki, z izločitvijo trga kot odločilnega dejavnika pri načrtovanju in razpečavanju učbenikov. Ker se založbe zavezujejo, da bodo šolam pri organiziranem nakupu učbenikov priznale 10 % rabat, bo to prispevalo k pocenitvi učbenikov, predvsem pa omogočalo bolj načrtno in pravočasno oskrbovanje šol. Tako bodo odpadle vsakoletne gneče po knjigarnah in iskanje manjkajočih učbenikov. Sindikati kot pobudniki in občinske izobraževalne skupnosti kot organizatorji akcije bodo za vsako občino izdelale akcijski načrt, v katerem bodo opredeljene naloge, roki in način izvedbe akcije: od informiranja staršev, zbiranja učbenikov ter oblikovanja knjižnic v vsaki šoli, viri sredstev za obnavljanje sklada učbenikov ter za postopno zagotovitev brezplačnih učbenikov. Akcija je spodbudila trajnejše povezovanje vseh dejavnikov s šolo, obenem pa prispeva k čimprejšnjemu ustanavljanju enot izobraževalne skupnosti ob osnovni šoli.
Toda ta akcija ima obenem globlji vzgojni pomen. V njej naj bi razen vseh družbenopolitičnih organizacij, učnega osebja in staršev sodelovali tudi učenci. Pri delu in upravljanju knjižnice učbenikov si bodo učenci pridobivali samoupravne izkušnje, razvijali čut odgovornosti za zbiranje in ohranjanje učbenikov ter čut za solidarnost in vzajemnost.
. V skladu z družbenim dogovorom v SR Sloveniji o preskrbi u-čencev osnovnih šol z brezplačnimi učbeniki je tudi osnovna, šola Štore organizirala akcijo, ki bi že letos, zagotovila vsem učencem brezplačne učbenike.
Vsi učenci bodo pustili učbenike.v šoli ob koncu .šolskega .leta. Manjkajoče in dotrajane pa bo šola nabavila s sredstvi, ki jih je v ta namen odobrila občinska izobraževalna skupnost. Seveda bodo letos, ko je akcija prvič v teku, sodelovali tudi starši.
Na šoli so zbrali potrebe po učbenikih in ugotovili, da jih je treba nabaviti 1200. Nabavili jih bodo s svojimi sredstvi in s prispevkom staršev. Ob dejstvu, da so izdatki za učbenike običajno neprimerno višji (ob dosedanji praksi), ni bojazni, da starši ne bi prispevali svojega deleža in si tako v jeseni olajšali nabavo šolskih potrebščin za svoje otroke.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA Železarne Štore obvešča vse zaposlene, da je na podlagi ,8. kongresa ZSS v vseh celjskih osnovnih šolah pričela akcija za organizirano preskrbo učbenikov in za postopno brezplačno zagotovitev istih, učencem osnovnih šol. Konferenca OOS v Železarni, Štore je na svoji seji celotno akcijo podprla in k zgornji informaciji dodaja še naslednje:
—	Delavci naj na zborih staršev, ki. jih organizirajo, oziroma jih bodo organizirala vodstva o-snovnih šol, to zamisel podpirajo.
—	Tudi starši naj vplivajo na svoje otroke, da ob koncu letošnjega šolskega leta brezplačno odstopijo svoje učbenike šolski knjižnici in . da jih opozarjajo na čuvanje učbenikov.
—	Starši naj učbenikov ne kupujejo sami, ker jih bo že letos
organizirano nabavila šola in ob začetku šolskega pouka izročila otrokom.
— Delavci naj podpirajo zamisel in se vključijo v solidarnostno zbiranje manjkajočih sredstev za dokup manjkajočih učbenikov, ki jih ne bo mogoče zagotoviti z oddajo rabljenih.
V delegacijah je treba začeti oblikovati pobudo in zahtevo, da se v prihodnje v programu občina ake izobraževalne skupnosti zagotovijo vsa potrebna sredstva za nakup učbenikov, brez dodatne u-deležbe staršev. Celotna akcija seveda ne bo imela učinka, če starši, oziroma zaposleni ne bodo enotno podprli to akcijo. Ker gre tu za naše osnovnošolce, smo prepričani, da bomo vsi z razumevanjem pristopili, da akcija uspe. Nenazadnje pa bo odpravljeno zamudno nabavljanje učbenikov, spremljano s precejšnjimi stroški.
POUDARJENA SKRB ZA OTROKE
Skrb za otroke se odraža v neštetih. oblikah, To je v prvi vrsti skrb' staršev. Toda v naši samoupravni socialistični družbi posveča' skupnost posebno skrb o-trokom že v rani mladosti. Tu je Skrb v vzgojno-varstvenih ustanovah, za predšolske otroke, potem pa se posvetijo skrbi za otroke šole. Tako se nenehno prepletajo vezi otrok—Starši—vzgojne ustanove.-, Kako prepotrebno je za otroke nadzorstvo, sistematično vzgojno delo, posebno še na pedagoški podlagi! S tem dosežemo bolj brezskrbno: in pomirjeno posvetitev staršev drugim opravilom, ko vedo, da je otrok pod skrbnim nadzorstvom. Danes pride to še posebno do izraza, ko je vedno več primerov, da sta oBa roditelja zaposlena, in imata tudi še po službi veliko obveznosti. In koliko pomeni' uvedba malic za o-troke v vzgojnih ustanovah in v šolah. Zato pa nastanejo vtem večje skrbi in težave za premnoge starše v času šolskih počitnic. V povezavi otrok—starši—šola nastane presledek. Marsikje so otroci ure in ure prepuščeni sebi in naključnim vplivom druščine in ulice. Zaostreno pa je še posebno vprašanje .. opoldanskega obroka za otroke.
Delovna skupnost osnovne šole v Štorah se je odločila, da bo priskočila staršem šolooBveznih otrok v pomoč in bo v primeru zadostnega števila prijav uvedla v šolski kuhinji med počitnicami pripravljanje kosil za šoloobvezne otroke. Pričakovati je, da bodo starši z veseljem in olajšanjem izkoristili to priložnost in pozdravili ta zgleden primer poudarjene skrbi za otroke, ki bi pomenila dvojno pridobitev, pravzaprav celo trojno. Starše bi razbremenila skrbi za pravilno in zdravo prehrano šoloobveznih otrok med počitnicami, to je kosila, otrok pa bi ob redni in pravilni; prehrani bil obenem tudi nekaj časa pod dobrin nadzorstvom.
Cena kosila bo enotna — 12 dir nar j ev. Čas kosila od 12.-d o 13. u-re.
Delovna skupnost:; Osnovne šole je prepričana, da se bodo starši v: zadostnem številu odzvali tej humapi akciji, ki pomeni nov primer, kako .je danes šola povsem nekaj drugega kot v prejšnjih časih, kakšen napredek doživljamo tudi v takih- primerih požrtvovalnosti šolskih skupnosti.
iz krajevne skupnosti
ŠTORE
ŠPORT IN REKREACIJA
Še eno spodbudno priznanje
OB DNEVU MLADOSTI V KOMPOLAH
Že večkrat je bilo na pristojnih mestih potrjeno, da spada TVD Pattizan-Kovinar Störe med najaktivnejša telesnovzgojna društva v Sloveniji, letos pa je to zgledno društvo bilo izbrano za podelitev naj višjega zveznega priznanja za uspehe pri športni rekreaciji in telesni vzgoji.
Če upoštevamo, da je posebna žirija slovenske zveze za športno rekreacijo in telesno vzgojo na letošnji razpis prejela 33 prijav za podelitev tako visokega priznanja — prehodne zastavice maršala Tita, da-pa je padla odločitev, da bodo Partizanu Jugoslavije, ki bo zasedal pred shodom na Tjenti-štu, predlagali, naj prejme naj-višje zvezno priznanje — zastavico tovariša Tita Partizan — Kovinar Štore, potem je oči vidno, kako visoko cenijo vsestransko prizadevnost našega društva.
V sporočilu Partizana Slovenije z dne 12. junija t. 1. je zapisano, da je bil Partizan Slovenije mnenja, da uspešno delo Partiza-na-Kovinarja Štore na .področju razvijanja športne rekreacije in telesne vzgoje prispeva tako k razvoju delovanja društev Partizan, kot tudi k splošnemu: dvigu telesne kulture v Sloveniji. In da-
Tudi letos je bilo organizirano v Štorah ze tradicionalno srečanje športnikov Cinkarne in Železarne. Tega Srečanja se športniki Cinkarne .želo radi udeležujejo in postaja iz leta v leto vse trdnejša vez med športniki obeh kolektivov.
Doseženi so bili naslednji
rezultati:
Kegl.] anj e — moški: Železarna 679 podrtih kegljev, Cinkarna 538 podrtih kegljev
Kegljanje — ženske: Železarna 130 podrtih kegljev, Cinkarna 167 podrtih kegljev
Str el j anj e — ženske : Železarna 424 krogov, Cinkarna 416 krogov
lje je sporočen sklep Partizana Jugoslavije na seji dne 9. junija t. L, da v smislu Pravilnika o podelitvi prehodnih zastav predsednike republike Josipa Broza Tita in na podlagi • predloga republiških in pokrajinskih zvez Partizana podelijo prehodno zastavico stalnega pokrovitelja jugoslovanske smotre tovariša Tita v Partizanskem mnogoboju društvu PARTIZAN KOVINAR ŠTORE za izredne rezultate, dosežene pri razvoju športne rekreacije in telesne vzgoje.
V obrazložitvi sklepa so poudarili, da je to društvo, kakršnih bi si po dejavnosti želeli še več, ki se je s krajevno skupnostjo in organizacijo združenega dela zlilo v eno.
Priznanje je bilo podeljeno ob jugoslovanski smotri v Partizanskem mnogoboju, ki je bilo od 21, do 24. junija 1978 na Tjentištu v SR Bosni ih Hercegovini.
Tako visoko priznanje nas je vse razveselilo in navdalo s ponosom. Vsem prizadevnim v vodstvu društva in vsem prizadevnim članom društva kot vsem zglednim športnikom iskreno čestitamo !
g Streljanje — moški: Železarna 709 krogov, Cinkarna 620 krogov
Namizni .tenis-— moški: Železarna : Cinkarna 5:4
Namizni tenis - ženske: Cinkarna : Železarna 3:0
Odbojka i&ženske: Železarna : Cinkarna 2:1
Odbojka — moški: Železarna: Cinkarna 2:1
Nogomet: Železarna : Cinkarna 12:2
Košarka: Železarna ¡ Cinkarna 54:24
Rokomet: Železarna : Cinkarna 12:12
Balinanje: Železarna : Cinkarna 26:14
Takoj v začetku je treba poudariti, da se je aktiv športnikov v Kompolah z vso zagnanostjo lotil dela. To je potrdil tudi letošnji spomladanski kros v počastitev dneva mladosti, v okviru Tedna športa. Organizacija tega tekmovanja je bila zaupana športnikom v Kompolah.
Udeležba je bila razveseljiva.
Rezultati: cicibanke — prva tri mesta so zasedle: Vidmar Darja, Novak Biserka, Čavš Mateja,
Cicibani: prvi Veber Mitja, drugi Kumperger Uroš, tretji Zuič Mladen
Pionirke: prva Kaučič Tanja, druga Krofilč Alja, tretja Kaučič Andreja
Pisati o prometnih nesrečah ni prav nič prijetno, saj človek nehote pomisli na vse zlo, ki ga prometne nesreče povzročajo. Vsako leto več kot 600, zadnjih pet let več kot 3000 mrtvih samo na slovenskih cestah vzbujajo strah in zaskrbljenost. Nam voznikom motornih vozil pa nalagajo dolžnost, da povečamo budnost in previdnost pri vožnji, da bomo vozili tako, da ne bomb spravljali v nevarnost zdravja in življenja ljudi, poškodovali ceste in objektov na njej; z drugimi besedami: voziti moramo tako previdno in obzirno, da ne bomo povzročali prometnih nesreč.
Tako predpisuje zakon, takšne so tudi naše želje! Vendar človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi neredko povzroči prometno nesrečo, ne toliko zaradi neznanja in nepoznavanja prometnih predpisov, kot zaradi osebnostnih lastnosti, ki mejijo na nepremišljenost, nepreudarnost, neupoštevanje predpisov in celo na agresivno vožnjo. Pri tem pa pozabljajo na ^posledice in zlom ki j e pogojeno s tako vožnjo.
Ker brez prometnih nesreč ne gre, poglejmo naše obveznosti oz. dolžnosti ob prometni nezgodi.
Naša prva dolžnost je pomagati poškodovanim in jim nuditi prvo pomoč! V takem primeru smo dolžni o prometni nezgodi obvestiti najbližji organ javne varnosti ali najbližji zdravstveni zavod ter se takoj zatem vrniti na kraj prometne nezgode. Če bo o prometni nezgodi pristojne organe obvestil kdo drug, moramo kot udeleženci v prometni nezgodi ostati na kraju prometne nezgode, dokler ne izvršijo ogleda pooblaščeni organi — miličniki. Zavarovati moramo kraj prometne nezgode in si prizadevati ohraniti sledi in druge dokaze o nastanku prometne nezgode.
Nov republiški Zakon iz leta 1975 pa je prinesel dve bistveni novosti. Tako neposredni udeleženec v prometni nezgodi ne sme po nezgodi uživati alkoholnih pijač, dokler niso opravljena uradna dejanja. Ta predpis ima namen, da bi se preprečili izgovori voznikov, da ob nezgodi niso bili pod vplivom alkohola. Novo je tudi določilo, ki obvezuje organiza-
Pionirji: prvi Kelenc Peter, drugi Kompoljšek Andrej, tretji Marki Darko
Pionirke 4., 5. in 6. razreda: 1. Resnik Marjana, 2. Planko Maja
3.	Pirman Marjeta Pionirji 4., 5. in 6. razreda: 1. Bokšan Gorazd, 2. Ravnikar Vili,
3.	Galovič Zlatko Pionirke 7. in 8. razreda: 1. Gorjup Karmen, 2. Peras Nada Pionirji 7. in 8. razreda: 1. Pirman Marko, 2. Černoša Anton, 3. Kompolšek Aleksander Mladinci: 1. Podhraški Srečko,
2.	Pintar Stanko, 3. Cvrtila Marjan
Člani: 1. Lišanin Mihajlo, 2. Rozman Božo, 3. Vrtovec Branko
cije združenega dela in zasebne obrtnike, ki prodajajo rezervne dele oziroma popravljajo motorna vozila, da na javno obvestilo organa javne varnosti, ki išče neznanega povzročitelja prometne nezgode, sporočijo podatke o sumljivem kupcu ali naročniku popravila, Ta predpis je uzakonjen prav zato, da bi čim bolj omejili primere brezvestnosti voznikov, ki pobegnejo s kraja prometne nezgode. In prav je, da jih odkrijemo in primerno kaznujemo.
Vedeti je treba, da v .primeru prometne nezgode, v kateri je nastala le manjša materialna škoda do 20.000 din, na kraj prometne nezgode ne bomo klicali organov javne varnosti. V takem primeru preprosto udeleženci prometne nezgode izmenjajo potrebne podatke, izpolnijo in podpišejo mednarodni obrazec »Poročilo o prometni nezgodi«, oškodovanec zahteva od povzročitelja prometne nezgode kupon zavarovalne pol ice ih zadevo direktno urejuje pri Zavarovalni skupnosti.
Zelo preprosto, kaj ne? Da, kadar je krivda nekoga Očitna. V nasprotnem primeru pa bo v našem interesu, da bomo poskrbeli za čim več dokazov, ki bodo pomagali odkriti povzročitelja.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Celje
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
JURIJA KOVAČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami v najtežjih ’ trehutldh.
Posebna zahvala sindikalni podružnici Železarne Štore, godbi na pihala Železarne in vsem sosedom, ki so darovali cvetje in vence.
Žalujoča žena Marija, -sinovi in hčerka z družinami in ostalo sorodstvo
REZULTATI MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA
V ATLETIKI
Tekmovanje je bilo 1. junija 1978.
TEK NA 100 m: 1. Belej Zvonko iz valjarne 12,8, 2,--3. Zorko Ivan el. energ. 12,9, 2.—3. Skok Antoh iz valjarne 12,9, 4. Čurkovič Tihomir iz meh. obd, 13,0, 5.-6. Kranjc Milan iz el. energ. in fiukdvšek Milan iz valjarne 13,1.
MET KROGLE: 1. Planinčič Milorad eh energ. 13,29, 2. Zorc Franc iz valjarne 12,18, 3.—4. Križnik Ignac iz valjarne ih Skok Anton iz valjarne 11,68, 5. Renčelj Zlatko iz RK 10,71, 6. Pavlič Josip iz livarne 10,71.
SKOK V DALJAVO: 1. Maekovšek' Bojah iz KK 5,80, 2. Skok Anton iz valjarne 5,56, 3. Lubej Ivan iz meh. obd. 5,45, 4. Sivka Božidar iz valjarne 5,28, 5. Koprivc Bojan iz valjarne 5,17.
TEK 1000 m: l. Eišahih Mihajlo iz KK 2:51,3,'2. Bračun Ivan iz valjarne 2:54,0, 3. Radovanovič Boro iz livarne 3:00,Oj 4. Zupanc Branko iz elektroenerg. 3:00,6, 5. Sivka Silvo iz Valjarne 3:00,7, 6. Bobnič Drago iz1 el. energ. 3:05,0.
Ekipna uvrstitev: I, valjarna 12 točk, 2. KK ll točk, 3. elektroenergetika TO točk, 4. livarna 9 točk, 5. Mo 8 točk, 6. jeklarna 7 točk, 7. mehanična 6" točk.
Trenutno stanje v -skupni' uvrstitvi:
1 elektroenergetski 72 točk, 2. valjarna 68 točk, 3. KK 36 točk, 4. livarna 58 točk,' 5. MO 53 točk, 6. mehanična 52 točk, 7. -Tovarna traktorjev 51 točk, 8. uslužbenci 50 točk, 9. jeklarna 47 točk.
Tekmovanje v tednu športa in ob dnevu mladosti
DOLŽNOSTI OB PROMETNI NEZGODI
KADROVSKE VESTI
Kendja Dušan, NK delavec — livarna I; Vouk Darja, maturant gimnazije — TT-uvoz-izvoz; Ci-nac Hamdija, NK delavec — valjarna I; Čekič Dragutin, NK delavec — livarna II; Kojič Srbo-ljub, NK delavec — valjarna I; Rkman Milan, NK delavec — livarna II; Sučur Mile, NK delavec
—	livarna II; Zvonar Nedeljko, NK delavec — livarna II; Zorko Bogdan, KV kalupar — livarna I; Marot Vinko, NK prodajalec — TT-obdelava; Bajčinovci Sazbina, NK delavka — komunala; Vasiljevič Ruško, NK delavec — elek-troplavž; Solarevič Marjan, NK delavec — elektroplavž; Šajino-vič Ranko, KV strugar — mehanična; Stipčič Vilim, NK delavec
—	livarna II; Pirš Alojzij, NK delavec — livarna II; Zrnc Vje-koslav, NK delavec — livarna II; Postružin Dragutin, NK delavec
—	livarna II; Vajdič Vilim, NK delavec — livarna II; Tresk Jože, NK delavec — livarna II; Hara-pin Josip, NK delavec — livarna II; Pratengrazer Franjo, NK delavec — livarna II; Postružin Vjekoslav, NK delavec — livarna II; Greblički Ivan, NK delavec — livarna II; Vlahovič Ivan, NK delavec — livarna II; Petrinšak Zvonko, NK delavec — livarna II; Škvorc Branko, NK delavec — livarna II; Horva-tin Ivan, NK delavec — livarna II; Jambrešič Branko, NK delavec —r livarna II; Bračun I-van, NK delavec — valjarna II; Skvorc Branko, NK delavec, valjarna II; Vlahovič Vlatko, NK delavec, valjarna II; Moguljak Branko, NK delavec — valjarna II; Ivekovič Branko, NK delavec
—	valjarna II; Cingulin Josip, NK delavec — valjarna II; Glogoški Vilim, NK delavec — valjarna II; Muranič Dragutin, NK delavec — valjarna II; Broz Ivan,.NK delavec — TT montaža; Čfzmek Anton, NK delavec — TT mont.; Vlahovič Antun, NK delavec — TT montaža; Ledinski Vladimir, NK delavec — TT montaža; Zupanič Ivan, NK delavec — TT montaža; Vlahovič Zlatko, NK delavec — TT montaža; Stih Mirko, NK delavec — TT montaža; Antolič Slavko, NK delavec — TT nab. koop. sekt.; Huško Petar, KV avtoklepar — TT-obdelava; Stipčič Ivan, NK delavec — TT obdelava; Poljanec Josip, NK delavec — TT obdelava; Pirš Branko, NK delavec — TT obdelava; Kovačič Ivan, NK delavec — TT obdelava; Borovšak Božidar, KV strojni ključavničar, TT obdelava; Fijolič Ivan, NK delavec :— livarna I; Huško Stjepan, NK delavec — livarna I; Krajcar Božidar, NK delavec — livarna I; Blažičko Zdravko, NK delavec — livarna I; Biščan Josip, NK delavec — livarna I; Gajšak Zdravko, NK delavec — livarna I; Slovenec Ivan, NK delavec — livarna I; Trupec Stjepan, NK delavec
—	livarna I; Galič Ivan, KV ključavničar — mehanična; Vukina
Josip, KV monter — mehanična; Ban Ivan, NK delavec — komunala; Zupanič Josip, PK tesar — gradbeni oddelek; Bogovič An-djelko, PK zidar — gradbeni oddelek; Sporiš Ivan, NK delavec — valjarna I; Gmajnički Ivan, NK delavec — valjarna I; Broz Dragutin, NK delavec — valjarna I; Fiket Franjo, NK delavec — valjarna I;, Krizmanič Mirko, NK delavec — valjarna I; Broz Antun, NK delavec — valjarna I; Krivec Vladimir, NK delavec — valjarna I; Glas Vladimir, NK delavec — valjarna I; Surina Franjo, NK delavec — valjarna I; Fekeža Slavko, NK delavec — valjarna I; Jurak Veljko, NK delavec — valjarna I; Lojen Vladimir, NK delavec — valjarna I.
Brezinščak Vilim, VS organizator dela — AOP; Pustivšek Boris, KV obratni elektrikar — elektro-obrat; Čretnik Stanislav, KV strojni ključavničar — mehanična; Borovšak Zvonko, KV mehanik TK naprav — merilna; Šaf-ran Dušan, NK delavec — valjarna II; Skale Alojz, PK žerjavo-vodja —■ el. plavž; Bračun Srečko, KV elektromehanik — elektroobrat; Vengust Marjan, SS gradbeni tehnik — DS za inv. in razvoj; Korže Vladko, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Kušar Marjan, KV strojni kalupar — TT montaža, Lorger Franc, NK delavec —. TT montaža; Markovič Zvonko, KV elektromehanik — elektroobrat; Jashari Jusuf, NK delavec — elektroplavž; Antolič Zvonko, KV kovač — mehanična; Pajek Miroslav, KV strugar — valjarna II; Ledinšek Martin, KV elektromehanik — elektroobrat; Arzenšek Janko, NK delavec — livarna II;
ODŠLI PO LASTNI . . ŽELJI : ;
ŽVEGLER Ciril, NK delavec iz mehanične del.; Paqarizi Enver, NK delavec, Bajčetič Rajko, NK delavec in Krajnc Alojz iz livarne I; Kolar Alojz, NK delavec, Kampič Drago, NK delavec, Kužner Avgust, NK delavec in Ven-gušt Andrej, KV str. kalupar iz livarne II; Gomčan Janez, KV strugar iz obdel. valjev; Podjed Martin, NK delavec, Znidarec Marijan, NK delavec in Jakovljevič Milan, NK delavec iz valjarne I; Čoh Josip, NK delavec iz valjarne II; Krajnc Ivan, NK delavec iz obrata transport; Sti-plovšek Franc, KV meh. kmet. str.; Dolšak Anton, NK delavec in Tratar Stanislav, KV vulkan, gum. izd. iz TT montaža; Drame Marija, NK delavec iz TT obdelava; Jančič Franc, KV str. ključ, in Križanec Franc, KV str. ključ, iz elektroobrata; Stojanovič Dušanka, NK delavka iz komunale; Salobir Željko, NK delavec iz e-lektroplavža; Kryeziv Hysen, NK
delavec iz GKSG; Kovačič Marjan, NK delavec iz jeklovleka.
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Škerl Ivan, metal. ing. iz priprave proizvodnje; Jereb Jožica, ekonomski tehnik iz EOS; Banjac Stojan, NK delavec iz jeklarne II; Boboš Stevan, KV avtomeh. iž e-nergetskega obrata; Vidic Anton, absolvent pravne fakultete iz pravne službe.
Odpoved sta dala:
Žavski Vincenc, PK valjar iz valjarne I in Selič Karl, monter centralne kurjave iz obrata transport;
Vodišek Stanko iz obdel. valjev, Patarčič Franjo, iz jeki. I, Čadej Vid, modelna, Arzenšek Drago iz obrata transport, Jager Milan iz mehanične delavnice, Vovk Marjan iz valjarne II.
¿ / NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI
Kočevar Ivan, vzdrževanje, Jur j ec Vili iz obrata transport, Ostruh Dušan, skladišče TT, Zupanič Avgust iz valjarne I. Trobiš Ignac iz TT priprava dela, Tomič Niko iz jeklarne I, Hladin Franc iz jeklovleka, Klajnšek Vojko iz valjarne II, Vrečar Franc iz jeklovleka, Jošt Jože iz valjarne I.
Vsem iskreno čestitamo in želimo obilo družinske sreče!
V POKOJ JE ODŠEL
MLAKAR IVAN, roj. 25. 8. 1927, stanujoč Zlateče 10, Šentjur, se je zaposlil v Železarni Štore 21.
4.	1947 v valjarni kot valjar, leta 1948 in'1949 je delal v livarni II kot jedrar in livar, od leta 1959 pa je opravljal delo na elektro-plavžu, najprej kot livar nato pa kot poslužilec drobilca.
17. 5. 1978 je bil invalidsko u-pokojen.
Želimo mu, da bi še mnogo let užival zasluženo upokojitev.
Disciplinska komisija delovne organizacije se je v mesecu aprilu sestala 3-kra.t in obravnavala 40 primerov kršitev delovnih obveznosti.
DELOVNO OBVEZNOST SO KRŠILI:
1.	JAZBINŠEK Milan, meh del.
—	dne 2. 2. in 8. 2. 1978 samovoljno zapustil delovno mesto — javni opomin
2.	ŠPOLJAR Vlado, livarna I — dne 8. 3., 15. in 20. 3. 1978 neopravičeno izostal z dela —■ prenehanje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 6 mesecev.
3.	GAJŠEK Branko, livarna I — dne 24. in 25. 2. neopravičeno izostal z dela — javni opomin
4.	HUSKIČ Adil, livarna I — dne 4. 1. 1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
5.	VORINA Gabriel, meh. del.
—	dne 28. 2. 1978 med delovnim časom opil — javni opomin
6.	KOPRIVC Martin, livarna II
—	dne 26. 10. 1977 dovolil sodelavcu vstop v varovane območje
—	razporeditev na druga dela in naloge za 1 leto
7.	BLAŽIČ Spasoje, meh. del.
—	dne 13., ¡gg 16. 1. in 10. 2. 1978 neopravičeno izostal z dela — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 6 mesecev.
8.	ROMIH Rudolf, livarna II — dne 23. 1. 1978 hotel protipravno prilastiti tigel — javni opomin
9.	KRAMPERŠEK Matija, valjarna I — dne 28. 1. in 7. 2. 1978 neopravičeno izostal — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 6 mesecev
10.	PERGAMOŽ Jože, jeklarna
I	— dne 7. 2. 1978 neopravičeno izostal — javni opomin
11.	GRAČNER Ivan, jeklarna I
—	dne 8. 2. 1978 neopravičeno izostal — javni opomin
12.	MILOJEVIČ Gojko, livarna
II	— dne 19., 20.11. in 20. 3. 1978 neopravičeno izostal z dela — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev
13.	GUDALOVIČ Žarko, livarna II — dne 13. 1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
14.	STOJNIC Milorad, livarna II — dne 10. 3. 1978 odklonil delo — prenehaje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 6 mesecev
15.	ARIFAGIČ Rifet, livarna II
—	dne 6. 2. 1978 zapustil delovno organizacijo na nedovoljenem mestu — javni opomin
16.	GLAVIČIČ Berislav, livarna II — dne 7. in 20. 3. 1978 neopravičeno izostal — javni opomin
17.	HABOT Jože, obdel. valjev
—	dne 20. 2. 1978 v času malice razgrajal v jedilnici livarne II
—	javni opomin
Pravna služba
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja 'enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Kavka Frane, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.