Ptuj, torek, 12. februarja 2008
letnik LXI • št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Tednikov pogovor
Marija H. Masten •
"Za arhivarje velja pravilo stare slivovke ..." O Stran 4
Po naših občinah Destrnik • Občina ustanavlja javno podjetje
O Stran 5
Obrt, podjetništvo
Sela • Za Slovenijo blaginje in podjetniškega duha O Stran 9
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Šport
Kolesarstvo •
Uvod dirke po Kubi pripadel novincema v dresu Perutnine Ptuj O Stran 11
Štajerski TED
Ljubljana • Bloudkove plakete in nagrade
Bloudkova plaketa Silvi Razlag
V veliki dvorani Grand hotela Union je bila 10. februarja, na rojstni dan Stanka Bloudka, že 43. podelitev Bloudkovih priznanj, plaket in nagrad, najvišjih slovenskih priznanj na športnem področju, za leto 2007. Podelili so 13 priznanj, 10 plaket in 3 nagrade.
Atletika •
Nina z naslovom državne prvakinje že končala dvoransko sezono
O Stran 12
Tenis •
Blaž Rola -državni prvak med dvojicami
O Stran 14
Kot je povedal predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj za leto 2007 Miro Cerar, so pri odločitvi sledili načelu, da se tretjina nagrad podeli za vrhunski mednarodni dosežek, dve tretjini pa zaslužnim športnim delavcem za življenjsko delo. Blo-udkove nagrade za leto 2007 so prejeli Marcel Djurdjevič, Petra Majdič in Stane Trbovc. Med prejemniki Bloudkovih plaket pa je bila tudi Ptujčan-ka Silva Razlag za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji šaha, kegljanja in športa invalidov. Najvišje nagrade na področju športa sta podelila Miro Cerar in Simon Starček, generalni direktor direktorata za šport v ministrstvu za šolstvo in šport, ki je tudi nagovoril svečani zbor. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Po padcu pokrajin
Nova vas • Zapleti ob načrtovanju trase hitre ceste
Politikantsko Zavračajo južno varianto! zavajanje ...
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je eden izmed tistih županov, ki so bili vseskozi goreči zagovorniki pokrajinske zakonodaje (14 pokrajin), zato je vse do zadnjega obdržal optimistično držo, pričakoval je politični razum in izglasovanje ustanovitve pokrajin.
Za presenečenje in preobrat mnenj o trasi bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož so na zboru vaščanov v četrtek, 6. februarja, poskrbeli krajani Nove vasi, saj so županu občine Markovci Francu Kekcu jasno povedali, da zavračajo njegov predlog in predlog sedmih županov občin ob Dravi, da naj bi bodočo hitro cesto Ptuj-Ormož zgradili po varianti Jug 1.
Čelan je prepričan, da bo z razvojnega vidika neuvedba pokrajin imela negativne posledice predvsem pri zagonu večjih skupnih razvojnih programov, kot so Terme Jane-žovci, Megalaxia in podobno.
"Prepričan sem, da so se nad rezultatom glasovanja začudili predvsem tisti, ki so bili proti. Velika večina njih je namreč pri projektu uvajanja pokrajin sodelovala v prejšnjih mandatih, tako v Državnem zboru kot v Vladi RS. Očitno jim spomin peša, da ne uporabim kakšne druge misli. Dejstvo, ki ga lahko preveri vsak, še zlasti 'raziskovalni novinar', je, da je takrat-
na Vlada RS, v kateri je bila tudi LDS, že leta 1999 predlagala Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je leta 2000 sprejel Državni zbor."
O Stran 7
Čeprav se je župan Franc Kekec na moč trudil, da bi ob predstavitvi vseh šestih predvidenih variant možne umestitve bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož spoznali, da je za občino Markovci in krajane posameznih vasi v njej najmanj obremenjujoča varianta Jug 1, ki naj bi vodila ob jezeru skozi Šturmovce in za katero se je opredelila tudi večina udeležencev decembrske okrogle mize v Markovcih, se je takoj pokazalo, da krajani Nove vasi ne mislijo tako.
Kot strela iz jasnega so po dvorani odjeknile besede prvega razpravljavca Bojana Rizmana, ki je vstal in župana vprašal: "Prosim vas, kako bi lahko Novovaščani zbirali podpise v prid južni varianti, ko pa smo proti temu, da bi hitra cesta vodila skozi vas. Tega ne smemo dovoliti." In
za te svoje besede je požel gromek aplavz skoraj vseh v dvorani. Rizmanu se je pridružila še Mojca Zemljarič, ki je dodala, da med krajani Nove vasi resnično prevladuje tako mnenje, menijo celo,
da te hitre ceste sploh ne potrebujejo, še najmanj pa, da bi potekala prav skozi njihovo vas, župana pa pozvala, naj pove, zakaj toliko navija zanjo prav on.
O Stran 3
Slovenija • Potrjeni predlogi novel treh zakonov
Z novo osebno izkaznico tudi k zdravniku
Vlada je potrdila predlog novel zakonov o osebni izkaznici in o potnih listinah, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Novo osebno izkaznico s čipom bodo lahko občani uporabljali tudi kot zdravstveno kartico, je poudaril minister.
Dragutin Mate
uradni list na podlagi tega imel čez 111.000 evrov prihodka," je poudaril in dodal, da bodo toliko denarja državljani prihranili. V lanskem letu pa je bilo izgubljenih ali pogrešanih 13 390 osebnih izkaznic, je še povedal minister.
Sedanje osebne in zdravstvene izkaznice bodo ostale v veljavi, zato jih občanom ni treba zamenjati, če tega nočejo. "Pravica vsakega državljana je, da se bo sam odločil,"
Mate je glede novele zakona o osebni izkaznici pojasnil, da se bo občan ob oddaji vloge za osebno izkaznico lahko odločil, ali bo zaprosil za osebno izkaznico s čipom ali brez njega. "Na čipu bosta dva zapisa, kvalificirano digitalno potrdilo in zapis zdravniškega certifikata," je dejal minister in dodal, da se bodo s to osebno izkaznico občani izkazovali pri poslovanju z e-upravo in pri obisku zdravnika.
Po ministrovih besedah se bo z novo izkaznico povečala varnost in zmanjšala možnost zlorab. Dodal je še, da občanom izgube ali kraje osebnih izkaznic ne bo treba več objavljati v uradnem listu, ampak bodo izgubo prijavljali pri upravnih enotah. "S tem bo znižan strošek pri prijavi izginotja in plačila objave v uradnem listu," je pojasnil minister.
Povedal je, da mora občan za objavo preklica v uradnem listu trenutno plačati več kot osem evrov. "V letu 2007 je
Uvodnik
Narod si bo pisal sodbo sam
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sem razmišljal in prebiral program letošnje proslave ob prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in tiho upal, da se v SNG Maribor ne bo ponovilo norčevanje iz slovenske zgodovine in slovenskega naroda, ki smo mu bili priča ob lanski državni proslavi ob dnevu reformacije.
Ob razmišljanju o prazniku se spomnim Cankarjevih Hlapcev in besed:"Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!" To se je dogajalo v zgodovini in se dogaja tudi danes. Veliko nam pove dejstvo, da so Slovenci, kljub pozivom časopisov marca in aprila leta 1849, za Prešernov spomenik zbirali denar kar štiri leta in 280 darovalcev je zbralo 626 goldinarjev. Samo za primerjavo so Slovenci na Kranjskem nekako istočasno v šestih mesecih zbrali 1955 goldinarjev za postavitev spomenika hrvaškemu banu Jelačicu, verjetno v zahvalo, da je pomagal zatreti marčno revolucijo leta 1848 in krajnske kraje za dolga leta vrnil Slovencem v neprijazno dunajsko oblast.
Kljub takratnemu prepričanju Slovencev je spomin na hrvaškega bana pri nas zbledel, enako kot na njemu podobne, Prešeren pa ostaja in bi moral biti s svojimi poezijami eden najtrdnejših temeljev samozavesti sodobnega slovenskega naroda, ki mu je še kako primanjkuje.
Če bi slovenski narod imel samozavest, potem v Sloveniji zagotovo ne bi bili priča zadnjim dogajanjem na politični sceni, ko so naši vrli politiki vse bolj podobni pustnim likom, ki smo jih prejšnji konec tedna lahko srečali v Cerknici. Kljub temu daje pusta konec, se mi ob spremljanju dnevne politike in prenosov sej državnega zbora nehote vedno prikazujejo utrinki iz nedeljskega karnevala v Cerknici in zdi se mi, da še pusta ni konec.
Torej, narod si piše sodbo sam in letošnjo jesen si jo bo ponovno pisal.
Zmago Šalamun
Foto: Martin Ozmec
je poudaril. "Osebe, ki niso slovenski državljani, imajo pa v Sloveniji pravice iz zdravstvenega zavarovanja, bodo dobile le zdravstveno izkaznico," je še dodal. Mate je pojasnil, da bo z novelo mogoče osebne izkaznice izdati tudi slovenskim državljanom, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji.
Novela bo tudi omogočila vzpostavitev digitalnega skladišča za fotografije, je dejal minister in dodal, da bodo lahko osebe, ki se bodo fotografirale pri fotografih z
varno zvezo s podatkovnim skladiščem, svoje fotografije avtomatično pošiljale na upravne enote. S tem bo odpadlo skeniranje na upravni enoti.
Obenem je pojasnil, da bo fotografija v podatkovnem skladišču eno leto. Zato občan v tem času ne bo potreboval nove slike, ampak se bo za nov dokument uporabila slika iz podatkovnega skladišča. Po ministrovih besedah novela določa, da bo občan moral pisno dovoliti fotokopiranje svoje osebne izkaz-
nice. Torej se bo občan sam odločil, ali se lahko naredi fotokopija njegove osebne izkaznice.
Z novelo zakona o potnih listinah pa se bo vzpostavil vzporeden sistem z novimi osebnimi izkaznicami. Minister je še pojasnil, da bodo postopki pri pogrešanju oz. izgubi potnih listin enaki kot pri osebnih izkaznicah.
Sodne zadeve se ne bodo več vračale na prvo stopnjo
Foto: Martin Ozmec
Lovro Šturm
Sicer pa je vlada potrdila tudi predlog novele zakona o pravdnem postopku. Njena temeljna novost je, da se bistveno poveča delež sodnih zadev, ki bodo pravnomočno rešene v teku ene poti. Šturm je še opozoril, da se sodne zadeve, ki bodo prišle na drugo stopnjo, ne bodo več vračale na prvo stopnjo, temveč bo moralo to sodišče o njih dokončno samo odločiti.
Temeljni cilj novele zakona je učinkovito in hitrejše vodenje postopkov v civilnih zadevah. Ta predlog pa pomeni tudi obsežno spremembo veljavnega zakona. Z njim bodo odpravljene omejene možnosti za razpis glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje, na kar je opozorilo tudi evropsko sodišče, je dejal Šturm. Minister je poudaril, da je glavna novost predloga zakona ureditev pritožbenega postopka, saj je bil razlog za dolgotrajne postopke razveljavitev razsodb sodišč prve stopnje. Z novelo bodo tako po njegovih besedah sodne zadeve pravnomočno rešene v teku ene poti.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Minister Žagar nad rezultati glasovanja
razočaran
Foto: Majda Goznik
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je po zavrnitvi zakona o ustanovitvi pokrajin v državnem zboru (DZ) dejal, da bi "v tem trenutku zelo težko ocenil, kako bo v nadaljevanju". Še vedno meni, da je ob primernem političnem naporu možno narediti korak naprej. Nad rezultati današnjega glasovanja pa je razočaran.
Boji se, da je rezultat glasovanja jasen signal, da opozicija v resnici ne želi decentralizirati države in ne želi skladnejšega regionalnega razvoja. Ob tem je Žagar znova poudaril, da je ustanovitev pokrajin nujna, saj o tem nenazadnje govorijo tudi statistični kazalci BDP, ki so evropsko merilo razvitosti.
Minister upa, da bodo v prihod-
nje odgovorni - nenazadnje so to politiki oziroma politične stranke - našli soglasje, ki bo omogočalo ustanovitev pokrajin. Poudaril je še, da bi današnja potrditev zakonodaje pomenila le, da je v DZ odprta razprava. Zakonodaja je bila po njegovih besedah pripravljena na podlagi široke razprave, nadaljnja razprava bi na tistih točkah, kjer so se doslej izčistila vprašanja, ta zaprla. Odlaganje pa lahko pomeni, da še ne bomo zelo hitro prišli do pokrajin.
Sicer pa je Žagar še vedno optimist, saj pravi, da so nadaljnji dogovori glede pokrajinske zakonodaje smiselni. Po njegovem mnenju je vsekakor smiselno, da se z zakonodajno proceduro o pokrajinski zakonodaji v DZ nadaljuje. Časovni termini sprejetje zakonodaje še dopuščajo, pravi minister in poziva, naj se prisluhne lokalnim okoljem, ki si pokrajin želijo in jih z razvojnega vidika potrebujejo.
Minister tako v zadnji izjavi poziva, da o odprtih vprašanjih, ki so se doslej pokazala, vsi skupaj dosežejo dogovor. Ob tem pravi, da je takšnih vprašanj pet ali šest ob sicer več sto, ki se rešujejo s pokrajinsko zakonodajo.
"Ne govorim, da so vsi ti zakoni že dokončno idealno pripravljeni, a pripravljeni so do te mere, da je
tistih nekaj, pet ali šest odprtih vprašanj še mogoče uskladiti," meni minister. Poudarja, da so se pripravljeni pogovarjati, da pa je mogoče odprta vprašanja zapirati le v primeru, da so podani konkretni predlogi. Na pavšalne trditve o slabo pripravljeni zakonodaji ne more pristati.
Slovenija pokrajine nujno potrebuje. O tem govorijo statistični podatki o višini BDP v posameznih statističnih regijah, kjer je med Osrednjeslovensko regijo in Zasavjem ter Pomurjem razmerje 1 : 2. Še bolj zastrašujoč je podatek, da se te razlike še povečujejo, je znova navedel minister.
Pokrajin za zdaj ne bo
Poslanske in poslanci so na glasovanju prvega februarja v državnem zboru zavrnili najpomembnejši pokrajinski zakon, zakon o ustanovitvi pokrajin. Za zakon je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27.
Za zakon o ustanovitvi pokrajin so glasovali vsi poslanci vladne koalicije razen Janeza Drobniča (N.Si) in Antona Kokalja (N.Si). Ko-kalj se je glasovanja vzdržal, Drob-nič pa ni prijavil svoje prisotnosti. Med poslanci opozicije je zakon
edini podprl Bojan Kontič (SD).
Za potrditev zakona o ustanovitvi pokrajin bi bila sicer potrebna dvotretjinska večina vseh navzočih poslancev. Franc Pukšič (SDS) je menil, da bodo vsi tisti, ki bodo glasovali proti zakonom, glasovali proti volivkam in volivcem, občinskim svetom, izvoljenim županom in tudi sicer proti demokraciji. "To bodo politični škodljivci, ki si očitno želijo centralizacijo," je dejal. Po mnenju Pavla Gantarja (Zares) poslanci še nikoli niso bili tako blizu, da sprejmejo pokrajine, hkrati pa tudi še nikoli niso bili tako blizu, "da jih zavozijo".Preostala dva zakona - zakon o volilnih enotah v prve pokrajinske svete in zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin - sta bila potrjena kot primerna za nadaljnjo obravnavo. Za zakon o volilnih enotah v prve pokrajinske svete je od 84 navzočih poslancev glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Za zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin pa je od 84 navzočih poslancev glasovalo 49 poslancev, proti pa jih je bilo 28.
Za potrditev, da sta zakona o volilnih enotah in prenosu pristojnosti na pokrajine primerna za nadaljnjo obravnavo, je sicer zadostovala že navadna večina glasov
(sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Nova vas • Zapleti ob načrtovanju trase bodoče hitre ceste
Novovaščani zavračajo južno varianto!
Za svojevrstno presenečenje in preobrat mnenj o trasi bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož so na zboru vaščanov v četrtek, 6. februarja, poskrbeli krajani Nove vasi, saj so županu občine Markovci Francu Kekcu jasno povedali, da zavračajo njegov predlog in predlog sedmih županov občin ob Dravi, da naj bi bodočo hitro cesto Ptuj-Ormož zgradili po varianti Jug 1.
Foto: M. Ozmec
Kot strela iz jasnega so po dvorani odjeknile besede Bojana Rizmana: »Prosim vas, kako bi lahko Novovaščani zbirali podpise v prid južni varianti, ko pa smo proti temu, da bi hitra cesta vodila skozi vas. Tega ne smemo dovoliti!"
Čeprav se je župan občine Markovci Franc Kekec pred polno dvorano krajanov Nove vasi, ki so se zbrali v četrtek, 6. februarja, v gasilsko-vaškem domu, na moč trudil, da bi ob predstavitvi vseh šestih predvidenih variant možne umestitve bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož spoznali, da je za občino Markovci in krajane posameznih vasi v njej najmanj obremenjujoča varianta Jug 1, ki naj bi vodila ob jezeru skozi Šturmovce in za katero se je opredelila tudi večina udeležencev decembrske okrogle mize v Markov-cih, se je takoj pokazalo, da krajani Nove vasi ne mislijo tako.
Župan in Občina za južno traso
Župan Franc Kekec je poudaril, da s stališča domačinov vsi vidiki zagovarjajo le omenjeno južno varianto trase, zato je ta zanje edino sprejemljiva in jo Občina Markovci tudi uradno zagovarja, čeprav so predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter naravovarstveniki zaradi zaščitenega območja Nature 2000 v Šturmovcih, skozi katero naj bi potekala, proti temu. Kekec je tudi pojasnil, da v teh dneh potekajo intenzivni dogovori, da bi naravovarstveniki glede Nature 2000 vendarle popustili, saj nova cesta v ničemer ne bi prizadela zaščitenega območja Šturmovcev, poleg tega pa "Šturmovci niso več, kar so bili, saj je to območje obremenjeno z intenzivnimi njivskimi površinami; pa tudi poplavnega območja, ki je tam nudilo življenjske pogoje kot avtohtoni habitat, ni več, saj se je z izgradnjo akumulacijskega jezera pred 30 leti tudi to območje pričelo intenzivno sušiti in omenjeni habitati so prvotne pogoje za vedno izgubili. Povrhu vsega pa je zelo obremenjujoča zloglasna Laguna z ogromnimi količinami odpadnega in onesnaženega blata, ki jo je treba čimprej sanirati, saj ogroža zdravje domačinov in življenje ob njej. Ministrstvo mora vedeti, da je treba prisluhniti tudi človeku, ne le pticam; tudi človek se bojuje za svoje okolje. Tistih 34 vrst ptic, ki jih naravovarstveniki toliko omenjajo, pa zaradi močne ekološke degradacije tega območja že zdavnaj ni več v tem okolju," je poudaril župan Kekec.
Ob tem je kot enega močnih faktorjev, ki govori proti
"vsiljevanju" severne variante trase, opozoril na zbiranje podpisov v podporo omenjeni južni varianti, ki že poteka v vaških odborih Zabovci, Markovci in Nova vas; po nekaterih njegovih informacijah pa naj bi podpise v podporo južni varianti zbirali že tudi v Spuhlji in Budini.
Krajani menijo drugače
Kot strela iz jasnega so po dvorani odjeknile besede prvega razpravljavca Bojana Rizmana, ki je vstal in župana vprašal: "Prosim vas, kako bi lahko Novovaščani zbirali podpise v prid južni varianti, ko pa smo proti temu, da bi hitra cesta vodila skozi vas. Tega ne smemo dovoliti." In začuda je za te svoje besede požel gromek aplavz skoraj vseh v dvorani. Rizmanu se je pridružila še Mojca Zem-ljarič, ki je dodala, da med krajani Nove vasi resnično prevladuje tako mnenje, menijo celo, da te hitre ceste sploh ne potrebujejo, še najmanj pa, da bi potekala prav skozi njihovo vas, župana pa pozvala, naj pove, zakaj toliko navija zanjo prav on.
In po dvorani je završalo, napol naglas so razburjeni krajani dali vedeti, da se tudi s tem strinjajo. Župan je hitro reagiral in krajanom zatrdil, da se z njimi strinja, čeprav je sam borec za južno varianto, ob tem pa dodal, da hitro cesto potrebujejo, zato podpirajo njeno izgradnjo; kje natanko bo šla trasa, pa je še vprašanje. Ob tem pa je ponovno poudaril, da je za občane in občino najmanj obremenjujoča južna varianta.
Krajani so bili še konkretnejši, saj so od župana hoteli
izvedeti, kaj je občina storila od decembrske okrogle mize, o čemer smo tudi mi podrobneje poročali, saj je ministrstvo predlagalo severno, razpravljavci pa v glavnem južno varianto. Župan je pojasnil, da so tedaj na okrogli mizi v Markovcih občino zadolžili, da v pogajanjih z ministrstvom podpre južno varianto, ter da so zapisnik o tem posredovali tudi na ministrstvo, ki naj bi zaradi tega že pričelo razmišljati o novi študiji trase, pri čemer naj bi upoštevali tudi človeka, ne le ptice. Poleg tega je spomnil, da so tudi župani sedmih občin ob Dravi podpisali peticijo, da se pri izbiri najustreznejše variante zavzemajo za varianto Jug 1, zato so v resnih dvomih, da bo ministrstvo še vztrajalo pri severni varianti.
Kdo bo saniral Laguno?
Novovaščani pa spet drugače; Marica Panikvar je menila, da bi v primeru, če bi obveljala južna varianta poleg jezu in objektov elektrarne ter poleg onesnažene Lagune, njihovo okolje dodatno obremenili z novo ekološko bombo v obliki avtomobilskega hrupa in strupenih izpustov plinov. Pridružil se ji je Franc Panikvar, ki je župana vprašal: "Če je Evropa za ekologijo, zakaj potem ne financira še sanacije Lagune, v kateri je prek 10.000 kubičnih metrov onesnaženega in strupenega blata, polnega težkih kovin. Zanima me, ali ste kaj kontaktirali tudi Talum, Perutnino in Mestno občino, ki so glavni onesna-
ževalci, ki spuščajo svoje odplake v našo Laguno?" Župan pa je nemočno odvrnil, da po njegovih informacijah sedanje odplake iz omenjenih okolij iztekajo v mejah dovoljenih normativov, vprašujoče pa je, kar se je dogajalo v preteklih 30 letih, vse to pa je zelo težko dokazljivo.
To je očitno ujezilo občinskega svetnika Konrada Janžekoviča, ki je menil, da občina za sanacijo Lagune ne sme dati niti ficka, saj ni za njeno onesnaženje nič kriva. Žal pa tudi sam ni vedel odgovora na vprašanje, kaj bo s traso ceste, čeprav je poudaril, da sovaščane razume in da dobro ve, da nihče ne bi rad imel hitre in prometne ceste skozi vas, takorekoč pred nosom. Če pa bo že šla, pa morajo od tega nekaj potegniti tudi vaščani, ki bodo to najbolj čutili.
V dvorani je spet završalo, med drugim pa je bilo slišati: "Kaj sploh potrebujemo to prekleto cesto? Kdo nam jo vsiljuje? Glasujmo o njej z dvigom rok, da se bo videlo, da smo vsi proti. Dovolj so nas že naplahtali, ko so zgradili jezero, ki nam je prineslo same težave, zdaj pa še ta cesta, ki skozi vas ne paše ... "
Ko je predsedniku vaškega odbora Alešu Bezjaku, ki je okroglo mizo vodil, zadevo vendarle uspelo umiriti, je vstal Janez Golob in spomnil še na druge težave domačinov: "Poglejte, pred 60 leti sem že hodil v Šturmovce, kjer smo lahko mirno čistili in sekali, kar je bilo treba, danes pa ne smem podreti niti grma, pa so tam že policija
ali inšpektorji. Kako lahko to takoj opazijo, za Laguno pa nihče ne ukrepa, čeprav pravite, da je ekološka bomba? Kdo se potem spreneveda?" A žal na to vprašanje ni dobil nobenega odgovora.
Zbirali bodo podpise za in proti
Ker je tudi nadaljnja razprava znova dokazala, da so v dvorani prisotni krajani Nove vasi v večini proti predlagani varianti trase Jug 1, so na predlog predsednika vaškega odbora Aleša Bezjaka končno uskladili besedilo sklepa, da bodo predstavniki vaškega odbora Nove vasi šli od hiše do hiše in zbirali podpise krajanov, ki so za južno varianto in ki so proti temu, vsakemu pa naj bi dali tudi možnost komentarja k svoji odločitvi.
V drugem, umirjenem delu zbora pa so vidno nepomir-jeni Novovaščani vendarle prisluhnili županu Francu Kekcu, ki je krajanom predstavil potek izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Markovci. Gre za gravitacijski sistem izgradnje, v katerem po novem zaradi dodatne gradnje tlačnega prečrpališ-ča odpade do sedaj predvidena izgradnja čistilne naprave v Novi vasi. Sicer pa je izgradnja kanalizacije v Zabovcih in Markovcih v glavnem že v zaključni fazi, nadaljevali bodo z izgradnjo kanalizacije v Bukovcih in Stojncih, ob koncu pa pride na vrsto še izgradnja kanalizacije na območju Nove vasi. Več o tem pa kdaj drugič.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Franc Panikvar je župana vprašal: "Če je Evropa za ekologijo, zakaj potem ne financira še sanacije Lagune, v kateri je več kot 10.000 kubičnih metrov onesnaženega in strupenega blata?"
4 &o/mjh'TEDNlK
Tednikov pogovor
torek • 12. februarja 2008
Ptuj • Pogovor z Marijo Hernja Masten, prejemnico velike oljenke
"Za arhivarje velja pravilo stare slivovke ..."
Letošnja prejemnica velike oljenke Marija Hernja Masten, univ. dipl. zgodovinarka, v Zgodovinskem arhivu odgovarja za starejše gradivo, dela v čitalnici, prav tako skrbi za knjižnico, vodi evidence, opravlja arhivsko pedagoško delo, pripravlja razstave, piše članke oziroma strokovne prispevke za zbornike, ki jih pogosto tudi ureja. V svojem bogatem in ustvarjalnem življenju pa je bila tudi priljubljena lutkarica, pa tudi ena ključnih osebnosti pri nastanku društva Cesarsko kraljevi Ptuj, v katerem je aktivna še danes, saj si tako kot vsi njegovi člani želi, da bi srednjeveška zgodovina Ptuja na novo zaživela. Navdihuje jo tudi delo v turizmu.
Spoštovana prejemnica velike oljenke MO Ptuj za leto 2008, kako se počuti človek, ko prejema tako visoko priznanje? Vas je presenetilo?
"Res me je novica, da so me predlagali za to najvišje priznanje na področju kulture v MO Ptuj, veliko oljenko, presenetila. V arhivu sem že nekoč ob svojem delu začela zbirati podatke o osebnostih Ptuja in Ormoža, kar nekaj se jih je že zbralo na tem seznamu. Priznanja so pomembna spodbuda, tako spoznavamo različne poklice, ljudi, njihovo delo in prizadevanja. Sama sem dokaj kritična do svojega dela, vedno sem mnenja, da bi morda lahko naredila kaj boljše, drugače, ljudem bolj prijazno. Zelo sem zadovoljna, da vidijo ljudje moje delo pozitivno.«
Kaj je pri vašem delu arhivarke najpomembnejše, tista srčika, kot radi rečemo?
"Delo v arhivu je večplastno, saj arhivist skrbi za arhivsko gradivo praktično od njegovega nastanka do prevzema v arhiv in nato še za njegovo strokovno obdelavo. Dana mu je možnost, da ga tudi prvi objavi. Valorizacija dokumentov je predvsem tista, ki vsaj mene pušča v dvomih. Sodim med tiste, ki bi radi ohranili kar se da največ gradiva. Zakonodaja, zgrajena na velikem modelu, ki ima pred očmi finance, prostor za arhiv in morda še za kaj, je običajno zelo ozka in ne misli na lokalne potrebe. Znanje arhivista mora biti tako široko, skorajda jasnovidno, da oceni, katere zvrsti gradiva bo znanost potrebovala čez stoletja. Naj navedem primer. Nekoč smo trije sodelavci (Kristina Šamperl Purg, Brane Oblak in Marija Hernja Masten) dokazovali, da ni vsak račun le kos finančnega papirja, ki ga lahko brez vsakega pomisleka zavržemo in ga ne bo nihče pogrešal, ker tako zapoveduje predpis. Razlika je, pri katerem ustvarjalcu gradiva lahko brez škode izločimo račun in pri katerem ne. Kako veseli bi bili danes, če bi našli račune za gradnjo ptujskega gradu, rotovža ali kakšne druge pomembne kulturne dragocenosti.
Manjši del našega dela pa se nanaša na znanstveno-raz-iskovalno delo. V ptujskem arhivu je vedno veljalo, da mora arhivist vsaj del svojega časa nameniti tudi objavam virov, znanstvenih člankov in raziskav. Sama sem se posvetila kulturno-prosvetnemu delu in popularizaciji arhiva. Ko sem pričela delati v arhivu, smo imeli na leto do naj-
več 10 uporabnikov, danes jih imamo okrog 300 letno."
Kako je prišlo do vaše zaposlitve v arhivu? Je to delo, ki vas je privlačilo že od vsega začetka?
"Stik z mestom in njegovo zgodovinsko preteklostjo dobimo najprej v družini, nekaj pa nam ga da šola. V arhivu sem se zaposlila, ker me je delo zanimalo. Imela sem tudi to srečo, da je bil takrat direktor prof. A. Klasinc, ki me je v gimnaziji učil latinščino. Bil je strog direktor in mentor. Delovnik mi je razdelil tako, da sem poleg strokovno urejevalnega dela morala vsak dan zjutraj vsaj dve uri nameniti študiju domače zgodovine in branju raznih del."
Kako se lotite raziskave neke problematike, nekega področja, kako si jo zastavite?
"Sama obdelujem starejše arhivsko gradivo, ki ga za naše območje, območje Ptuja in Ormoža, ni ostalo ohranjenega prav veliko. Kolikor ga je, je zelo raznoliko, saj zajema upravo, sodstvo, gospoščine, listine, rokopise, cerkveno gradivo in še kaj. K temu, da je slabo ohranjeno, je pripomogel tudi slab odnos do pisne kulturne dediščine. Nekaj arhivskega gradiva je bilo odpeljanega v Štajerski deželni arhiv že v času Avstro-Ogrske, večina pa ga je bilo uničenega med drugo svetovno vojno, mnogo tudi po njej.
Vsaka raziskava je seveda v prvi vrsti izziv, ki te povsem potegne vase. Delati začneš, ko se lotiš zbiranja osnovnih podatkov, virov, iskanja v drugih arhivih, najpogosteje v Gradcu, na Dunaju, v Ljubljani, kar ti vzame mnogo časa. Ko zbereš dovolj relevantnih virov, se lahko lotiš pisanja. Pri tem se vedno zavedam, da nikoli nismo odkrili vsega, izčrpali vseh možnosti, vedno puščaš nekaj praznine. Tako je tudi prav, kaj pa bi delale generacije za nami."
Kdaj je arhivar najbolj zadovoljen pri svojem delu?
"Resnično smo zadovoljni, ko nam uspe zbrati gradivo, ki po provenienci sodi v naš arhiv, ga temeljito obdelati, popisati. Krona vsega je, če lahko svoje delo tudi objaviš, in to ne samo arhivski inventar, pač pa raziskavo in študijo, ki si jo opravil ob delu."
Lahko rečete, da ste v okviru svojega dela že dosegli vrh, če je to pri vašem delu sploh mogoče reči?
"Težko rečemo, ali smo dosegli vrh nekega dela. Za arhivarje velja pravilo stare sli-
vovke, bolj ko je stara, boljša je. Seveda pa je potrebno biti pri tem previden, da te ne povozi čas, da spremljaš nova spoznanja in nove pristope, tako v stroki kot na tehnološkem področju. Upam, da mi bo da dano, da še kako zadevo postorim. Upam, da priznanje velika oljenka ni moj labodji spev."
Koliko vpliva na delo v
arhivu sodobna tehnologija?
"Arhivi so svoje delo posodobili tako, da je danes gradivo mnogo bolj dostopno. Skoraj vse fonde in vse tisto, kar ljudje uporabljajo, smo že spravili v en osnovni popis, iskano gradivo je mogoče najti na klik. S pomočjo sodobne tehnologije je poenostavljen uporabniški del, na drugi strani pa se je zelo zakompli-ciralo naše primarno delo. Uporabljamo mednarodne standarde, elementi popisa morajo biti pri vseh gradivih enaki, tudi način dela se je močno spremenil. Arhivist je na nek način postavljen v vlogo, ko mora materijo, ki jo ima pred seboj, tudi čisto
preprosto opismeniti, jo dati v pisno obliko, da postane dostopna. Prej je raziskovalec moral prelistati številne sezname, da je našel tematiko, ki ga je zanimala. Danes do tega podatka pridemo s pomočjo računalnika, vse ostalo pa ostaja klasično, raziskovanje na osnovi klasičnega dokumenta, ki ga človek dobi na mizo v obliki originala. Za starejše gradivo velja, da je lahko v mikrofilmu ali v kopiji."
Ko ljudje brskajo po starih dokumentih, jih podučite, kako naj ravnajo z njimi?
"Čitalniški red je dokaj natančen, predvsem ko pridejo mladi raziskovalci, jim razložimo, kako z gradivom ravnamo, koliko ga je lahko na mizi, kaj iz dokumenta prepišemo. Skrbimo za to, da ga ne kopiramo množično in ga ne izpostavljamo svetlobi. To je del vzgoje naših uporabnikov. Vsakdo, ki pride v arhiv in dela na gradivu, mora tudi sam prevzeti odgovornost varovanja podatkov. Arhivar je kot duhovnik, tega, kar prebere, ne sme povedati
naprej, če oseba še živi, če je podatek takšen, da se ga ne sme razbobnati na široko itd. Tudi tisti, ki pridejo k nam in gradivo uporabljajo za znanstveno uporabo, nosijo sami odgovornost za uporabo pridobljenih podatkov."
Manjka oddelek za turizem ...
Ukvarjate se tudi z objavljanjem člankov, ki v mnogočem zajemajo takšna ali drugačna dejstva iz preteklosti našega mesta. Med njimi je vrsta takih, ki bi bila uporabna še danes, njihova uporaba pa bi se lahko pomembno odrazila v kvalitetnejšem življenju tega okolja. Kaj bi vi izbrali?
"Zagotovo lojalnost ljudi, ki delajo na primer v MO Ptuj. V rajnki Jugoslaviji je veljal predpis, kako se morajo tisti, ki so uslužbenci MO, predvsem pa reprezentativni organi, mestni svetniki, udeleževati nekih zadev. Veljalo je protokolarno pravilo, kje mora kdo biti. Prvi je župan, desno in levo morata biti podžupana in tako naprej. Če je šlo za državne, uradne proslave ali neke prireditve, si moral biti tam glede na to, da je to od tebe zahtevala tvoja služba. Res je včasih muka biti navzoč pri nečem, kar te sploh ne zanima, ampak šele če si zraven, se lahko z nečim seznaniš, s tem pa tudi kažeš lojalnost do delodajalca oziroma do volivcev, ki so te izvolili. Tudi koordinacija prireditev, ki so jo včasih imeli na občinskem oziroma okrajnem nivoju, ne bi bila odveč. Že v času Avstro-Ogrske se je za eno leto vnaprej vedelo, katere bodo tiste glavne prireditve. Danes na Ptuju takšnega koledarja z nekaj
stalnicami, ki ga poznajo vsa pomembna turistična mesta, nismo sposobni sestaviti. Vsaj tistih pet, za katere vemo, da se bodo zagotovo zgodile, bi bilo potrebno vtakniti v takšen koledar, s katerim bi jih lahko promovirali v veliko večjem prostoru kot danes. Glede na bogastvo kulturne dediščine bi bilo tudi potrebno razmišljati o tem, na kakšen način usposobiti in pomagati ljudem, ki živijo v mestu, da bi lahko prispevali k tej turistični podobi. Turističnih študij je mesto v svoji zgodovino naročilo in izdelalo že veliko, iz vsega, kar se danes dogaja v turizmu Ptuja, je videti, da manjka oddelek za turizem, ki bi moral v mestu, kot je Ptuj, obvezno funkcionirati. Na pretek bi moralo biti najrazličnejšega turističnega gradiva. Če tega ni, če ne funkcionira mestni portal, ali je v prenovi, če ni dnevno svežih novic o dogajanjih, je to slabo. Ptuj bi moral imeti tudi kontinuirano izdajo znanstvenih razprav, kot je ptujski zbornik. Vsa druga mesta jih imajo. Na Ptuju smo zadnjega izdali leta 1996. Nosil je številko šest."
Koliko tega, kar ste odkrili v virih za ptujsko zgodovino, pa se uporablja na turističnem področju? Tudi na tem področju je vaše znanje neprecenljivo. Kaj je tisto, kar v turistični ponudbi Ptuja še kako premalo poudarjamo?
"Res se ukvarjam tudi s turizmom. Podatke, ki sem jih z leti pridobila, s pridom uporabljam v te namen. Ob vodenju po mestu lahko dodam mnogo zanimivosti, ki so včasih turistu bolj zanimive kot pa okvirni historični podatki, brez katerih sicer ne gre. Mislim, da bo morala biti turistična ponudba v bodoče vedno bolj specializirana, osebna in pisana na kožo zahtevnih turistov. Takrat bo potrebno zapisati vse to, kar sedaj sama uporabljam."
Letošnja prejemnica najvišjega priznanja na področju kulture v MO Ptuj Marija Hernja Masten je pravi zaklad optimistične osebe, ki je nekoliko humorna in izvirna tudi, ko izraža kritične misli do kakšne zadeve. Ko je Boris Miočinovič naslikal karikature Ptujčanov, za katere je Vojo Veličkovic izdelal intarzije, jo je Boba (Boris) povabil k sodelovanju kot eno od ptujskih posebnic. Temu pritrjuje, ko pravi: "Mislim, da je res tako, to nas v kulturi ohranja, saj mora biti ta zmeraj malce samosvoja, trmasta, predvsem pa avtohtona, da ohranja tisto samo ptujsko in naše."
MG
Destrnik • Deveta redna seja
Sprejeli pomembne odločitve
Svetniki občine Destrnik so na deveti redni seji sprejeli kopico odločitev, ki bodo pomembno vplivale na razvoj občine. Med drugim so sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., za v. d. direktorja pa so imenovali direktorja občinske uprave Mirana Čeha. Ta bo najverjetneje že do naslednje seje pripravil statut podjetja, kar bo predstavljalo pomemben mejnik v začetku delovanja omenjenega podjetja.
Deveta redna seja občine Destrnik se je začela s poročilom Irene Bauman, predsednice Odbora za infrastrukturo, plan in finance, ki je svetnikom predstavila predlog sklepa o spremembi sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinov izračunava komunalnega prispevka v občini Destrnik. Kot je dejala Baumanova, so se povprečni stroški s sklepom zvišali za 9,2 odstotka, na kar je v veliki meri vplivala inflacija. Ob tem je direktor občinske uprave Miran Čeh svetnikom pojasnil, zakaj je sklep potrebno sprejeti. Po Čehovih besedah je sprejetje sklepa nujno zato, ker priključnin več ne morejo zaračunavati in je za vmesno obdobje do sprejetja nove zakonodaje najbolj smotrno sprejeti spremembo sklepa. Komunalni prispevek bo tako nadomestil priključnine, pri čemer je Čeh dodal, da se priključnina na vodovod ni podražila od leta 2002, na kanalizacijo pa od leta 2003 naprej. Po pojasnilih Baumanove in Čeha so svetniki spremembo sklepa soglasno sprejeli.
Sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja
Svetniki so soglasno potrdili Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Gradnje Destr-nik, d. o. o., strinjali pa so se tudi, da ga je treba čimprej spraviti v zagon, zaradi česar so neposredno na seji izvolili v. d. direktorja in dva člana nadzornega odbora podjetja. Po nekajminutnem posvetu so svetniki za v. d. direktorja imenovali direktorja občinske uprave Mirana Čeha, za člana nadzornega odbora pa župana občine Destrnik Franca Pukšiča in člana Odbora za infrastrukturo Janeza Irgla. Ob sprejetju funkcij je Čeh pojasnil, da časa za
razvojno vizijo podjetja ob izpolnjevanju ostalih nalog na občinski upravi ne bo imel ter da bo njegova naloga zgolj pospeševalna, saj bo poskrbel za to, da bo čim prej pripravljen statut. Tega bodo najverjetneje predstavili že na naslednji seji sveta. Če ga bodo svetniki ocenili kot primernega ter predlog potrdili, bo Čeh imel odprte roke, da bo lahko pripravil razpis za mesto direktorja.
"Najpomembnejše je, da čim prej dobimo vodstvo, ki bo v poslovnem načrtu zapisalo vizijo vodenja in razvoja podjetja ter da podjetje spravimo v zagon," je pojasnil Čeh, ki bo funkcijo direktorja občinske uprave in v. d. direktorja javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., opravljal sočasno. Ob tem je Pukšič izpostavil, da nagrad ne za delo nadzornega odbora ne za v. d. direktorja zaenkrat ne bodo izplačevali.
Zasebni glasbeni šoli da, CIPS-u ne
Vlogo za sofinanciranje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na
Ptuju je svetnikom predstavil svetnik Branko Širec. Kot je dejal, so doslej po številu učencev iz občine Destrnik sofinancirali izobraževanje na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Poudaril je, da bi bilo pravično enak sistem sofinanciranja vpeljati tudi na novoustanovljeni glasbeni šoli. S tem so se strinjali tudi svetniki, ki so določili, da bo občina obe glasbeni šoli sofinancirala sorazmerno z deležem učencev iz občine Destrnik.
Nekoliko manj pa so bili destrniški svetniki naklonjeni vlogi za sofinanciranje CIPS-a. Kot je pojasnil Širec, je proračun sprejet, zato je predlagal, da se pogodba do nadaljnjega ne podpiše. Njegov predlog je podprl tudi Pukšič, ki je dejal, da bodo z direktorico Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj, dokler se ne bodo našla dodatna sredstva, poskušali poiskati kakšno drugo začasno rešitev za sodelovanje. Pogodbe o partnerstvu zaenkrat niso podpisali, zato tudi niso predlagali svojega predstavnika.
Pomisleke pa so imeli tudi v zvezi s predlogom, ki so ga
podali v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, o kadrovski širitvi. Strinjali so se, da se mora knjižnični fond obnavljati in so to kot soustanovitelji Knjižnice Ivana Potrča Ptuj tudi potrdili, v zvezi s širitvijo kadra pa so podali negativno mnenje.
Potrdili DIIP ■ j «vv ■
za igrišče in zdravstveni dom
Na deveti redni seji pa so svetniki potrdili tudi DIIP Zdravstveni dom Destrnik in DIIP Igrišče pod šolo. Večjih pripomb na načrte in predloge, ki jih je predstavil župan, ni bilo. Kot je pojasnil Pukšič, zajema predlog DIIP-a Zdravstvenega doma tudi prostore za podružnično lekarno in izvedbo fizioterapije v pritličju doma. Dodal je, da se z Ministrstvom za zdravje dogovarjajo okrog zneska sofinanciranja ter da je ta investicija že vključena v proračun občine Destrnik. Oba predloga, tako DIIP Zdravstveni dom Destr-nik kot DIIP Igrišče pod šolo, so svetniki soglasno sprejeli.
Dženana Bečirovič
Ptuj
Teden zdravja o vitaminih in mineralih
V slovenskih lekarnah poteka nov teden zdravja. Od 11. do 16. februarja bodo farmacevti dajali podrobnejše informacije o vitaminih in mineralih, o njihovi vlogi v organizmu, kdaj je smiselno poseči po vitaminsko-mine-ralnih prehranskih dopolnilih, kakšne so priporočene doze, kaj so antioksidanti, kdaj je potreben predhoden posvet z zdravnikom in nenazadnje, zakaj po dodatke z vitamini in minerali v lekarno.
V Lekarnah Ptuj so v zvezi s tem natisnili zloženko, ki bo koristen priročnik za domačo uporabo, je povedala direktorica Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Za mnoge ljudi so vitamini simbol za zdravje, moč, dobro razpol-
oženje, nekateri od njih pričakujejo preveč, celo čudežne ozdravitve. V razvitem svetu, tako kažejo podatki, s prehrano v večini zadostimo potrebam po vitaminih in mineralih, saj se znaki pomanjkanja v obliki hipovitaminoz
in avitaminoz redko pojavijo. Strokovnjaki danes zelo resno tudi opozarjajo pred pretirano uporabo vitaminov in mineralov skozi daljšo obdobje, ker lahko takšna poraba celo ogrozi zdravje ljudi. Naloga farmacevtov v lekarni je, da
objektivno in strokovno svetujejo o pravilni, predvsem pa varni uporabi vitaminsko-mineralnih pripravkov. Vse to in še več naj bi slišali tudi v novem tednu zdravja v slovenskih lekarnah.
MG
Od tod in tam
Sveta Trojica • Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Foto: ZS
Osnovna šola Sveta Trojica in Občina Sveta Trojica sta v četrtek, 7. februarja, v Kulturnem domu Sveta Trojica pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili recitatorji OŠ Sveta Trojica, Miha Rajter - saksofon, Mladinski pevski zbor OŠ Sveta Trojica, Mešani pevski zbor kulturnega društva Sveti Frančišek, ljudske pevke prostovoljnega gasilskega društva Osek, ljudske pevke kulturnega društva Trojica in folklorna skupina kulturnega društva Trojica. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan občine Sveta Trojica Darko Fras, ki je poudaril pomen Prešerna ter spomnil, da je letos Trubarjevo leto.
Zmago Šalamun
Lenart • Slavnostni govornik Tone Kuntner
Foto: ZS
Občina Lenart je v sredo, 6. februarja, v Domu kulture Lenart pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili: Erika Gričar, harfa; Zala Čuček, klavir; Žan Trobas, harmonika; baletni oddelek Glasbene šole Lenart, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, Denis Čuček, Ana Vurcer, Vanja Fekonja in jazzovski duet Dada & Marko. Slavnostni govornik je bil Tone Kuntner (na fotografiji), ki je poudaril pomen Prešerna in velikih mož slovenskega naroda za obstoj naroda in dodal, da Slovenci potrebujemo predvsem samozavest in pogum, pri tem pa nam je lahko velik vzor France Prešeren. ^
Zmago Šalamun
Ljutomer • Podelili Miklošičeve nagrade
Foto: NS
Ob kulturnem prazniku v Ljutomeru je bila na slavnostni prireditvi podeljena Miklošičeva nagrada, ki
jo je prejela Mira Rebernik Žižek za več kot tri desetletja dela na področju ljubiteljske kulture. Občinski svet je odločal tudi o prejemnikih Miklošičevih priznanj. Prejeli so jih folklorna skupina kulturnega društva Cven ob 60-letni-ci delovanja, ženski pevski zbor društva upokojencev Ljutomer za dolgoletno delovanje in ohranjanje slovenske pesmi ter Alojz Kosi iz Grab za velike zasluge pri uspešnem delovanju godbe na pihala Mala Nedelja. Slovesnost so v ljutomerskem Domu kulture pripravili člani KUD Ivan Kaučič, komorni zbor Orfej in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. Slavnostna govornica je bila lanska Miklošičeva nagrajenka Romana Rek.
NŠ
Bioenergija • Iz pogovora s Fouadom Al Mansourjem
Za nova delovna mesta
Uvajanje oziroma gradnja bioenergetskih objektov lahko, kot pravi strokovnjak Al Mansour, okolju prinese le prednosti; ne zgolj načelne, ampak dejanske. Tako se s tovrstnimi objekti povečuje število delovnih mest, seveda pa se izboljša tudi energetska oskrba okolja.
Kaj konkretno vse lahko pridobi okolica z izvedbo določenega kogeneracij-skega projekta?
"Vsak izveden projekt prenaša več pridobitev za okolje, v katerem je nastal. Energetski projekti povečujejo zanesljivost oskrbe z energijo poleg odpiranja delovnih mest, posebej če uporabljajo lokalne energetske vire oziroma obnovljive vire. Kogeneracija kot sistem za soproizvodnjo toplote in električne energije je pomembna iz vidika povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo na lokalni ravni. Večja pridobitev za lokalne skupnosti je pri uporabi lokalnih obnovljivih virov, ker bo to omogočalo več delovnih mest
za pridobivanje in pripravo bioenergetskega goriva."
Kaj z izvedbo določenega kogeneracijskega projekta pridobi investitor?
"Vsak investitor kot ekonomski subjekt se odloča o investiciji na osnovi ekonomske uspešnosti investicije. Zato je potrebno v primeru bioenergetskih projektov, ki so manj konkurenčni, izboljšati njihovo ekonomsko konkurenčnost z raznimi podpornimi shemami, kot so subvencije za kotlovnice za ogrevanje na lesne biomase, ter odkupne cene in premije za odkup električne energije iz obnovljivih virov energije. Lokalne skupnosti ali njihovi pravni subjekti, ki investira-
Foto: internet
Tudi Slovenija se je odzvala na priporočilo oziroma direktivo EU (Direktiva o promociji uporabe biogoriv in drugih obnovljivih virov v transportne namene) o zmanjšanju porabe fosilnih goriv, ki predvideva, da naj bi do leta 2010 goriva vsebovala 5,75 odstotka ener-gentov iz alternativnih virov, do leta 2020pa že 20 odstotkov. Vendar je ena bistvenih težav pri nas zaenkrat ta, da ne zagotavljamo dovolj velike količine biomase; sedaj je posajeno bistveno premalo oljne ogrščice (oljne repke), glavne surovine za pridobivanje biodizla, da bi lahko pokrili potrebe, ki jih predvideva omenjena EU direktiva. S sejanjem ogrščice na novih kmetijskih površinah pa se bodo lahko ukvarjali le tam, kjer imajo za to prostor.
jo v bioenergetske projekte, imajo več koristi glede razvoj a; odpirajo se nova delovna mesta, izboljša se energetska oskrba, zmanjšujejo se emisije TGP ..."
Kdo se sploh lahko loti bioenergetskega projekta?
"Bioenergetski projekti zahtevajo, da se najprej ugotovi potencial, izdelava predin-vesticijskih študij in pripravi projektno dokumentacijo za izvedbo projekta. Raziskovalne organizacije, kot je Center za energetsko učinkovitost pri Institut Jožef Stefan, ki imajo znanja in izkušnje na področju kogeneracije in izkoriščanju obnovljivih virov energije, so kompetentni za izdelavo predinvesticijskih študij in izbiro primerne tehnologije. Za izvedbo projekta je potrebno iskati izvajalca med izvajalci in/ali ponudniki določene tehnologije."
Ali je možno, da postane določeno območje pov-
sem energetsko samozadostno?
"V naših časih je težko govoriti o energetski samozadostnosti ekonomsko razvite družbe in ohraniti vsa izobilja ugodja, ki jih imamo. V tem primeru lahko govorimo le o samozadostnosti oskrbe z električno energijo, toploto, hlajenjem in gorivi za promet. V Sloveniji je energetska samozadostnost možna v manj razvitih in preprostih območjih z minimalnimi energetskimi zahtevami. Energetsko odvisnost lahko zmanjšamo s povečanjem izkoriščanja lokalnih energetskih virov in racionalizacijo rabe energije. S postavitvijo kogeneracijske-ga objekta in drugih energetskih objektov na obnovljive vire povečujemo zanesljivost oskrbe z energijo in zmanjšamo energetsko odvisnost lokalne skupnosti."
Kaj je biogorivo (biodi-
zel, bioplin) in kako obe gorivi pridobivamo?
"Biogorivo je vsako gorivo iz bioenergetskih virov in v to skupino sodita tudi bioplin in biodizel. Med biogorivi za pogon strojev sta biodizel in bioetanol, ki se uporabljata v dizelskih oziroma bencinskih motorjih. Biodizel dobimo iz oljnih rastlin, kot so oljna ogrščica, sončnice, soja, odpadno jedilno olje ter tudi živalske maščobe. Tehnologije za pridobivanje biodizla so različne, od enostavnih do kompleksnih tovarn za proizvodnjo kvalitetnega goriva. V Sloveniji imamo tri proizvajalce biodizla in se trenutno uporablja v prometu kot 5 % dodatek plinskemu olju. Bio-plin pa je plin, ki ga dobimo iz razkroja organskih materialov v anaerobnih pogojih (brez prisotnosti kisika). Bio-plin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in nastaja z anaerobno fermentacijo iz biorazgradljivih snovi, kot so gnoj, kmetijski odpadki, kuhinjski odpadki, odpadki prehrambene industrije ipd. Bioplin pridobivamo v bio-plinskih napravah in je sestavljen iz metana CH4 (55 do 70 %), ogljikovega dioksida CO2 (30-44 %) in majhnega deleža vodika H2 in H2S. Energijska vrednost bioplina je odvisna od vsebnosti metana in
znaša v povprečju (pri 65 % CH4) okoli 23 MJ/m3. Tehnologija pridobivanja bioplina iz živalskega gnoja je znana že iz prejšnjega stoletja. Prvi poskusi uporabe hlevskega gnoja za proizvodnjo bioplina so bili že v 18. stoletju. Bioplin se je uporabljal kot gorivo za ulično razsvetljavo že v 19. stoletju. Proizvodnja biopli-na z anaerobno fermentacijo (digestacijo) lahko steče v di-gestorjih z malimi in velikimi kapacitetami. To je od nekaj kilovatnih do več megavat-nih moči. Naprave za pridobivanje bioplina iz živalskih odpadkov se razlikujejo glede na velikost naprav (za enega uporabnika, skupinske, velike oziroma centralizirana), vrsto substrata (biomasa iz gnoja ali iz drugih organskih odpadkov) in uporabljene tehnologije (zbiralni sistem ali pretočni sistem).
Najučinkovitejša oblika energetske izrabe bioplina pa je brez dvoma v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije - kogene-racija z motorjem z notranjim zgorevanjem (plinski motor).
Bioplin se lahko uporablja tudi neposredno kot gorivo v toplovodnih kotlih s plinskimi gorilniki."
SM
Ljutomer • Javno mnenje o zaprtju mesta
Kako se bodo odločili občinski svetniki?
Poročali smo že, da so se ob prenovi ljutomerskega mestnega središča nekateri - tudi projektanti - nagibali k temu, da se Glavni trg povsem zapre za promet, čeprav osnovni in prvotni načrti pričajo nasprotno.
Da bi se lahko kar najbolj meritorno in pravično odločili o nadaljnji "usodi" povsem prenovljenega mestnega jedra, je občina Ljutomer naročila raziskavo o dveh poglavitnih vprašanjih: zadovoljstvu občanov s potekom del in ureditvijo Glavnega trga ter njihovega mnenja o zaprtju za promet. Sodelovalo je 534 naključno telefonsko klicanih fizičnih oseb, od tega 265 meščanov in 269 okoličanov Ljutomera.
S povprečno oceno 3,54 so bili podani odgovori na prvo in drugo vprašanje, o izgledu prenovljenega trga v skladu s pričakovanji pa je 61 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Povsem identično je mnenje tako prebivalcev mesta kot vseh prebivalcev Ljutomera o popolnem zaprtju trga za promet. V obeh primerih 69 odstotkov soglaša s popolno zaporo, proti je vsega 31 odstotkov. Po besedah župana občine Ljutomer
Franca Jurša je z navedenimi podatki le seznanil medije in člane občinskega sveta. Do končne odločitve pa bo potrebno še počakati. "Temeljito bomo preučili eno in drugo varianto, tudi s strokovne in tehnične plati, ter ustrezen predlog podali v razpravo občinskim svetnikom. Predvidevam, da bo zadeva sklenjena na naši seji v mesecu marcu tega leta," je novinarjem razodel ljutomerski župan.
NŠ
Ptuj • S ptujskim županom po padcu projekta pokrajin
"Izgovori o nedorečenosti pokrajinske zakonodaje zgolj politikantsko zavajanje ..."
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je eden izmed tistih politikov oziroma županov občin, ki je vseskozi goreč zagovornik pokrajinske zakonodaje (14 pokrajin), zato je vse do zadnjega obdržal optimistično držo, pričakoval je politični razum in izglasovanje ustanovitve pokrajin. Prepričan je, da bo z razvojnega vidika neuvedba pokrajin imela negativne posledice predvsem pri zagonu večjih skupnih razvojnih programov, kot so Terme Janežovci, Megalaxia in podobno.
Projekt pokrajin, ki je predvsem vprašanje razvoja, je padel in se ponovno oddaljil. Vi ste bili med tistimi, ki ste optimistično pričakovali še do zadnjega, da bo prevladal politični razum, da bodo poslanci izglasovali ustanovitev pokrajin. Pokazalo se je, da so imeli prav nekateri, ki so ves čas trdili, da to ni projekt slovenske politike, temveč koalicije. Vaš
komentar na dogajanja v zvezi s pokrajinami, med katerimi je bila tudi ptuj-sko-ormoška.
"Prepričan sem, da so se nad rezultatom glasovanja začudili predvsem tisti, ki so bili proti. Velika večina njih je namreč pri projektu uvajanja pokrajin sodelovala v prejšnjih mandatih, tako v Državnem zboru kot v Vladi RS. Očitno jim spomin peša, da ne uporabim kakšne dru-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan: "Pri tako pomembnih vsebinah, kot je pokrajinska zakonodaja, ni prostora za politiziranje."
Foto: Črtomir Goznik
Morebitna neuvedba pokrajin bo imela negativne posledice, predvsem pri zagonu večjih skupnih razvojnih programov.
ge misli, tako kot novinarju gospodu Francu Milošiču, ki je v časopisu Delo po rubriko Ptujske začimbe prav tako izgubil spomin. Dejstvo, ki ga lahko preveri vsak, še zlasti 'raziskovalni novinar', je, da je takratna Vlada RS, v kateri je bila tudi LDS, že leta 1999 predlagala Zakon o spodbu-
janju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je leta 2000 sprejel Državni zbor. V tem zakonu je bilo ustanovljenih dvanajst statističnih regij in kasneje dve subregiji. V letu 2004 je Vlada RS, ki jo je vodila LDS, sprejela Zakon o štirinajstih razvojnih regijah in ga poslala v parlamentarno
Gornja Radgona • Projekt e-zaposlovanje
Za lažje in hitrejše zaposlovanje
Že leta 2006 se je zavod za pospeševanje socialno-ekonomskega razvoja Vihar iz Gornje Radgone skupaj s partnerji na slovenski in hrvaški strani prijavil na razpis sosedskega programa Interreg III A Slovenija-Madžarska-Hrvaška, ki se bliža zaključni fazi uresničitve. Osnovni namen projekta sloni na konkretnem prispevku k fleksibilnemu in hkrati čezmejnemu zaposlovanju, kar naj bi omogočilo čimprejšnjo navezo med podjetji ponudniki dela in delojemalci.
Projekt je zastavljen dolgoročno in se deli v dve fazi, z željo, da bi se vanj vključilo čim več zainteresiranih firm in podjetnikov z obeh strani meje. Prva faza predstavlja raziskavo na trgu dela na slovenski in hrvaški strani ter pripravo demo verzije spletnega portala. Anketiranje ciljnih skupin, iskalcev zaposlitve in podjetij je bilo pri nas že opravljeno, hrvaški partnerji pa so s tem delom šele pričeli, zato je tudi prišlo do podpisa dodatka k pogodbi, ki podaljšuje rok za izvedbo ankete do konca meseca aprila. In kaj je namen anketiranja? V prvi vrsti pridobivanje ustreznih podatkov, po katerih povprašujejo delodajalci pri iskanju novih kadrov, kar bi pripomoglo k izgradnji zaposlitvenega portala, ki bo omogočal delodajalcem pregled nad po-
nudbo delovne sile, iskalcem pa omogočal lažje in enostavnejše pridobivanje podatkov o potencialnih ponudnikih delovne sile. Projekt bo s tem prispeval k ustvarjanju pretoka delovne sile med Slovenijo in Hrvaško, saj so udeleženci v projektu prepričani, da bo bodoči portal omogočal hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje znotraj posamezne regije in izven državnih meja, hitrejše prepoznavanje novih specifičnih poklicev in večjo kroženje delavcev. Za potrebe projekta je bila izdelana demo verzija portala v izvedbi najugodnejšega ponudnika podjetja Partners iz Radencev. Portal omogoča objavo in iskanje oglasov za zaposlovanje, hkrati pa omogoča tudi izdelavo statistike iskalcev in ponudnikov del. V dogovoru s hrvaškimi part-
nerji se bo projekt nadaljeval s prijavo na razpis Interreg, ki bo predvidoma objavljen v poletnih mesecih letošnjega leta. Namen izvajalcev je
namreč v širjenju projekta doma in v tujino - Avstrijo, Madžarsko in druge države Evropske skupnosti.^
Niko Šoštarič
Projekt e-zaposlovanje sta predstavila Nataša Lorber in Zlatko Erlih - v ospredju.
proceduro. Na podlagi teh dejstev in stališč občinskih svetov, ki so s 87-odstotno večino potrdili predlagano zakonodajo sedanje Vlade, me odločitev nekaterih poslancev resnično preseneča. Prav tako komentar novinarja Franca Milošiča, ki mi pripisuje politično spreob-račanje. Tako kot sem v vseh teh letih pri nastajanju zakonodaje stal za stališči LDS, stojim še danes. Prav tako je svet stranke LDS, Odbor za lokalno samoupravo in regionalizem pri LDS ter Klub županov LDS ostal na stališču o nujnosti uvajanja pokrajin že v tem mandatu. Očitno pa diplomantom socialistično-marksističnih fakultet še danes ni jasno, da glasovi peščice ljudi v Državnem zboru ne predstavljajo večinske volje in stališč članov Liberalne demokracije Slovenije."
Ali vzdrži trditev, da je pokrajinska zakonodaja padla, ker so bili zakoni slabi. Naj ne bi šlo za število pokrajin in njihova imena, temveč za vsebino, ki ni bila dorečena, bolje usklajena?
"Po mojem prepričanju so vsi izgovori o nedorečenosti v predlagani zakonodaji zgolj politikantska zavajanja. Mnoge od skeptikov sem konkretno vprašal, kaj je tako slabega in nedorečenega v predlagani zakonodaji. Žal so njihovi odgovori zgolj načelni. Še bolj pa me čudi, da nihče od teh skeptikov ni predlagal nič konkretnega, kar bi zakonodajo lahko izboljšalo.
Zagotovo se lahko v takšnem svežnju zakonov vedno najdejo napake in pomanj-
kljivosti, kar pa po moji oceni ne bi smel biti razlog za zavrnitev predlaganega gradiva. Zakon o lokalni samoupravi je nastal leta 1994 in ne mine leto, da ga ne bi popravljali in dopolnjevali. Enako je in bo možno tudi pri pokrajinski zakonodaji."
Kakšne bodo posledice padca projekta pokrajin, jih je možno že v tem trenutku kolikor toliko predvideti, tudi v povezavi z državnozborskimi volitvami?
"Iz razvojnega vidika lahko že vnaprej povem, da smo s padcem tega projekta praktično onemogočili zagon večjih skupnih razvojnih programov. V letih, odkar obstajajo občine, so le-te veliko postorile na investiranju v osnovno infrastrukturo, ceste, kanalizacija, vrtci, šole, kulturni domovi itd. Mnoga občinska vodstva bodo zaradi zaključenih investicij v preteklih letih tako ostala brez pravih projektov, ki bi zadovoljili interese občank in občanov. Če bi dobili pokrajine, bi se tako iz pravnega kot investicijskega vidika lahko veliko lažje odločali za zagon večjih projektov. Naj navedem zgolj dva primera. Lep projekt so Terme Janežovci, kjer bo občina morala pomagati pri izgradnji javne infrastrukture. Ker je tak finančni zalogaj za tako majhno občino, kot je Destrnik, znatno previsok, bo projekt verjetno obtičal še nekaj časa v predalu. Če bi to bil pokrajinski projekt, bi se v njega ob pokrajinskih financah lahko vključile tudi finance večine občin v Slovenskih goricah. Podoben projekt je hajdinska Megala-xia in še mnogi drugi.
Osebno sem prepričan, da bo zavrnitev pokrajinske zakonodaje vplivala tudi na izide volilnih rezultatov na državnozborskih volitvah. Ne znam si namreč predstavljati, da bi poslanka ali poslanec, ki se ne ozira na izraženo voljo občinskih svetov, stališč Državnega sveta in nenazadnje stališč večine županov slovenskih občin v obeh reprezentativnih združenjih, še lahko dobil ponovno zaupanje za opravljanje poslanske funkcije. Ti ljudje preprosto ne razumejo, da pri tako pomembnih vsebinah ni prostora za politiziranje, saj gre za vseslovenski projekt, ki bo vedno potreboval dvotretjinsko podporo v DZ RS."
MG
Foto: NS
Beograd • Srbski minister Lončar:
Rupel ne bo imel priložnosti podpisati sporazuma s Srbijo
Foto: internet
Srbski minister za šolstvo Zoran Lončar je danes sporočil, da vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, katerega država predseduje EU, "ne
bo dobil priložnosti", da podpiše posebni politični sporazum med Srbijo in EU, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
V sporočilu je Lončar zapisal, da predstavljajo izjave Rupla, "da bo Slovenija priznala enostransko razglasitev Kosova", da je EU sprejela potrebno odločitev o napotitvi misije "za izvajanje enostranske neodvisnosti pokrajine" in da želi v imenu EU podpisati politični sporazum s Srbijo, "nepojmljivo brezobzirnost".
"Sporočiti vse to, predstavlja nepojmljivo brezobzirnost in izvajanje politike moči preko Slovenije, ki je kot država vse drugo, najmanj pa sila," je še dejal Lončar.
Srbski minister je potrdil,
da "Rupel po vsem tem ne bo dobil priložnosti, da podpiše sporazum s Srbijo, saj v Srbiji vsi dobro vedo, da bi bil to pravzaprav podpis za neodvisnost Kosova", še poroča Beta.
Na vprašanje Bete, ali je izjava Lončarja stališče vlade ali njegovo osebno stališče, kot ministra za šolstvo, so na vladi pojasnili, da gre za stališče Lončarja kot ministra. (sta)
Bruselj • Evropska kmetijska politika
Predlagano znižanje najvišjih izplačil
Foto: internet
Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je danes v Bruslju poudarila, da bo v okviru pregleda skupne kmetijske politike (CAP) EU "treba pogledati" visoka plačila kmetom. Ob tem je dejala, da se zaveda "kompleksnosti" vprašanja, in da ne bi smelo priti do tega, da bi kmetje začeli deliti gospodarstva na manjše dele.
Če bi že uvedli nek mehanizem za znižanje najvišjih plačil kmetom - predvsem tistih nad 100.000 evrov - potem rešitve ne smejo povzročiti novih težav, je bila jasna komisarka. Dejala je, da bi lahko tisti, ki prejemajo tako visoka plačila, svoja kmetijska gospodarstva enostavno razdelili na manjša, kar pa ni ravno rešitev problema.
Komisarka Fischer Boel je nedavno na vprašanje STA o pregledu CAP izjavila, da bo prav predlagano znižanje omenjenih najvišjih plačil v kmetijstvu najtežje vprašanje, ki ga pričakuje v okviru razprave o spremembah v kmetijski politiki.
Pri zniževanju največjih plačil kmetom bi bile po besedah komisarke najbolj prizadete Velika Britanija, Češka, Nemčija in Danska. Posledice bi čutili tudi nekateri prejemniki kmetijskih sredstev v Sloveniji, saj obstaja nekaj prejemnikov, ki dobijo čez 100.000 evrov podpore. Sicer pa v Bruslju poudarjajo, da bi morali pri zniževanju plačil razlikovati med kmetijskimi gospodarstvi z več lastniki in veliko delavci ter kmetijskimi gospodarstvi z enim lastnikom in malo delavci. (sta)
Rim • Po štirih letih na begu
Prijeli enega od šefov neapeljske
mafije
Italijanska policija je konec minulega tedna severno od Neaplja prijela enega od vodij neapeljske mafije Vincenza Licciardija. Slednji je bil na seznamu 30 najbolj iskanih oseb v Italiji, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Licciardi, ki velja za enega od vodij camorre, je bil na begu od leta 2004. 42-letnega
mafijaša so prijeli davi v neki manjši hiši severno od Neaplja, kjer se je takrat mudil s svojo soprogo.
Licciardi je po smrti brata Gennara leta 1994 prevzel vodenje enega od klanov camor-re, ki je imel nadzor nad več četrtmi v Neaplju, ukvarjal pa se je predvsem s trgovino z mamili. Še enega brata Lic-ciardija, Pietra, in njegovo sestro Mario so prijeli leta 2001.
Kot je v zvezi z aretacijo novinarjem povedal vodja skupine italijanskih tožilcev za boj proti mafiji Piero Grasso, "se bližamo popolnemu uničenju klanov, ki so na neapeljskih ulicah zahtevali več deset živ-jenj".
Sekretar parlamentarnega odbora za boj proti mafiji Tommaso Pellegrino pa je dejal, da je z aretacijo Licciardija mafija izgubila "enega najbolj nevarni šefov". Ob tem je sicer posvaril, da je potrebno še naprej biti oprezen, saj bi lahko Licciardijeva aretacija sprožila vojno za nasledstvo. (sta)
Ankara • Turški parlament po 12-urni razpravi
Za odpravo prepovedi nošenja naglavnih rut na univerzah
Foto: internet
Turški parlament je v noči na četrtek po skoraj 12-urni razpravi v prvem branju potrdil ustavne spremembe, s katerimi naj bi v Turčiji odpravili konec prepovedi nošenja naglavnih rut na univerzah. Za spremembe so glasovali 404 poslanci. Odpravo prepovedi mora parlament ponovno potrditi v drugem branju, ki naj bi bilo v soboto.
Za odpravo prepovedi se je zavzemala vladajoča islamsko konservativna Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) premiera Recepa Tayyipa Er-dogan, podpirala pa jo je tudi nacionalistična opozicijska Nacionalistična stranka akcije (MHP). Obe stranki, ki sta predlog za ustavne spremembe vložili v parlamentarno proceduro, imata v turškem parlamentu s 550 mandati 410 poslancev.
Odprava prepovedi nošenja naglavnih rut je med posvetnim taborom, predvsem med vojsko, v Turčiji naletela na veliko nasprotovanje. Nasprotniki turški vladi očitajo, da želi postopoma islamizirati Turčijo in omiliti ločitev države in vere, ki jo je uvedel oče sodobne Turčije Mustafa Ke-mal Ataturk.
Nedavno je v Ankari proti odpravi prepovedi protestiralo več kot 100.000 ljudi. Med protestniki so bila številna ženska združenja. Opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je že napovedala, da se bo obrnila na ustavno sodišče, če bo parlament sprejel odpravo prepovedi. (sta)
Bruselj • Žagar: Imamo izkušnje s kohezijo
Izgube sredstev se ni bati?
Slovenija je "ena tistih držav članic, ki ima kljub dejstvu, da je nova država, že kar nekaj izkušenj na področju kohezijske politike", zato tej politiki pripisuje izjemen pomen, je v Odboru regij v Bruslju poudaril minister za regionalno politiko Ivan Žagar. Za STA je ob tem povedal, da se izgub sredstev Slovenije iz prejšnji let črpanja ne boji.
Leto 2008 je zadnje, v katerem mora Slovenija počrpati sredstva iz Foto: internet struktumih gkladOV, dO leta 2010 pa ima na voljo čas, da izkoristi sredstva kohezijskega sklada, je pojasnil Žagar. Kot zaenkrat kažejo podatki, ni nevarnosti, da sredstev ne bi počrpali, je povedal minister.
Slovenija je tako na zadnji dan leta 2007, torej 31. decembra, imela razpisanih za 111,5 odstotka sredstev iz strukturnih skladov (373,1 milijona evrov), dodeljenih sredstev je bilo 113,9 odstotka (380,9 milijona evrov) vseh razpoložljivih sredstev, podpisanih pogodb že za 107,3 odstotka (359 milijonov evrov), izplačanih sredstev 93,5 odstotka (312,6 milijona evrov), posredovanih zahtevkov za povračilo na plačilni organ pri ministrstvu za finance pa 80,3 odstotka (190,7 milijona evrov), so za STA sporočili v vladni službi za regionalno politiko.
Članom Odbora regij je sicer danes Žagar pojasnil, da "ostaja naša skupna naloga", da naredimo vse kar je v naši moči, da bo kohezijska politika s konkretnimi rezultati prispevala k uveljavljanju najboljših praks in prenosu inovativnih rešitev, ki se razvijajo v posameznih regijah, mestih in občinah.
Žagar je sicer na kratko povzel zgodovino pogajanj o finančni perspektivi 2007-2013 ter kohezijski zakonodaji za to obdobje. Ko je bilo to dogovorjeno, se "je pozornost preusmerilo v fazo implementacije" in danes "so praktično vsi operativni programi z izjemo nekaterih cilja teritorialnega sodelovanja potrjeni, kar bi nas lahko zmotno napeljevalo na misel, da so velike teme za nekaj časa za nami in da se bomo vsi skupaj predvsem osredotočali na čim uspešnejše doseganje zastavljenih ciljev", je opozoril.
V okviru kohezijske politike trenutni izzivi po njegovem "niso toliko zakonodajne narave, ampak se nanašajo predvsem na vprašanja njene strukture in delovanja". Dejavnosti predsedstva na področju kohezije bodo zato, kot je poudaril, osredotočene na tri ključna področja: razpravo o prihodnosti kohezijske politike, vmesni pregled lizbonske strategije ter teritorialno dimenzijo.
Minister je tudi poudaril, da stike z Odborom regij slovensko predsedstvo razume kot izjemno pomembne. "To velja ne samo zaradi vidne vloge, ki jo ima Odbor regij v procesih odločanja v EU, pač pa tudi zaradi konkretnih vsebinskih in konceptualnih vprašanj, s katerimi bomo skupaj soočeni na področju kohezijske politike v naslednjih mesecih in letih," je izpostavil.
"Slovensko predsedstvo želi z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljevati odkrito razpravo, ki jo je septembra lani začela komisija v okviru četrtega kohezijskega foruma (...). Konkretizacija razprave predstavlja osrednji cilj slovenskega predsedovanja. Po zaključku javne razprave konec januarja, ki jo je začela Evropska komisija, bomo posredovali državam članicam in drugim ključnim akterjem kohezijske politike konkretna vprašanja, na katera želimo izmenjavo stališč," je pred Odborom regij Žagar ponovil to, kar je že pred tedni napovedal v odboru Evropskega parlamenta za regionalno politiko.
Člane Odbora regij je minister povabil na konferenco o prihodnosti kohezijske politike, ki bo potekala 7. in 8. aprila v Mariboru, osrednji temi pa bosta razprava o načelih kohezijske politike v smislu njene strukture, obsega, ciljev in načinov izvajanja kohezijske politike.
Žagar je predstavil tudi širše prednostne naloge slovenskega predsedstva, v razpravi pa se je oglasila vodja slovenske delegacije v Odboru regij, sicer županja Slovenske Bistrice, Irena Majcen. Slovensko predsedstvo je namreč odbor zaprosilo za mnenje glede grozdenja podjetij, po mnenju Majcenove pa je "regionalno in med-regionalno grozdenje malih in srednjih podjetij zelo pomembno tudi za Slovenijo, saj njen geografski položaj omogoča širitev teritorialnega sodelovanja na Zahodni Balkan".
Sicer pa je Majcenova podrobno opisala lepote Slovenije in člane Odbora regij povabila na obisk. Predsednik odbora je hudomušno odgovoril, da je najprej nameraval priti na obisk za teden dni, sedaj pa si bo moral vzeti mesec dni dopusta, toliko je za videti. (sta)
Gospodarstvo po svetu
SYDNEY - Največji rudarski koncern na svetu, avstralsko-britanska družba BHP Billiton, je zvišala ponudbo za prevzem svojega tekmeca Rio Tinto. Ponudba zdaj znaša 147,4 milijarde dolarjev (100,6 milijard evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa. S sovražnim prevzemom želi BHP Billiton postati daleč največji rudarsko-indu-strijski koncern na svetu.
ZAGREB - Hrvaška društva za varstvo potrošnikov so pozvala državljane, naj se od 7. do 15. februarja vzdržijo nakupov vsega, kar ni nujno potrebno za njihova gospodinjstva. Na ta način naj bi potrošniki opozorili proizvajalce in trgovce, da ne morejo spremljati njihovih "enormnih podražitev živilskih izdelkov". NEW YORK - Ameriški medijski koncern Time Warner je v lanskem letu ustvaril 4,39 milijarde dolarjev dobička, medtem ko je leto poprej ta znašal 6,55 milijarde dolarjev. Prihodki družbe so se sicer zvišali za šest odstotkov na 46,48 milijarde dolarjev. STOCKHOLM - Švedski proizvajalec tovornih vozil in avtobusov Volvo je v lanskem zadnjem četrtletju ustvaril 4,1 milijarde kron (434 milijonov evrov) čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2006. Četrtletni prihodki pa so se zvišali za 25 odstotkov na 84,6 milijarde kron.
PARIZ - Francoski telekomunikacijski velikan France Telecom je v letu 2007 ustvaril 6,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je 52 odstotkov več kot leta 2006. Prihodki pa so se s predlanskih 51,7 milijarde evrov povečali za 2,4 odstotka na 52,96 milijarde evrov. TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Mazda je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zvišal dobiček za sedem odstotkov na 102,16 milijona evrov. Prihodki pa so se zvišali za 11 odstotkov na 5,46 milijarde evrov. SINGAPUR - Cene nafte so se v sredo znižale, potem ko so svetovne borze zabeležile padec zaradi strahu pred recesijo, naftni trg pa tudi pričakuje poročilo o ameriških zalogah, ki naj bi pokazalo, da so se te pretekli teden zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v marcu se je v elektronskem trgovanju pocenila za 75 centov na 87,66 dolarja za sod.
ŽENEVA - Ukrajina se bo lahko po 15 letih prizadevanj vključila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v torek na zasedanju splošnega sveta WTO v Ženevi v Švici podpisal pristopni sporazum. Članstvo v WTO naj bi po pričakovanjih pomenilo pritisk na sektorja potrošniškega blaga in kmetijstva v Ukrajini, saj sta oba zaščitena pred zunanjo konkurenco, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Ukrajinski potrošniki naj bi bili potem, ko bodo odpravljene ovire za uvoz tujega blaga, deležni od 10- do 40-odstotnega znižanja cen avtomobilov, gospodinjskih aparatov in živil, je po navedbah dpa v torek objavil časnik Sehodnia. Članice WTO pa lahko pričakujejo povečano konkurenco predvsem zaradi ukrajinskega izvoza kovin, kemikalij in kmetijskih pridelkov. Najbolj bodo na udaru ukrajinski izvozniki sladkorja in sončničnih semen, saj bodo lahko članice WTO na omenjene dobrine uvedle od 30- do 50-odstotne dajatve, piše časnik. LUXEMBOURG - Obseg trgovine na drobno v celotni Evropski uniji se je decembra na letni ravni zmanjšal za 0,1 odstotka, v območju evra pa za dva odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je decembra obseg trgovine na drobno na letni ravni povečal za 2,2 odstotka, v primerjavi z novembrom pa se je zmanjšal za 1,1 odstotka. V primerjavi z novembrom je območje evra zabeležilo 0,1-odstotno zmanjšanje obsega trgovine na drobno, medtem ko je ta v celotni EU ostal nespremenjen. Med članicami EU, za katere Eurostat navaja podatke, se je obseg trgovine na drobno decembra v primerjavi z mesecem poprej povečal v sedmih članicah EU, na Finskem je ostal nespremenjen, v ostalih pa se je zmanjšal. Največjo rast so zabeležili Luksemburg (4,1 odstotka), Švedska (1,2 odstotka) in Slovaška (en odstotek). Največje zmanjšanje pa so zabeležili v Latviji (-2,6 odstotka), na Portugalskem (-dva odstotka) in Belgiji (-1,2 odstotka). Na letni ravni se je obseg trgovine na drobno v EU decembra povečal v 11 članicah, na Danskem je ostal nespremenjen, v šestih pa se je zmanjšal. Največja povečanja so zabeležili na Poljskem (8,0 odstotka), v Litvi (7,4 odstotka) ter v Bolgariji in na Slovaškem (po 5,2 odstotka). Največje zmanjšanje pa so zabeležili v Belgiji (-6,9 odstotka), v Nemčiji (-6,7 odstotka) in Španiji (-1,8 odstotka), je v svoji prvi oceni še sporočil Eurostat. BRUSELJ - Evropska komisija in letalska industrija sta v torek v Bruslju zagnali skupno tehnološko pobudo "čisto nebo". Gre za enega največjih evropskih raziskovalnih programov s proračunom v višini 1,6 milijarde evrov, ki naj bi industrijo spodbudil k proizvodnji okolju prijaznejših letal in s tem doseganju trajnejšega zračnega prometa. Evropska komisija in letalska industrija sta na otvoritvenem forumu predstavili, kako bo omenjena pobuda razvila vrsto naprednih tehnologij, s katerimi se bo znatno zmanjšal vpliv zračnega prometa na okolje. Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je poudaril, da so izzivi - spodbujanje mednarodne konkurenčnosti ter boj proti podnebnim spremembam - skupni vsem državam članicam EU, glavni del odgovora na te izzive pa po njegovem leži v raziskavah. "Večje možnosti imamo, da naredimo spremembo, če sodelujemo skupaj. In to je osnovna logika skupne tehnološke pobude čisto nebo," je dejal.
LONDON - Britanska naftna družba BP je v letu 2007 zabeležila upad dobička za 22 odstotkov na 17,29 milijarde dolarjev (11,67 milijarde evrov). Je pa družba v lanskem zadnjem četrtletju zabeležila precej boljše poslovne rezultate kot v enakem obdobju leto prej, so v torek v Londonu sporočili iz BP.
BERLIN - Nemški industrijski koncern MAN je v zadnjem četrtletju lani ustvaril 331 milijonov evrov čistega dobička, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Prihodki na ravni skupine so se zvišali za 35 odstotkov na 5,23 milijarde evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
DETROIT - Največji proizvajalec gospodinjskih aparatov na svetu, ameriški Whirlpool, je v letu 2007 ustvaril 640 milijonov dolarjev (436 milijonov evrov) dobička, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leto prej. Prihodki pa so se povečali za dobrih sedem odstotkov na 19,4 milijarde dolarjev, so v torek sporočili iz koncerna s sedežem v Benton Harborju.
Videm • Ob kulturnem prazniku
Podelili Gallusova priznanja
Konec minulega tedna so prav v vseh občinah s kulturnimi prireditvami ter drugimi dogodki obeležili slovenski kulturni praznik. Med njimi je bila tudi občina Videm, kjer so četrtkov večer namenili osrednji kulturni proslavi.
Ta se je začela s himno, nato pa je maloštevilne navzoče kot slavnostni govornik pozdravil župan Friderik Bračič, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da mora kultura postati del vsakodnevnega življenja ljudi. Prireditev so obarvali še pevski nastopi domačega mešanega pevskega zbora, pevci Vinogradniki, Jurovski fantje ter Veseli Jožeki, izkazali so se tudi domači osnovnošolci s pesmijo Franceta Prešerna Od železne ceste ter člani dramske sekcije KD Franceta Prešerna iz Vidma z recitalom.
V okviru kulturne proslave je Mateja Kuharič s ptujske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti članom
videmskega KD podelila Gallusove značke: za več kot petletno delovanje na glasbenem področju sta bronasto značko prejela Jože Milošič ml. in Branko Merc, za več kot 15-letno srebrno Albin Milošič in Stanko Črnila, zlato za več kot 25-letno delo pa sta zlato značko prejela Jože Milošič st., Anica Gabrovec in Marija Gaiser.
Sicer pa četrtkova proslava ni bila edina prireditev, s katero so v Vidmu počastili slovenski kulturni dan. V petek so namreč izvedli še pohod po znani Srakačevi poti ter zvečer v Drvarnici povabili na odprtje slikarske razstave Ljubice Rus, ki jo je zbranim na otvoritvi predstavila Manja Vinko, zapeli pa so pevci Društva upokojencev.
Na proslavi ob kulturnem prazniku so se s svojim nastopom izkazali tudi domači osnovnošolci.
Ljubica Rus se s slikarstvom	akvarele in bakroreze. Njena
ukvarja ljubiteljsko, sodelova-	izbrana dela bodo na ogled v
la je že na več skupinskih in	prostorih videmskega KD še
samostojnih razstavah, največ	to soboto in nedeljo.
pa je ustvarjala olja na platnu,	SM
Foto: Manja Vinko
Dobitniki Gallusovih značk (od leve): Branko Merc, Jože Milošič, Anica Gabrovec in Marija Gaiser.
V videmski Drvarnici so na dan kulture odprli razstavo del ljubiteljske domače slikarke Ljubice Rus.
Sela • Tradicionalna podelitev plaket v obrti
Za Slovenijo blaginje
Jubilanti v obrti za leto 2007 so skupaj oddelali že kar 1085 let. 44 obrtnic in obrtnikov s Ptujskega je lani slavilo delovne jubileje - 20, 25, 30, 35 in 40 let v obrti. Bronaste, srebrne, zlate in kristalne plakete so jim izročili na priložnostni slovesnosti, ki je bila 1. februarja v prostorih gostilne Pri kostanju na Selih. Jubilante je ob tej priložnosti nagovoril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
"Narediti Slovenijo bogato, državo blagostanja, z več podjetniškega duha in iniciativnosti, z več znanja ter manj obremenitvami in ovirami za poslovanje je temeljno sporočilo slovenske obrtniške organizacije. Pozitivne posledice odpravljanja problemov in ovir se zagotovo zrcalijo v gospodarski rasti, hitrejšem zaposlovanju in hitrejšem tehnološkem posodabljanju v obrti in malih podjetjih. Med našimi predlogi oziroma zahtevami ima največ podpore prav zahteva, da se ponovno uvedejo davčne olajšave za investiranje, predvsem za mikro in mala podjetja, še posebej, ker gre za gospodarske subjekte, ki tudi najtežje pridejo do drugih oblik državne pomoči, finančnih spodbud ali nepovratnih sredstev EU. Nekaterih naših zahtev stalnic, kot je na primer finančna nedisciplina, v zahtevah več
ne ponavljamo, čeprav naše članstvo še naprej opozarja na ta problem. Obrtniki in podjetniki že vrsto let opozarjamo tudi na nujno reformo trga, bolj smelo in še z večjo zagnanostjo moramo vztrajati pri uresničevanju lizbonske strategije kot tudi reforme šolskega sistema in predvsem prakse. Slovenija letos predseduje Evropi, prav je, da tudi obrtniki in podjetniki to dobro izkoristimo, saj smo dobri, odlični in še boljši bomo," je v svojem svečanem govoru med drugim poudaril predsednik Območne obrt-no-podjetniške zbornice Ptuj.
Bronasto plaketo za dopolnjenih 20 let v obrti v lanskem letu so prejeli: Marko Adamčič, Anton Ambrož, Vlado Bolcar, Friderik Bračič, Stanislav Bukvič, Franc Cep, Ana Čelan, Milan Horvat, Slava Kelenc, Franc Kukovec, Iztok Kukovec, Djurdjica La-
ura, Novak Malenčič, Roman Matjašič, Anton Medved, Milan Strgar, Nada Šincek, Lidija Šmigoc, Danilo Tavzelj, Bojan Tofant, Stanislav Zajšek in Nizamedin Ibraimi. Za 25 let dela v obrti so srebrno plaketo prejeli: Avgust Brlek, Frizerstvo Marica, Marjan Golob, Igor Hrženjak, Milica Kaisersberger, Viljem Polaj-žer, Martina Tomanič, Majda Unuk, Irena Zorec in Franc Žuran. Zlato plaketo za 30 let dela v obrti so prejeli Jožef Adam, Viktor Prelog in Franc Terbuc. Za 35 let dela v obrti so si kristalno plaketo zaslužili Ivan Bezjak, Pavle Ilič, Janez Krajnc, Anton Kuhar, Marija Bašica Makovec, Janez Strelec in Jože Gregurec. 40 let dela v obrti pa je lani dopolnil Janez Forštnarič, tudi njemu so izroči kristalno plaketo.
Tradicionalno podelitev jubilejnih plaket v obrti na Ptujskem za leto 2007 je spremljal
priložnostni kulturni program. Nastopil je duo Danilo.
MG
Pa brez zamere
Pust krivih prioritet
Protislovje med trženjem in celostno realizacijo
Priznam, Letošnje pustovanje je bilo menda prvo, ki se ga nisem udeležil. Še več - v pustnem času (ki je resda bil rekordno kratek) me sploh ni bilo na Ptuju. Letošnji pust sem preživel nemaskiran in v popolni pustni ignoranci. Tako da lahko sedaj tukaj za računalnikom, ko zunaj svoje mrzle obrate izvaja burja, zgolj domnevam, kako seje letos vse skupaj dogajalo, ali je bilo kaj bolje kot lani, kaj bolj zanimivo in tako dalje. A vseeno sta glede letošnjega pustovanja tudi tistemu, ki se ga ni udeležil, jasni dve stvari. Prva je že omenjeno dejstvo, da je bil letošnji pust izjemno kratek, druga pa stvar, ki se ji kanim v nadaljevanju malce bolj posvetiti - dogajanje v osrednjih pustnih prostorih, pri čemer imam v mislih predvsem glasbeno plat.
O tem je sicer bilo napisanega že marsikaj (tudi z moje strani), ampak nikoli ne škodi, da se o taki stvari zapiše še kaj - še posebej, ker se mesto tako močno identificira s pustnim dogajanjem in bolj ali manj uspešno hoče celotno mistiko in etnološko bogastvo pusta in njegovih običajev tržiti v državi in izven nje. In pri trženju je tako, da če hočeš, da se ti obnese na dolgi rok, dejansko moraš tistemu, ki si mu uspel kaj prodati in ga torej privabiti v mesto, tudi ponuditi bolj ali manj to, kar si oglaševal oziroma tržil. Če v svojih trženjskih propagandnih sporočilih potencialnim kupcem/obiskovalcem sporočaš, da imaš največjo povorko z najbolj avtentičnimi maskami, da je Ptuj v času pusta prava zakladnica etnoloških običajev in pustnih likov, da skratka celo mesto živi za pust-no-karnevalsko dogajanje in tako dalje, jim moraš potem, ko jih prepričaš, to tudi nuditi - seveda lahko pri takih stvareh, kot je pustno dogajanje, pride do manjših razlik v vsebini trženja in potem dejanski uslugi/produktu, a to se nanaša na bolj obrobne malenkosti, ne pa na jedro same ponudbe.
Če torej tržimo izvirnost, tradicijo, etnološko pristnost in domače običaje, vse skupaj navezano na bogato in dolgo zgodovino mesta ter okolice, potem s tem tako sami izjavljamo, kaj je tisto, kar je najpomembnejše, kakor se pred ciljno publiko zavezujemo, da bomo to tudi ne samo izpostavili, ampak dejansko vse izvedli v tem duhu, duhu pristnega pustnega dogajanja teh krajev. Ali, če hočete še bolj direktno, da bo etnološko pustno dogajanje v duhu starodavnih običajev prevevalo mesto in vse prireditve, tako na konceptualni kot tudi na praktični ravni.
In če zdaj v luči povedanega pogledamo seznam nastopajočih v najbolj masovnih pustnih objektih, vidimo, da tukaj nekaj ne gre skupaj - pustno rajanje, ki naj bi bilo v duhu zgoraj povedanega, se sprevrača v glasbene koncerte, na katerih je pač del publike našemljen, del pa še to ne (ali pa zgolj s kakim dolgočasnim klobukom ali brki). Obiskovalci teh prostorov niso pustni veseljaki, ampak koncertna publika. Gre torej za to, kateri izmed dveh konceptov prevlada: ali pustno rajanje ob glasbeni spremljavi ali glasbeni koncerti, na katerih je publika malce našemljena. Ali pustni duh, ki ga dopolnjuje glasba ali glasbeni koncerti, ki s pustnim rajanjem, kakršnega tržimo naokoli, nimajo kaj dosti skupnega.
Seveda se v pustnem času na Ptuju dogaja tudi marsikaj takega, kar dejansko sodi k pristnemu pustu, a temu navkljub se zdi, da večini ljudi največ pomenijo večerni koncerti, ko gredo poslušat povprečne do slabe pop zvezdnike, zraven pa se morda kaj maskirajo - če so pri volji. V prihodnje bi tako veljalo razmisliti o smotrnosti tega početja, še posebej, če imamo v mislih, da z uvažanjem poceni popevkarjev (ki pa niso poceni v finančnem smislu) ne samo v sedanjosti dajemo delni knockout sami sebi, ampak tale knockout vlečemo tudi v prihodnost, saj bodoče rodove vzgajamo k zavesti, da je zraven pustne povorke najpomembnejši del pusta koncertiranje pop povprečnežev (v glasbenem smislu, ne v smislu popularnosti) v karnevalski dvorani.
Gregor Alič
S tradicionalne podelitve jubilejnih plaket v obrti za leto 2007.
Foto: Langerholc
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Glasbena predstava
Na knjižni polici
Od tišine do glasbe
Društvo za kulturno umetnost Arsana je v okviru svojih koncertov minuli teden gostilo dramskega igralca in pianista Jureta Ivanušiča. Glasbeno predstavo Od tišine do glasbe so izpeljali dvakrat, v petek popoldan v Gimnaziji Ptuj in zvečer na ptujskem gradu. Odziv je bil neverjeten.
Glasbena predstava Od tišine do glasbe je sproščen nastop dramskega igralca in pianista Jureta Ivanušiča, ki občinstvu na zanimiv, privlačen in duhovit način predstavi zgodovino in fenomen glasbe v vsej svoji raznovrstnosti. Ivanušič se v predstavi dotakne razvoja glasbe, občinstvo pa slikovito popelje skozi različna obdobja in glasbene zvrsti, od kamene dobe do moderne raznovrst-
ne glasbe. V enourni glasbeni predstavi se Ivanušič pokaže kot odličen igralec, ki na zanimiv in duhovit, a vendar skrajno poučen in učinkovit način predstavi pomen glasbe. Odziv Ptujčanov na njegov nastop je bil izredno pozitiven. Kot je dejal Mladen Delin, predsednik Arsane, je bilo zanimanje tako veliko, da bi lahko priredili vsaj še dve ponovitvi.
Dženana Bečirovič
Igralec in pianist Jure Ivanušič
Hajdina • Premiera komedije
Zakonski vrtiljak
Dramska sekcija KPD »Stane Petrovič« Hajdina je minuli teden na domačem odru premierno uprizorila komedijo Leslie Stevens Zakonski vrtiljak. Zanimiva življenjska zgodba na duhovit način pod vprašaj postavi neskončno zvestobo in ljubezen zakoncev.
Mlada Svedinja postavi pod vprašaj večno zvestobo zakoncev Delville.
Po izredno uspešni mono-komediji Čistilka Marija, ki je nastala v režiji Ide Markež, je prav tako pod njenim budnim očesom nastajala komedija Zakonski vrtiljak. Zgodba v komediji Leslie Stevens se vrti okrog zakoncev Delvil-le, ki živita v Ameriki in sta predavatelja socialne psihologije. Njuno dobro zakonsko življenje na glavo obrne mlada Švedinja Katrin, ki si je s Paulom Delvillom zaželela otroka, pri osvajanju moških pa je zelo spretna. Katrin ne zamaje samo zakonskega življenja Paula in Content Delvil-le, temveč pod vprašaj postavi tudi resničnost nasvetov, ki jih dajeta na predavanjih. Ali prava ljubezen premaga skušnjavo, lahko odkrijete ravno v komediji Zakonski vrtiljak, v kateri igrajo Janko Turnšek, Karmen Kočet, Mateja Toma-šič in Blaž Perič. Ponovitve si lahko ogledate ta petek in nedeljo, nato še 15. in 29. februarja ter 2. marca na Območni reviji odraslih gledaliških skupin, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ptuj.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Literarni večer
Prameni svetlobe Mirka Pihlerja
Drugi januarski literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je bil posvečen pesniški zbirki Prameni svetlobe. Avtor zbirke - nadžupnik, pesnik, čarodej, vinski vitez in slikar - Mirko Pihler je pojasnil, da ima vsaka pesem v zbirki svojo zgodbo ter da jih je večin nastala na Cresu.
Prameni svetlobe je druga pesniška zbirka Mirka Pihlerja.
Pesniški prvenec Večerni spomini je Pihler izdal že leta 1994, Prameni svetlobe pa so njegovo nadaljevanje. Tematika, ki jo najdemo v zbirki Prameni svetlobe, je raznolika. Pihler jo je opisal kot verovanjsko domačijsko liriko. Osrednja beseda, ki se pojavlja v zbirki, je sonce, in sicer zato, ker so pesmi nastajale na otoku Cres in so zato povezane predvsem z večer-
nim zahajajočim soncem. V nekaterih pesmih iz zbirke je možno zaznati tudi simbolno povezanost z Bogom, čeprav to poimenovanje v pesmih avtor le redko uporablja. Za razliko od Pihlerjeve prve pesniške zbirke so v Pramenih svetlobe pesmi, ki govorijo o samoti, zelo redke. Avtor življenje pojmuje kot dar, se ga veseli in ga opeva.
Dženana Bečirovič
O zgodovini, razvoju, tehnologiji i; prvo iitomko bombo, tero po:
o ljudeh, ki so naredili ulicah za človeštvo
Peter Starič Atomska bomba
Radovljica. Didakta, 2007
Dr.Peter Starič ima zanimivo življenjsko pot, od italijanskega interniranca, do študija elektronike, dela v podjetjih v Ameriki, nazadnje na Institutu Jožef Štefan in Elektroinštitu-tu Milan Vidmar, kjer se je upokojil. Knjiga je izpopolnjena izdaja knjižice, ki je izšla leta 1995, ob 50. obletnici bombardiranja Hiroši-me. Mednarodne napetosti v svetu so ponovno sprožile zanimanje za atomsko orožje. Hiroši-ma in Nagasaki sta pokazala, kako strašna je uporaba tega orožja. Knjiga je napisano dovolj poljudno, k njeni večji zanimivosti prispevajo predvsem posamezna pričevanja in anekdote.
Demokrit je že v stari Grčiji menil, da je mogoče vsako snov deliti do najmanjših drobnih delcev in to znanje ni napredovalo dva tisoč štiristo let. Prihajajoča druga svetovna vojna je pravzaprav spodbudila različne strani, da so hitele z raziskavami pri izdelavi atomske bombe. Če bi izdelava uspela najprej Hitlerju, bi bilo to pogubno za vse človeštvo. Einstein v tem času o izdelavi sploh ni niti razmišljal, je pa na strahovite posledice uporabe leta 1939 opozoril ameriškega predsednika Roosevelta. General Leslie R. Groves je vodil izdelavo atomske bombe, po pričevanju mnogih pravi pesjan, z neprekosljivo samozavestjo in energijo, ki pa je razmeroma dobro obvladal matematiko in tudi fiziko. Še pred tem se je zgodil Pearl Harbor, ki gaje na japonski strani režiral v Ameriki študirajoči dober igralec pokra generalJamamoto. Znanstveni vodja projekta Los Alamos je bil dr. Julius Robert Openheimer, posebnež, ostrega jezika, judovskega rodu. Prvi delujoči jedrski reaktor je 1942 napravil nobelovec Enrico Fermi. V novo zgrajenem naselju za plemenitenje urana je živelo štiriinšestdeset tisoč ljudi z družinami, ki se jim sploh ni sanjalo, kaj delajo v tovarnah. Sovjetski agent Weinberg je pošiljal Sovjetom podatke o elektromagnetni separaciji, ker pa je bil postopek zelo drag in potraten, so njegovo početje kar pustili. Tudi Klaus Fuchs je pošiljal podatke, česar pa takrat še niso vedeli. Naselje z laboratoriji in stanovanji Los Alamos so postavili na 2376 metrov visoki mizasti gori v New Mexicu. Večina jih kraja ni zapustila do konca vojne. Na vhodnih vratih in pred poslopji je bila noč in dan straža. Vsi dokumenti so bili spravljeni v kovinskih predalnikih s troštevilčno kodo, kode je za zabavo odpiral Richard Feynman. Življenje pa je bilo zelo asketsko in skoraj neznosno. Veliko je bilo treba računati, takrat še ni bilo nobenih žepnih ali sodobnih računalnikov, le štirje mehansko-električni. Seveda ni šlo brez nesreč in smrtnonosnega sevanja. Na ranču, kjer so delali poskuse, so se jim pridružili škorpijoni in tudi kakšna klopotača, kmetija McDonald še vedno stoji. Od Einsteinovega pisma do eksplozije plutonijske bombe Trinity je minilo šest let! Fotografija te eksplozije je tudi na naslovnici knjige. Tudi nekaj generalov (Eisenhower) in znanstvenikov, ki so izdelali atomsko bombo, je nasprotovalo njeni uporabi. Kodno ime za atomsko bombardiranje je bilo Silverplate (srebrnipladenj). Bombnik Enola Gay je odvrgel štiri tone težko bombo Fantek (Little Boy), z višine skoraj desetih kilometrov, ob 8.16 uri na Hirošimo. Pojavil se je zaslepljujoč modrikasto bel blisk, listje na drevju se je hipoma posušilo. Izjemna toplotna energija ni samo zoglenila ljudi, temveč jih je uparila, da so preprosto izginili. Na asfaltu so ostale le še njihove sence. V prvem dnevu je umrlo osemdeset tisoč ljudi, ker so bili člani neke druge družbe in njihovo ubijanje uradno ni štelo za zločin. Ljudje so mislili, da je prišel konec sveta. Japonski generali pa preprosto niso mogli dojeti strahovitega opustošenja, tako so časopisi pisali, da so Američani vrgli nekaj močnih zažigalnih bomb. Hirošimepreprosto ni bilo več! Ko je Stalin zvedel za bombo, je pobesnel in tolkel po mizi. Že naslednji dan je Sovjetska zveza napovedala vojno Japonski in z milijon šeststo tisoč vojaki vdrla v Mandžurijo. Razlog za drugo bombo je bil predvsem političen. 9. avgusta 1945 ob 11.02 uri je na višini 480 metrov eksplodiral Debeluh v Nagasakiju. V središču eksplozije je narasla temperatura na nad sto milijonov stopinj. Najbližje so bile osnovna šola Širojama, srednja šola Činzei in medicinski kolegij. Nekateri ljudje so takoj zgoreli, oddaljenejšim je visela koža s telesa kot cunje, nerojeni otroci so po štirih letih postali duševno in telesno zaostali. Žalost in bolečina. Pričevanja preživelih govorijo o nepozabnem peklu. Alije bilo potrebno vreči atomski bombi? Japonska je bila takrat že na kolenih. Sovjeti so svojo bombo preizkusili 29. avgusta 1949. Kakšni so obeti za prihodnost? Albert Einstein je že leta 1936 ob prihodu v ZDA zapisal: »Dragi poznejši svet! Če ne boš boljši, pametnejši in pravičnejši, kot smo (bili) mi, naj te vzame hudič!«
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Suvereni zmagi Jeruzalema in Tenzorja Stran 12
Atletika
Nina okitena z naslovom državne prvakinje Stran 12
Odbojka
Ptujčanke brez možnosti za presenečenje
Stran 13
Judo
Klemen v Parizu ostal brez uvrstitve
Stran 13
Tenis
Rola državni prvak med dvojicami
Stran 14
Nogomet
Podvinčani v pomlad s spremenjeno ekipo
Stran 31
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • 33. dirka po Kubi
Uvod dirke po Kubi pripadel novincema
Ptujčani so si za uvod v sezono tretjič izbrali Kubo. Od torka naprej uspešno nastopajo na 33. dirki po Kubi - Vuelta a Cuba. V enajstih etapah ter štirih poletapah bodo kolesarji iz šestih držav in devetnajstih moštev prevozili 1477 kilometrov.
V dosedanjem poteku dirke so Ptujčani osvojili že tri zmage in eno drugo mesto. To je precej več, kot so si upali napovedovati, saj je vsaj v preteklosti veljalo, da so potrebovali nekaj časa, da se navadijo na tamkajšnje vremenske razmere, način dirkanja, na tekmovalni tempo ... Zanimivo je, da sta bila do zdaj v perutninskem dresu najuspešnejša novinca v moštvu, ki z dirkanjem na Kubi še nimata izkušenj. Očitno sta najbolj motivirana, da upravičita zaupanje, ki jima ga je direktor kluba Rene Glavnik izkazal, ko ju je povabil v najboljšo kolesarsko sredino v Sloveniji. Najprej je bil že drugi dan na ulicah Santiago de Cube najhitrejši Jure Kocjan. 23-letni Ljubljančan je uspeh ponovil še v nedeljski šesti etapi na cilju v Ciego de Avili, v četrtek pa je bil še drugi. Drugo zma-
ko Glivar napada z več strani. Prva velika priložnost za spremembe bo današnji (ponedeljkov, op. ur.) 35 kilometrov dolg posamični kronometer, druga popoldanska etapa z dvema gorskima ciljema druge kategorije. Nato pa bo možnosti za napad vse manj, saj bodo vse do cilja v Havani v nedeljo ceste bolj položne in s tem možnosti za pobege manjše. V tem primeru bo potrebno Pereza redno premagovati v sprintu, kaj pa je zagotovo najtežja pot do zvezd.
UG
Spored etap:
Ponedeljek, 7a. etapa: Ciego de Avila, posamični krono-meter, 35 km
Ponedeljek, 7b. etapa: ciego de Avila, Sancti Spiritus, 95 km
Torek, 8. etapa: Sancti Spiritus-Topes de Colantes, 137 km
Sreda, 9a. etapa: Circuito Cienfuegos, 60 km
Sreda, 9b. etapa: Cienfue-gos-Santa Clara, 65 km
Četrtek, 10. etapa: Santa Clara-Cardenas, 185 km
Petek, 11. etapa: Matanzas-San Antonio de los Banos, 120 km
Sobota, 12. etapa: Artemisa-Pinar del Rio, 164 km
Nedelja, 13. etapa: San Cristobal-Ciudad Habana, 113 km
Jure Kocjan (KK Perutnina Ptuj) je na Kubi dobil 2. in 6. etapo dirke Vuelta a Cuba.
Foto: Marjan Keiner
govalno ime je 21-letni Ajdovec Kristijan Koren, ki je bil najhitrejši v sobotni peti etapi od Las Tunasa do Camaguaya. Dobil jo je na edinstven način, s pobegom v zadnjem kilometru dirke. Najuspešnejši kolesar na dirki do sedaj in njihov največji rival je dobro znan domačin Pedro Pablo Perez, ki dvema etapnima zmagama dodaja še mesto vodilnega v skupnem se-
števku ter nošenje rumene majice. Kocjan na drugem mestu zaostaja 12, Koren na četrtem pa 28 sekund. "Doslej smo bili najuspešnejši predlani, ko smo zbrali kar šest zmag. Upam, da se bomo tej številki vsaj čimbolj približali. Konkurenca nam je znana in je kar močna. Sam sem pa mogoče malo presenečen, da nam je dokaj hitro uspelo priti v tekmovalni in
zmagovalni ritem. Tukaj je trenutno višek sezone, zato so vsi maksimalno pripravljeni, kar za nas zagotovo ni olajševalna okoliščina," je povedal vodja perutninarjev Srečko Glivar.
Kolesarji Perutnine Ptuj zdaj kujejo taktiko, kako domačega zvezdnika Pereza (štirikratni-ka zmagovalec dirke) premagati tudi v skupnem seštevku. Ob dobri formi kolesarjev lah-
Kristijan Koren (KK Perutnina Ptuj) po 5. etapi.
Foto: Marjan Keiner
na zmagovalnih stopničkah
33. dirka po Kubi - Vuelta a Cuba, 2.2 UCI, 5., 17. februar 2008
Torek, 1. etapa: Baracoa-Guantanamo, 153 km
1.	Osviel Vento (Habana) 3.40.31
2.	Lizardo Benitez (Kuba)
3.	Jorge Rojas (Mehika), oba isti čas 16. Jure Kocjan (Perutnina Ptuj)
Sreda, 2. etapa: Guantanamo-Saniago de Cuba, 111 km
1.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj) 2.32.32
2.	Pedro Pablo Perez (Kuba)
3.	Mathias Friedemann (Saxonia), oba isti čas
Četrtek, 3. etapa: Santiago de Cuba-Manzanillo, 196 km
1.	Pedro Pablo Perez (Kuba) 4.52.53
2.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj)
3.	Jan Carlos Arias (ISCF), oba isti čas Petek, 4. etapa: Bayamo-Holguin, 109 km
1.	Mathias Friedemann (Saxonia) 2.18.15
2.	Julio Cesar Herrera (Venzuela)
3.	Pedro Pablo Perez (Kuba)
5. Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj) 8. Jure Kocjan (Perutnina Ptuj), vsi isti čas Sobota, 5. etapa: Las Tunas-Camaguey, 126 km
1.	Kristijan Koren (Perutnina Ptuj) 2.37.48
2.	Pedro Pablo Perez (Kuba)
3.	Jan Carlos Arias (ISCF), oba isti čas
Nedelja, 6. etapa: Camaguey-Ciego de Avila, 113 km
1.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj) 2.19.52
2.	Pedro Pablo Perez (Kuba)
3.	Luis Macias (Mehika)
12. Matej Stare (Perutnina Ptuj) Skupni seštevek po šestih etapah:
1.	Pedro Pablo Perez (Kuba) 4.52.53
2.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj) +0.12
3.	Osviel Vento (Habana) +0.22
4.	Kristijan Koren (Perutnina Ptuj) +0.28
Nogomet • Tomaž Murko, vratar NK Drava
»Več delamo na sami tehniki
Tomaž Murko je postal po odhodu Mladena Dabanoviča na mesto športnega direktorja kluba prvi vratar ptujske Drave, kar je na večini tekem jesenskega dela tudi upravičil. Še posebej so navdušile njegove obrambe proti Kopru na ptujskem Mestnem stadionu, kjer je dobesedno »zaklenil svoja vrata« in pomagal svoji ekipi do zmage. Med najboljšimi nogometaši na igrišču je bil tudi na zadnjih dveh prijateljskih srečanjih (proti Zagorju in Aluminiju), zato smo sicer skromnega in redkobesednega vratarja povabili na kratek razgovor.
Za vami je dober mesec dni priprav na spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Kako bi jih ocenili?
T. Murko: »Uvodni mesec priprav smo poskušali maksimalno izkoristiti in se dobro pripraviti. Nekatere prijateljske tekme so pokazale, da smo na pravi poti, čeprav moramo našo formo seveda še stopnjevati. Prepričan sem, da nam bo
to do prvenstva tudi uspelo.«
Na zadnjih dveh prijateljskih tekmah so bile tvoje obrambe na zelo visokem nivoju. Kako si sam videl ti tekmi?
T. Murko: »Do tega trenutka sem s svojo pripravljenostjo zelo zadovoljen, še posebej zaradi tega, ker je do prvenstva še dovolj časa za odpravo na-
pak. Seveda moram takoj poudariti, da so moje obrambe precej odvisne od igre celotne ekipe; če vsi dobro pokrivajo igralce nasprotnega moštva in celoten prostor pred golom, potem je meni bistveno lažje. Prav to je ključ do uspeha, saj se mora vsak posameznik podrediti ekipi in prispevati svoj delež tako v obrambi, kot v na-
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko, vratar Drave
«
padu.«
Kako bi ocenil sodelovanje z novim trenerjem vratarjev Michaelom Kernom in katere so glavne značilnosti njegovega dela?
T. Murko: »Sodelovanje bi ocenil za zelo pozitivno, zares smo se odlično ujeli. Dela se zelo kvalitetno, tudi vzdušje na treningih je na zelo visokem nivoju. Za njegov pristop je značilno, da se ogromno dela na tehniki in manj na sami fizični moči.«
Kateri so tvoji vzorniki s tujih nogometnih zelenic?
T. Murko: »Nimam posameznega izbranega vzornika, saj je v Evropi veliko dobrih vratarjev. Med najboljšimi lahko vendarle izpostavim Nizozemca van der Saarja, Italijana Buffona in Nemca Kahna, ki so ikone svojih klubov in držav, iz katerih prihajajo. Tudi pri klubih imam podobno stališče; ne navijam posebej za izbranega, ampak mi je v posamezni državi kakšen klub bolj pri srcu.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (ženske, moški)
Suvereni zmagi Jeruzalema in Tenzorja
Burja Škofije -Mercator Tenzor Ptuj 26:38 (11:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Kelenc (11 obramb), Marinček (10 obramb), Puš 2, Majcen, Korotaj 1, Prapotnik 6, Ciora 8 (3), Mihič 10, Kikanovič 6, Bolcar, Volarevič 2, Strmšek 3. Trener: Nikola Bistrovič.
Na gostovanju ptujskih roko-metašic pri ekipi Burja Škofije se ni zgodilo nič nepričakovanega, saj sta dve točki po pričakovanjih odpotovale na Ptuj. Razlika na koncu je visoka v korist gostij, vendar so se dolgo mučile, da so si priigrale ob-čutnejšo prednost. Do 15. minute so se rokometašice Burje dobro upirale, saj so zaostajale samo dva zadetka (8:10). Do
Nikola Bistrovič - trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj: "V
Škofijah smo dosegli pričakovano zmago, veseli pa me dejstvo, da je opaziti določen vzpon forme pri nas."
1. A SRL ŽENSKE
Rezultati 13. kroga: Burja Škofije
-	Mercator Tenzor Ptuj 26:38 (11:19), Velenje - Celjske mesnine 23: 31 (10 :15), Krim Mercator - Olimpija PLK 47:29 (20:14), Evrocasino Kočevje
-	Škofja Loka KSI 23: 26 (12:17), Zagorje Istrabenz Gorenje - Celeia Žalec 22:35 (10:16) Brežice - Izola 31:16 (19:6).
1. KRIM MERCATOR	13	13	0	0	28
2. CELJSKE MESNINE	13	11	1	1	23
3. MERC. TENZOR PTUJ	13	10	2	1	22
3. CELEIA ŽALEC	13	10	0	3	20
4. OLIMPIJA PLK	13	7	2	4	16
5. ŠKOFJA LOKA KSI	13	7	1	5	15
7. BREŽICE	13	5	1	7	11
8. EVROCASINO KOČEVJE13		4	1	8	9
9.VELENJE	13	3	0	10	6
10. ZAGORJE GORENJE	13	2	0	11	4
11. BURJE ŠKOFIJE	13	1	1	11	3
12. IZOLA	13	0	0	13	0
konca prvega polčasa je prednost Ptujčank z boljšo igro v obrambi narasla za osem točk v njihovo korist.
V drugem polčasu so ptujske rokometašice svojo prednost še povečevale. Verjetno bi bila razlika na koncu še večja, vendar so bile precej nenatančne, saj so zgrešile kar 21 metov. Najbolj razpoložena strelka je bila tokrat Mihičeva, ki je dosegla 10 zadetkov.
Naslednjo soboto bi morala na Ptuju gostovati ekipa Krim
Rokomet • 1. B SRL (m)
Še vedno tik pod vrhom
Moškanjci Gorišni-ca - Dobova 34:26 (19:13)
MOSKANJCI-GORISNICA: Štor-man, B. Soštarič 3, Suljič 3, Prejac, Lozinšek 4, Golob, Žuran, Ivančič 9 (1), Vincek 1, Firbas 1, Marušič 5, M. Soštarič, Spindler 4, Grizolt 1, T. Valenko, M. Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Go-rišnica 1 (1), Dobova 2 (2)
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica
1. B SRL moški
Rezultati 12. kroga: Moškanjci Gorišnica - Dobova 34:26, Mitol Sežana - Radeče MIK Celje 31:31, Istrabenz plini Izola - Krka 24:27, Krško - Klima Petek Maribor 24:24, Dol TKI Hrastnik - Ajdovščina 35:40, Grosuplje - Ribnica Riko Hiše 25:35.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE	12	12	0	0	24
2.	KRKA	12	9	0	3	18
3.	KRŠKO	12	8	1	3	17
4.	K. PETEK MARIBOR	12	8	1	3	17
5.	MOŠKANJCI-GORIŠN.	12	8	0	4	16
6.	GROSUPLJE	12	6	2	4	14
7.	ISTRABENZ PLINI IZOLA12	4	17	9
8.	MITOL SEŽANA	12	4	1	7	9
9.	AJDOVŠČINA	12	3	1	8	7
10.	RADEČE MIK CELJE 12 2 2 8 6
11.	DOL TKI HRASTNIK 12 2 1 9 5
12.	DOBOVA	12 1 0 11 2
Ivan Hrupič - trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: "Zadovoljen sem s prikazano igro svojih varovancev. Imeli smo sicer nekaj težav s poškodbami, vendar se to na koncu na parketu ni opazilo."
16 minut, Dobova 12 minut
Rokometaši iz Gorišnice so z zmago proti zadnjeuvršče-ni Dobovi startali v drugi del prvenstva. Novi dve točki jih še naprej ohranjata v stiku z ekipami, ki so pred njimi na prvenstveni razpredelnici in se borijo za napredovanje. Na začetku srečanja so se gostje dobro upirali in rezultat je bil večkrat izenačen, nazadnje 6:6. To pa je bilo tudi vse, saj so domačini v nadaljevanju zaigrali zelo dobro in si do konca prvega polčasa priigrali šest zadetkov prednosti.
V nadaljevanju srečanja so domači svoje vodstvo povečali na osem zadetkov (28:20) in dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Domači trener Ivan Hrupič je dal v zadnjem delu tekme priložnost igralcem, ki sicer igrajo manj.
Danilo Klajnšek
1. A SRL MOŠKI
Rezultati 17. kroga: Sviš Pekarne Grosuplje - Jeruzalem Ormož 26:29 (9:14), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 27:27 (15:13), Rudar EVJ Trbovlje - Cimos Koper 33:29 (9:14), Gold club - Knauf Insulation 30:27 (15 :16), Prevent - Slovan 33:25 (15:7). V tem krogu je bila prosta ekipa Trimo Trebnje (ekipa Integra Gorica Leasing je izstopila iz lige).
1. CELJE PIVO. LAŠKO 17	15	1	1	31
2. GORENJE 17	12	2	3	26
3. CIMOS KOPER 17	12	2	3	26
4. GOLD CLUB 17	11	2	4	24
5. TRIMO TREBNJE 16	11	0	5	22
6. JERUZALEM ORMOŽ 17	9	1	7	19
7. PREVENT 17	5	3	9	13
8. KNAUF INSULATION 17	5	1	12	11
9. RUDAR EVJ TRBOVLJE 17	4	3	10	11
10. SLOVAN 17	4	2	11	10
11. SVIŠ PEK. GROSUPLJE17	3	1	13	7
12. GORICA LEASING 16	1	0	15	2
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je v Grosuplju odigral odlično tekmo; z desetimi zadetki je bil najboljši strelec tekme.
Mercator, vendar srečanja zaradi obveznosti Ljubljančank v evropskem pokalu ne bo (prestavljeno na 5. marec).
Danilo Klajnšek
SVIŠ Pekarna Grosuplje - Jeruzalem Ormož 26:29 (9:14)
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Belšak 2, Korpar 2, Krabonja, M. Bezjak 10, Bogadi, R. Bezjak 5 (3), Radujkovic 1, B. Čudič 3, Cvetko, Sok 4, Hebar, Žuran 2, Potočnjak, Korez, Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Izključitve: SVIŠ PG 8, Ormož 4 minute.
Sedemmetrovke: SVIŠ PG 5 (3), Ormož 4 (3).
Igralec tekme: Marko Bezjak (Jeruzalem).
Ormožani so odlično pričeli drugi del prvenstva in se z zmago v Ivančni Gorici zelo približali uvrstitvi v Ligo za prvaka. SVIŠ je vodil le dvakrat (1:0 in 2:1), ves preostali del srečanja pa so nadzorovali vinarji, ki so v 22. minuti že vodili s 7 zadetki, 12:5. Z odlično igro v obrambi so povsem onemogočili sviškote ter zadevali preko hitrih protinapadov. Ble-
stel je Marko Bezjak, ki je kot za stavo kradel žoge, asistiral soigralcem in še zabijal gole. Prvi junak tekme se je na koncu ustavil pri desetih zadetkih. Odličen v 1. polčasu je bil tudi vratar Gregor Čudič, ki je takoj na začetku domačinom zaustavil tudi dve sedemmetrovki (Vidic, Nikolič).
V 34. minuti je Jeruzalem povedel za 8, 17:9, podobno je bilo še dobrih sedem minut pred koncem, ko so varovanci trenerja Saše Prapotnika vodili za 27:20. Ob koncu je Dolenjcem predvsem po zaslugi vratarja Pavliča (vseh 11 obramb v 2. polčasu) in razpoloženega Ristica (bivši igralec Velike Nedelje) uspelo ublažiti poraz.
Poleg zmage nasploh veseli pristop celotne ormoške ekipe, tudi tistih igralcev s klopi, ki niso igrali, a so izjemno vzpodbujali svoje soigralce na parketu ter se glasno veselili vsakega zadetka. V soboto, 16. februarja, ob 19. uri na Harde-ku gostuje trboveljski Rudar, ki je v tem krogu presenetil koprski Cimos. Zmaga jeruzalem-čke popelje v "nebesa". Fort Hardek bo spet pokal po šivih.
Uroš Krstič
Marko Bezjak, kapetan Jeruzalema: »Po pričakovanjih nas je čakala težka tekma. Imeli smo srečo, da smo srečanje dobro začeli in takoj visoko povedli ter prednost po solidni predstavi uspešno zadržali. Pomembno vlogo pri zmagi so odigrali tudi naši zvesti navijači, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Upam, da nas bodo tako bodrili tudi v naslednjem krogu proti Rudarju.«
Rokomet • RŠ Ptuj
Zmagali st. dečki A
Prejšnjo soboto so z ligaškim delom nadaljevali tudi roko-metaši Rokometne šole Ptuj. Zmagali so le starejši dečki A, ki so se v 3. krogu polfinalne skupine B znesli nad Dobovo. Tudi druge ekipe RŠ Ptuj so se dobro borile proti tradicionalno močnim ekipam Preventa in Velenja. Rezultati:
Mlajši dečki B: RŠ Ptuj - Prevent 12:12 (6:6)
Mlajši dečki A: RŠ Ptuj - Prevent 24:26 (14:11)
Starejši dečki A: RŠ Ptuj - Dobova 29:17 (17:9)
Starejši dečki B: RK Velenje - RŠ Ptuj 22:19 (11:9)
Uspešni v gosteh
To soboto so vse ekipe rokometne šole Ptuj, ki so gostovale, dosegle zmage, medtem ko so doma igrali le starejši dečki B in izgubili s Celjem. Najtesnejšo in obenem najslajšo zmago so dosegli starejši dečki A, ki so premagali sosede iz Gorišnice. Izidi:
Mlajši dečki B: Radgona - RŠ Ptuj 9:15 (4:9)
Starejši dečki B: RŠ Ptuj - RK PL Celje 22:26 (10:14)
Starejši dečki A: Gorišnica - RŠ Ptuj 31:32 (17:13)
Mlajši dečki A: Pomurje - RŠ Ptuj 11:23 (5:8).
tp
Atletika • Dvoransko DP
Nina z naslovom prvakinje že končala dvoransko sezono
V soboto je v Ljubljani potekalo državno dvoransko prvenstvo, na katerem je Nina Kolarič (AK Cestno podjetje Ptuj) zmagala v skoku v daljino (6,09 m), čeprav je imela le en skok in je tekmo že v drugi seriji končala zaradi poškodbe. Tako je bila kljub osvojenemu naslovu državne prvakinje med najbolj nezadovoljnimi. V tej fazi je imela zelo dobro formo, vendar si je že na treningu poškodo-
vala mečno mišico. »Pet dni nisem trenirala in mislila sem, da se je poškodba pozdravila. V prvi seriji je šlo, v drugi pa sem imela zelo dober zalet, vendar pa me je mišica v zaključni fazi znova zabolela, zato sem prekinila tekmovanje in verjetno tudi končala dvoransko sezono,« je pojasnila Kolaričeva. Enajst centimetrov za njo je zaostala Tina Čarman (Triglav, 5,98).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina se zmage na državnem prvenstvu ni veselila, saj je obnovila poškodbo; dvoranska sezona je zanjo že zaključena.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Mladi Celjani premočni
MRK Ptuj - RK Celje 27:34 (10:16)
Ptuj: Dogša, Kelenc 1 (1), Mesa-rec 4 (2), Halilovič 11 (3), Petreš 1, Luskovič 1, Bračič 3, Predikaka 2, Kafel, Mesarič, Pučko 1, Gomilšek, Požar, Bedrač, Kokol 3, Klinc. Trener M. Valenko.
V prvih minutah je bila igra izenačena, nato pa so gostje izkoristili raztrgano igro gostiteljev, in iz protinapadov dosegali zadetke. Domača obramba tudi sicer ni znala zaustaviti prodornih in razigranih gostov. Po odmoru smo pričakovali zrelejšo igro domačinov, ki pa v napadu nikakor niso izkoristili svojih priložnosti. Gostje so preko Marguča (12 zadetkov), Razgorja (7) in Vodiška (6) še naprej dosegali poceni zadet-
ke, ki jih tudi dobri vratar Dog-ša ni mogel ustavljati. S svojimi obrambami je preprečil še višjo zmago mladih gostov, ki so s prikazano igro potrdili vodeče mesto v tej ligi.
anc
2. SRL - VZHOD
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Celje 27:34, Črnomelj - Sevnica 21:27, Velika Nedelja - Arcont Radgona 32:30, Šmartno 99 - Po-murje 35:17.
1.	ŠMARTNO 99
2.	CELJE
3.	VELIKA NEDELJA
4.	DRAVA PTUJ
5.	SEVNICA
6.	POMURJE
7.	ČRNOMELJ
8.	ARCONT RADGONA
12	11
12	11
12	8
12	5
12	6
12	3
12	2
12	0
0 1 0 1
0	4 2 5 0 6
1	8 1 9 0 12
22 22 16 12 12 7 5 0
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (modri dres) niso uspeli presenetiti Celjanov.
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Dve težki zmagi Ptuja, Mariboru derbi za naslov
Minuli teden je bilo zelo živahno v 1. moški slovenski na-miznoteniški ligi, saj sta bila odigrana dva kroga; v sredo in soboto. Največ zanimanja je bilo namenjenega dvoboju v Mariboru, kjer se je odločalo o naslovu prvaka. Večkratni državni prvaki in lanski pokalni prvaki iz Maribora so za prevzem vodstva na prvenstveni lestvici potrebovali zmago proti lanskoletnim državnim prvakom, Kemi iz Puconcev, z ustreznim količnikom dobljenih nizov. To jim je v izredno napeti tekmi tudi uspelo, tako da jim lahko samo izjemno presenečenje v zadnjih štirih krogih odvzame naslov državnih prvakov.
V teh dveh krogih so bili uspešni tudi igralci Ptuja, ki so v sredo s težavo premagali Melamin iz Kočevja. Odločilno točko je prispeval Urban Ovčar, kar je bila njegova edina v tem dvoboju. V soboto so igrali v Ljubljani še z Ilirijo, sicer za-dnjeuvrščeno ekipo v 1. SNTL, in prišli do pričakovane zmage, vendar veliko težje, kot so sami pričakovali. Ponovno je bil v ospredju izkušeni Bojan Pavič, ki je dobil tri, Danilo Piljak pa dva dvoboja. Te štiri osvojene točke so Ptujčane trdno zasidrale na petem mestu. Ta uvrstitev je dejansko več, kot so v klubu pričakovali pred sezono.
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj - Melamin 5:4, Maribor Finea - Kema
Puconci 5:4, Sobota - Edigs Mengeš 5:0, Tempo Velenje - Krka 3:5, Prevent Radlje - Ilirija 5:3.
REZULTATI 14. KROGA: Ilirija
-	Ptuj 3:5, Edigs Mengeš - Finea Maribor 0:5, Kema Puconci - Tempo Velenje 5:1, Melamin - Sobota 4:5, Krka - Prevent Radlje 5:0.
1.	FINEA MARIBOR	14	13	1	26
2.	KEMA PUCONCI	14	13	1	26
3.	SOBOTA	14	12	2	24
4.	KRKA	14	9	5	18
5.	PTUJ	14	8	6	16
6.	TEMPO VELENJE	14	6	8	12
7.	MELAMIN	14	5	9	10
8.	PREVENT RADLJE	14	2	12	4
9.	EDIGS MENGEŠ	14	2	12	4
10.	ILIRIJA	14 0 14 0
Ptuj - Melamin 5:4
Ovčar - Vidmar 2:3, Pavič - Vo-dušek 3:0, Piljak - Jazbec 3:2, Pavič
-	Vidmar 1:3, Ovčar - Jazbec 0:3, Piljak - Vodušek 3:2, Pavič - Jazbec 0:3, Piljak - Vidmar 3:1, Ovčar - Vo-dušek 3:2.
Ilirija - Ptuj 3:5
Slavič - Pavič 0:3, Tvrtkovič - Ovčar 3:0, Vidmar - Piljak 1:3, Tvrtkovič
-	Pavič 0:3, Slatinšek - Piljak 0:3, Vidmar - Ovčar 3:1, Tvrtkovič - Piljak 3:2, Vidmar - Pavič 1:3.
3. SNTL
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar (NTK Ptuj)
Ponovno so za mize stopili tudi Igralci v 3. SNTL. V Cirkovcah so končno pričakali prvo letošnje domače srečanje, vendar tokrat niso imeli sreče in so izgubili z Markezitom iz Maribora; slednji je bil uspešnejši tudi od druge ekipe Ptuja.
REZULTATI 7. KROGA: Cirkovce - Branik Markezit 3:5, Ptuj II. - Branik Markezit 2:5, Kajuh Slovan - Melamin II. 5:0, LM KO Lendava II. - Merkur 0:5, Kema Puconci III. - Škofja Loka 4:5, LM KO Lendava II. - Škofja Loka 2:5, Kema Puconci III. - Merkur 0:5.
1.	MERKUR	12 12 0 24
2.	KAJUH SLOVAN 11 8 3 16
3.	KEMA PUCONCI III. 12 8 4 16
4.	ŠKOFJA LOKA	12 7 5 14
5.	CIRKOVCE	11 5 6 10
6.	MELAMIN II.	11 5 6 10
7.	MARKEZIT BRANIK 10 3 7 6
8.	PTUJ II.	11 3 8 6
9.	LM - KO LENDAVA II. 12 0 12 0
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 2. SKL (m)
Rudar še vedno na ničli
V trinajstem krogu 2. slovenske moške kegljaške lige vzhod ni bil večjih presenečenj, saj so prve štiri ekipe dosegle zmage; med manjša presenečenja lahko štejemo nedeljsko zmago Lenta proti Šoštanju, ki je s tem porazom praktično izpadel iz borbe za naslov prvaka. Vodeči ekipi Konstruktorja in ptujske Drave sta slavili zmagi v gosteh in imata še naprej enako število točk. Kegljači Drave so po pričakovanjih slavili proti za-dnjeuvrščeni ekipi Rudarja, saj so svoje domačine v skupnem
Janez Podgoršek, igralec Drave: »Kljub nekaterim težavam na začetku smo v nadaljevanju zaigrali dobro ter si priigrali pomembno zmago. Zavedamo se, da se moramo v vsakem srečanju maksimalno potruditi za zmago, tudi proti za-dnjeuvrščeni ekipi.«
seštevku podrtih kegljev premagali za kar 140 kegljev.
REZULTATI 13. KROGA: Rudar II. - Drava 2:6, Litija - Konjice II. 6:2, Pivovarna Laško - Konstruktor II. 2:6, Miklavž - Impol 5:3, Lent - Šoštanj 5:3.
1.	KONSTRUKTOR II. 13 9 1 3 20
2.	DRAVA	13 9 1 3 20
3.	MIKLAVŽ	13 8 2 3 18
4.	LITIJA	13 8 2 3 18
5.	ŠOŠTANJ	13 7 1 5 15
6.	IMPOL	13 6 0 7 12
7.	LENT	13 6 0 7 12
8.	PIVOVARNA LAŠKO 13 4 0 9 8
9.	KONJICE II. 13 3 1 9 7
10.	RUDAR II. (-2) 13 1 0 12 0
Rudar - Drava 2:6 (3110:3253)
DRAVA: Janez Podgoršek, Drago Arnuš 516, Darko Dremelj 511, Milan Podgoršek 557, Janez Čuš 550, Milan Čeh 512, Matej Zorman 567.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Ptujčanke brez možnosti za presenečenje, Benedičanke po maratonu
Ptuj - Nova KBM Branik 1:3 (-17, 23, -22, -9)
ŽOK Ptuj: Lorber 9, McNatt 17, Mi-helač, Zupanič, Pintarič 19, Draškovič 5, Kutsay, Cvirn, Liponik, Ljubec, And-jelkovič 2
Ptujske odbojkarice so v predčasno odigranem srečanju 18. kroga na domačem parketu pričakovano izgubile proti vodilnemu moštvu lige, odbojka-ricam mariborskega Branika. Številčno skromno občinstvo je v sredo videlo dva različna obraza tekme, popolno prevlado gostij v prvem in zadnjem nizu ter izenačeno srečanje v drugem in tretjem nizu.
Obe moštvi sta na parket stopili brez nekaterih vodilnih igralk. Mariborčanke brez Novoselove, Cvetanoviceve in Hutinskijeve, Ptujčanke brez poškodovane kapetanke Anje Cvirn, Ukrajinke Ane Kutsay, ki se ji že dalj časa vleče poškodba kolena, Sergeja Lorber in Catherine McNatt pa sta igrali navkljub bolezni. Uvod je pripadel gostujoči ekipi, ki je na začetku
Foto: Črtomir Goznik
Katja Pintarič (Ptuj, na sliki) je bila proti Mariborčankam najbolj razpoložena igralka svoje ekipe.
1. DOL ŽENSKE		
REZULTATI 18. KROGA: ŽOK Ptuj		
- Nova KBM Branik 1:3, Epic Sloving		
Vital - Prevalje 3:0, LIP Bled -		MZG
Grosuplje 1:3, Luka Koper - Benedikt		
2:3		
1. NOVA KBM BRANIK	9 18 1	53
2. BENEDIKT	8 15 3	44
3. EPIC SLOVING VITAL	9 13 6	40
4. LUKA KOPER	18 10 8	28
5. ŽOK PTUJ	8 6 12	19
6. MZG GROSUPLJE	18 5 13	19
7. LIP BLED	8 4 14	13
8. PREVALJE	18 2 16	4
1. DOL MOŠKI		
REZULTATI 18. KROGA: Astec Tri-		
glav - Svit Unimetal 3:1, Galex MIR		
- Salonit Anhovo 3:1, Krka -		Duol
Olimpija 3:0, Marchiol Prvačina -		Cal-
cit Kamnik 3:1		
1. SALONIT ANHOVO	18 15 3	46
2. CALCIT KAMNIK	18 14 4	39
3. ASTEC TRIGLAV	18 12 6	36
4. MARCHIOL PRVAČINA	8 11 7	30
5. GALEX MIR	18 9 9	27
6. KRKA	18 5 13	19
7. DUOL OLIMPIJA	18 5 13	16
8. SVIT UNIMETAL	18 0 18	0
visoko povedla. Domačinke kaj dosti niso mogle storiti, saj so se žoge napadalk, ki bi morale končati v polju nasprotnic, odbijale od bloka kot od zida. Poraz v prvem nizu je bil neizogiben. V nadaljevanju so Ptujčan-ke pokazale povsem drugačen obraz, zaigrale so bolj sproščeno, Lorberjeva pa je tudi z nekaterimi mladimi igralkami, ki ne igrajo prav veliko, uspela držati korak s kvalitetnejšimi nasprotnicami. Z nekaterimi požrtvovalnimi potezami se je izkazala Nuša Draškovič, točke
pa sta vztrajno nabirali mlada Mariborčanka v ptujskem dresu Katja Pintarič ter Američanka McNattova. Pogumna igra se je na koncu obrestovala, ko je Nuša Andjelkovič napačno podala kar preko mreže, pri tem ujela gostujoče moštvo nepripravljeno in jim dobesedno ukradla drugi niz. Prebujene Ptujčanke so nato uspešno konkurirale tudi v nadaljevanju. Čeprav so ves čas zaostajale za nekaj točk, so uspele držati korak z ne najbolj razigranimi gostjami. Sreča, ki jih je sprem-
»Želela sem pokazati, da znam igrati«
Vzdušje v ptujskem taboru po tekmi razumljivo ni bilo najbolj vedro. McNattova se kar ni mogla načuditi visokem porazu v zadnjem nizu. »25:9, to je nesprejemljivo,« je odkimavala. Na bolezen se ni izgovarjala. Malo možnosti za zmago bi imele že v popolni sestavi, za bolj dostojen poraz pa ob koncu niso imele moči. Še najmanj je poraz prizadel novinko v ptujskem moštvu, 20-letno Katjo Pintarič. Zanjo je imela tekma poseben pomen, saj je pred dobrim mesecem dni na Ptuj prišla prav iz mariborskega prvoligaša. »S trenerjem Mitjo Koželjem imam neporavnane račune, saj mi je obljubil igranje, nato pa sva se skregala in sem kar naprej sedela na klopi. Odhod iz kluba je bil edina rešitev, prihod na Ptuj pa velika zasluga Sergeje Lorber. Bila sem motivirana, da pokažem, da znam igrati, žal pa naše moštvo v tem trenutku ni bilo v stanju storiti kaj več,« je povedala Pintaričeva.
Judo • Super A-turnir v Parizu
Klemen premagal Gruzijca, klonil proti Francozu in Estoncu
Francija - Par iz, 9. in 10. 2. 2008. V francoski prestolnici je ta konec tedna potekala druga letošnja tekma svetovnega pokala v judu, super A-turnir za judoiste in judoistke. Tokrat je naša reprezentanca, ki so jo zastopali Sašo Jereb do 73 kg GK Olimpija), Klemen Ferjan do 81 kg (JK Drava Ptuj), Aljaž Sedej do 81 kg (JK Bežigrad), Igor Spasojevič (JK Koper), Primož Ferjan do 100 kg (JK Impol) in Matjaž Ceraj nad 100 kg (JK Impol), ostala brez uvrstitev.
Super svetovni pokal v Parizu, prav tako kot vse tekme svetovnega pokala, prinaša pomembne točke za kvoto, ki
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
ljala v nekaterih točkah, jim je dajala upanje in motivacijo za preobrat, a so vse do konca za nekaj točk »capljale« za Mariborčankami. V četrtem nizu so se domačinke po uvodnem zaostanku (4:12) povsem predale ter se ob šestih zmagah podpisale tudi pod dvanajsti poraz v prvenstvu. Tretji proti mariborski ekipi.
Zanimive tekme so odbojkarski navdušenci lahko spremljali tudi drugod po Sloveniji. Najbolj dramatično je bilo v Kopru, kjer so Benedičanke v maratonskem obračunu po zaostanku 1:2 v nizih le uspele potrditi vlogo favoritinj in zmagati. Presenečenje kroga so pripravile Grosupeljčanke, ki so visoko zmagale na gostovanju na Bledu. Gorenjke se tokrat niso znašle v eni najpomembnejših tekem sezone, saj so po porazu sedaj one tiste, ki se jim za prihodnjo sezono odpirajo vrata druge lige. V Ljubljani je bilo moštvo Epic Sloving Vital prepričljivo boljše od Prevalj.
UG
šteje za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Naši repre-zentanti, tako kot tudi mnogi tekmovalci iz drugih držav, omenjene točke še kako potrebujejo, prav dobre uvrstitve na super svetovnih pokalih pa štejejo še nekoliko več kot običajne tekme svetovnega pokala. Prav zato je bila konkurenca v Parizu izredno močna.
Klemen Ferjan je bil najprej v svoji kategoriji močnejši od Gruzijca Grigolja Šinjikaš-vilija. V drugem krogu je starejši od bratov Ferjan naletel na neugodnega Francoza Ala-ina Schmitta in izgubil. Ker je Schmitt v nadaljevanju svoje tekme dobil, se je Ferjan preselil v repasaž, kjer se je pomeril z Estoncem Aleksejem Budolinom. Toda slednji je bil zanj premočan, tako da je Fer-jan ostal brez končne uvrstitve. Podobno se je zgodilo v isti kategoriji tudi Aljažu Sedeju.
Sebi Kolednik
Tenis m Dvoransko državno prvenstvo za člane
Rola državni prvak med dvojicami
Pretekli teden je v Mariboru potekalo člansko dvoransko državno prvenstvo, na katerem sta uspešno nastopila tudi ptujska igralca Blaž Rola in Martin Kraljič. Slednji se je preko kvalifikacij prebil v glavni turnir, kjer se je v 1. krogu uspešno postavil po robu kasnejšemu finalistu Kranjčanu Roku Jar-cu. Blaž Rola je bil 8. nosilec in je v prvih dveh krogih premagal svoja tekmeca, nato pa v četrtfinalu spet naletel na svojega tradicionalnega rivala Tomislava Ternarja. Le-ta je tokrat odigral odlično tekmo in Blaž mu je lahko samo čestital za zmago. Državni prvak je na koncu postal Aljaž Bedene, ki je v finalu rešil dve zaključni žogi nasprotnika (podobno kot v 1. krogu).
Še bolje se je najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola odrezal v kategoriji dvojic, kjer je nastopal skupaj z Mariborčanom Tadejem Turkom. V prvih treh krogih sta izločila tri mariborske dvojice in tako upravičila status drugih nosilcev. Gledalci v dvorani ŽTK Maribor so posebno razburljivo in kvalitet-
Pred 14 dnevi se je Blaž Rola v Melbournu še slikal s prvim igralcem sveta in najboljšim svetovnim športnikom zadnjih dveh let Švicarjem Rogerjem Federerjem, v nedeljo pa je v Mariboru osvojil svoj prvi naslov članskega državnega prvaka v članski konkurenci.
no igro videli v polfinalu, kjer sta bila Rola in Turk vendarle za odtenek boljša. V finalu sta na nasprotni strani igrišča stala
Rok Jarc in Tilen Žitnik, ki sta po dobri uri igre morala priznati premoč tekmecema. Naslov državnih prvakov je tako s
Rezultati: posamezno:
1.	krog: Blaž Rola (TK Terme Ptuj, 8) - Jon Polanec (Branik Maribor) 6:4, 7:5, Martin Kraljic (TK Terme Ptuj) - Rok Jarc (Triglav Kranj) 5:7, 5:7.
2.	krog: Blaž Rola - Rok Petelinšek (Branik Maribor) 2:6, 6:3, 6:4.
Četrtfinale: Blaž Rola - Tomislav Ternar (Branik Maribor, 4) 4:6, 2:6.
Finale: Aljaž Bedene (Slovan LJ) - Rok Jarc 4:6, 7:6 (5), 6:3.
Dvojice:
1. krog: Blaž Rola/Tadej Turk (Ptuj, Branik MB, 2) - Ternar/Janoš (Branik MB) 6:4, 6:3, Martin Kraljič/ Žiga Derzič - Laznik/Berendijaš 6:7 (5), 6:1, 11:9.
Četrtfinale: Rola/Turk - Zajšek/Babovič (ŽRT MB) 6:4, 6:2.
Polfinale: Rola/Turk - Kapun/Galun (ŽTK MB, 4) 7:6 (5), 6:4.
Finale: Rola/Turk - Jarc/Žitnik (Triglav Kranj, Benč) 6:3, 6:4.
sabo na Ptuj odnesel Blaž Rola, kar je njegov prvi tovrstni dosežek v članski kategoriji (5. oktobra bo dopolnil 18 let).
JM
Blaž Rola: »Glede na okoliščino, da sem šele pred dnevi prišel iz Avstralije, sem z rezultati na DP zelo zadovoljen. Najprej sploh nisem nameraval igrati dvojic, nato pa sem v zadnjem trenutku sprejel ponudbo Tadeja Turka. Na igrišču sva se odlično ujela in odigrala zares dober turnir.«
Nogomet • Ženski nogomet - NK Dornava
Potrjen upravni odbor
V petek, 8. 2., se je v prostorih NK Dornava odvijal prvi uradni sestanek funkcionarjev tamkajšnjega ženskega nogometnega kluba, ki deluje pod okriljem ŠD Dornava. Uvodni nagovor je pripadel predsedniku ŠD Dornava Tomu Viherju, ki pred kratkim ustanovljenemu klubu zaželel veliko sreče
pri nadaljnji poti, obenem pa podal nekaj nadvse zanimivih idej in nasvetov. Najpomembnejša vest tega sestanka je, da se je dokončno konsolidiral upravni odbor, v katerem bodo:
-	Mihaela Arnuš, predsednica,
-	Uroš Gojkovič, podpredsednik,
-	Darja Arnuš, tajnica,
-	Matjaž Berghaus in Jura Valenko, člana.
Eno mesto bo v upravnem odboru zasedla tudi predstavnica deklet, kar se bo zgodilo takrat, ko bodo punce izbrale svojo vodjo na igrišču. Poleg omenjenih bo klubu pomagalo še nekaj sodelavcev.
Med prioritete novega UO prav gotovo sodi čim hitrejše imenovanje trenerja, saj so pred ekipo nadvse ambiciozni cilji - v naslednji tekmovalni sezoni želijo začeti nastopati v ženski članski ligi.
Omenimo še, da se predvidoma maja v Dornavi obeta velik spektakel, in sicer dru-žabno-športna prireditev, na kateri bi se naj predstavili nekateri znani športniki in glasbeniki.
tp
M. nogomet m ZLMN Ormož
V soboto odločitev o prvaku
Končal se je redni del prvenstva v ZLMN Ormož, tako da sta že znana polfinalna para: Mladost Prevozništvo Pesrl - Belcont (ob 14. uri) in Zidarstvo Čurin - Kog (ob 14.40 uri). Mali finale bo na sporedu ob 15.30, velik finale pa ob 16.10. Zaključni turnir bo potekal v soboto, 16. februarja, v Športni dvorani na Hardeku. Naslov branijo igralci Belconta, ki so osvojili zadnjih šest prvenstev v ZLMN Ormož.
Skupina A
8.	ARIES IT F.	10	4	0	6	29:39	12
9.	SLIK. KUKEC	10	2	1	7	17:36 7
10.	BLUE TEAM	10	1	0	9	14:50 3
11.	VČERAJŠNJI	10	0	0	10	6:54	0
Skupina B
Rezultati 11. kroga: Belcont
-	Središče 4:1, Svetinje - Mihovci Bar pri križu 1:5, Inox ograje Majcen
-	Borec 5:3, Sugar Boys - Zidarstvo Čurin 0:3, Kog - Blue Team 3:0, Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci
-	Avtošola Prednost 0:0, SK računalništvo Kog - Včerajšnji 3:0.
Rezultati	11.	kroga:			Mladost		1. ZID. ČURIN	10	9	1	0	5S:10	2S
Pleskarstvo Špendija -				Lordi Dioniz			2. BELCONT	10	9	1	0	56:12	2S
bar 4:1, Mladost Prevozništvo Pesrl							3. MIHOVCI	10	S	0	2	56:22	24
- Pušenci mladi 9:1, Vikingi - Aries							4. SVETINJE	10	6	0	4	41:24	1S
IT Fiposor 8:4	.						5. INOX OGRAJE	10	6	0	4	39:25	1S
1. MLADOST P.	10	9	0	1	4S:10	27	6. LORDI DIONIZ	10	4	0	6	16:39	12
2. KOG	10	S	0	2	35:19	24	7. BOREC	10	3	1	6	17:27	10
3. SK RAČUNAL.	10	7	0	3	35:12	21	8. MLADOST Š.	10	3	1	6	21:46	10
4. KOŠ	10	6	1	3	47:23	19	9. SREDIŠČE	10	3	0	7	25:40	9
5. VIKINGI	10	6	1	3	36:24	19	10. SUGAR BOYS	10	2	0	S	14:43	6
6. PUŠENCI ML.	10	5	1	4	37:36	16	11. STORA GORA	10	0	0	10	6:61	0
7. PREDNOST	10	4	2	4	2S:29	14							UK
Mali nogomet m 2. SFL vzh.
Prvi domači poraz Tomaža
REZULTATI 15. KROGA: KMN
Martinišče Codex - Marinci Veščlca 1:3 (1:1), FC Maribor Branik - KMN Benedikt 3:1 (2:1), Tomaž ABA Mar-k69 - KMN Nazarje Glin 2:4 (1:0), KMN Slovenske Gorice - DuplekTBS Team24 5:8 (0:3), Bioterme M.Nede-Ija - Cerkvenjak G. Anton 3:2 (0:0).
1. KMN BENEDIKT 15 13 1 1 103:44
2.	TOMAŽ MARK6915
3.	NAZARJE GLIN 15
4.	MB BRANIK 15
5.	DUPLEK TBS 15
6.	MARINCI VEŠČ. 15
7.	CERKVENJAK 15
8.	MARTINIŠČE C. 15
9.	BIOTERME M.N. 15
10.	SLOV. GORICE 15
9	2
S	3
5	2 7	3
6	3 5	2 3	2 10 3	1 11
65:35 S0:70 51:43 71:6S 54:56 56:66 49:77 46:S1
2 3 10 71:105
Tomaž ABA Mark 69 - Nazarje 2:4 (1:0)
Strelci: 1:0 Miklašič (4), 1:1 J. Šemenc (29), 1:2 Ipavec (30), 1:3 Vreš (31), 2:3 Jurčec (39), 2:4 Metulj (40).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Gajser, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, Cvetko, Plohl, Kolbl, Jurčec, Majcen. Trener: Marjan Magdič.
Tomaž je doživel svoj prvi poraz na domačih tleh v tem prvenstvu in s tem celo ogrozil nastop v dodatnih kvalifikacijah, kamor napredujejo najboljše tri ekipe iz drugoligaških karavan na vzhodu in zahodu. Harde-ško trdnjavo je uspelo osvojiti solidni zasedbi iz Nazarij. Na sredini 2. polčasa so gostje v pičlih dveh minutah šokirali Hardek. Prvo ime preobrata je bil Jure Šemenc, ki je najprej izenačil na 1:1, nato pa še dvakrat asistiral za gole Ipavcu in Vrešu za vodstvo Na-zarij s 3:1.
Vsak naslednji poraz Tomaža bi lahko bil usoden za drugo ali tretje mesto, ki še vodi v dodatne kvalifikacije. V preostalih treh tekmah Tomaž čakajo še srečanja proti Dupleku, Cerkvenjaku in Biotermam.
Uroš Krstič
Nogomet • Prijateljske tekme
Kidricani remizirali s Koprom
Koper - Aluminij
2:2 (2:2)
Strelec za Aluminij: Veselič dva
Aluminij: Bratušek, Gašparič, Tiš-ma, Krajcer, Topolovec, Bingo, Težač-ki, Gasi, A. Medved, Veselič, Pavlin. Igrali so še: Sagadin, Lemezovič, Breg, Lekovič, Osaj, Hojski. Trener: Bojan Špehonja.
V soboto popoldne so nogometaši kidričevskega drugoli-gaša gostovali v Kopru, kjer so odigrali pripravljalno srečanje z domačim prvoligašem. Zaradi bolezni in poškodb strateg Aluminija Bojan Špehonja ni mogel računati na Dugolina, Vračka, Mariniča, Stojniča, K. Medveda, Šimenka in Rotma-na. Za nameček jo je v igri proti Kopru težje skupil branilec Ga-šparič, ki je dobil močan udarec v obraz in je moral pomoč poiskati v koprski bolnišnici, od tam pa je bil premeščen v mariborski klinični center.
Nogometaši Aluminija so se predstavili z dobro igro in bili skozi vso srečanje enakovreden nasprotnik. Koprčani so v prvem polčasu sicer dvakrat vodili, vendar je Uroš Veselič poskrbel za izenačenje; za domače sta zadela Amusan Adewlae Sunday in novopečeni reprezentant Slovenije Amer Jukan. V drugem polčasu sta obe ekipi imeli še nekaj priložnosti, vendar se rezultat ni več spremenil.
Aluminij - Partizan Fram 4:0 (3:0)
Strelci za Aluminij: Bingo, Rot-man, Veselič, Lemezovič
Aluminij: Bratušek, Medved, Legčevič, Bingo, Krajcer, Gašparič, Težački, Rotman, Veselič, Topolovec, Lemezovič. Igrali so še: Sagadin, Hoj-ski, Breg, Pavlin, Tišma, Osaj. Trener: Bojan Špehonja
V	sredo zvečer so nogometaši Aluminija v pripravljalnem srečanju brez večjih težav premagali ekipo Partizan Fram, sicer štajerskega ligaša.
Paloma - Zavrč 0:6 (0:3)
Strelci za Zavrč: Čeh 2 (oba z 11 m), Murat, Gregurič, S. Golob, M. Golob.
Zavrč: Sraga, Gabrovec, Petek, Bajlec, Čeh, Kokot, Korez, Letonja, Murat, Gregurič, S. Golob. Igrali so še: D. Golob, M. Golob, Satler, Kuser-banj, Lenart. Trener: Miran Emeršič.
V	svoji tretji pripravljalni tekmi so nogometaši Zavrča gostovali v Sladkem Vrhu, kjer so se pomerili z domačim tret-jeligašem Palomo. Gostje so bili skozi vso srečanje boljši nasprotnik, narekovali so močan tempo igre in si zraven šestih doseženih zadetkov priigrali še nekaj lepih priložnosti.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ODBOJKA
1. državna odbojkarska liga - ženske
Pari 13. kroga (sreda, 13. 2.): MZG Grosuplje - ŽOK Ptuj, Nova KBM Branik - Luka Koper, Benedikt - Epic Sloving Vital, Prevalje - LIP Bled.
NOGOMET
Prijateljski tekmi
Sreda, 13. 2.: ob 17.00 Aluminij - Gerečja vas; ob 19.00 Aluminij (mladinci) - Stojnci.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Predstavitev Balohovih RAAM-ov
Ultra maratonski kolesar Marko Baloh se bo v četrtek predstavil ptujski publiki. V Centru interesnih dejavnosti pripravlja predavanje o tem, kar počne zadnjih sedem let - kolesari podnevi in ponoči. 40-letni Ljubljančan se je doslej trikrat preizkusil na najtežjem eks-tremno kolesarskem tekmovanju na svetu - ameriškem RAAM-u, dirki od zahodne do vzhodne obale Združenih držav Amerike. Do cilja je privozil le predlani, ko je osvojil drugo mesto. Na tej dirki imamo sicer Slovenci dva predstavnika, ki sodita v samo svetovno špico tovrstnih tekmovanj, zraven Baloha še Jureta Robiča, ki je na tej dirki trikrat celo zmagal.
Ob tej priložnosti se bo zavrtel film, ki je nastajal na vseh treh tekmovanjih. Avtor štiridesetminutnega dokumentarca Sanje so uresničene je Andrej Petrovič, Ptujčan, ki je njegov prijatelj ter hkrati šef spremljevalne ekipe. V pogovoru z obema boste lahko izvedeli več o RAAM-ih, dirkah v preteklih letih ter Markovih načrtih za prihodnost.
UG
Rokometni zimski tabor 2008 za letnike 1995-2001
Osnovna šola Ormož in Rokometni klub Ormož bosta v času zimskih počitnic, od 18. do 22. februarja 2008, organizirala rokometni zimski tabor za letnike rojene 1995-2001.
Tabor bo potekal v športni dvorani Hardek in v OŠ Ormož. Poleg treningov so za otroke poskrbljene različne animacije. Tabor bo potekal vsak dan od 9.00 do 15.30. Zaključek bo v petek, 22. februarja, skupaj s starši. Za udeležence tabora bo v prostorih OŠ Ormož poskrbljeno za kosilo.
Cena tabora na otroka znaša 30 EUR, za dva otroka iz družine 50 EUR. Prijave se zbirajo do srede, 13. februarja, informativni sestanek s starši bo v petek, 15. februarja.
Informacije: Uroš, 031 510 892.
Štajerski tednik, februar 2008
Razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2008/2009
24. januarja je bil na spletni strani Ministrstva za šolstvo objavljen Razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2008/09. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 19.207 učencev in učenk (lani 19.521), ki bodo lahko kandidirali na skupno 25.729 (lani 25.759) vpisnih mest na srednjih šolah. Večina srednješolskih programov je prenovljenih, tako da bodo v šolskem letu 2008/09 na večini srednjih šol v prvih letnikih začeli izvajati nove in prenovljene programe. Od skupaj 25.729 vpisnih mest je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisanih 820 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.674 mest, v programih srednjih tehniških in strokovnih šol 9.228 mest, v programih splošnih gimnazij 6.997 mest, v programih strokovnih gimnazij pa 2.010 mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisano 9.007 mest. Poleg tega šole za nadaljevanje šolanja po programih poklicno-tehniškega izobraževanja razpisujejo 2.986 vpisnih mest. Za programe poklicnega tečaja je razpisanih 696 vpisnih, za maturitetni tečaj pa 1162 v javnih šolah in 76 v zasebnih.
Pomembni datumi Za vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazije:
Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 25. marca. Po končanem prijavnem roku bo Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do 4. aprila na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 14. aprila vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program, ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 27. junija.
Če bo na šoli število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 14. aprilu bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učenci obveščeni najpozneje do 8. maja. Vpisi bodo potekali med 16. in 18. junijem. V tem času morajo vsi prijavljeni kandidati posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev. Na šolah, kjer ne bo omejitve vpisa, bodo prijavljeni kandidati po predložitvi dokazil tudi vpisani, na šolah, kjer bo vpis omejen, pa bodo sodelovali v izbirnem postopku.
Učenci, ki bodo izbrani že v prvem krogu, bodo 20. junija tudi vpisani. Drugi bodo tega dne seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. Učenci se bodo odločali o ponujenih prostih mestih in po vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati, ter svoje namere od 20. do 24. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 27. junija, na razvrščeno šolo pa se bodo lahko vpisali do 30. junija. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, ter učenci, ki se še nikamor niso prijavili, se bodo lahko od 30. junija do 21. julija vpisali na tiste srednje šole, ki bodo imele še prostor. Srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale najdlje do 29. avgusta. Kandidati, ki se bodo želeli prijaviti v program, za katerega je potrebno izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, se mora-
jo za preizkus prijaviti pred prijavam za vpis v šolo oziroma najkasneje do 18. februarja. Na preizkuse se prijavijo na šolo, ki izvaja program, za katerega je to vpisni pogoj, in na katero se želijo prijaviti. Preizkuse bodo šole izvajale v tednu med 3. in 8. marcem. Šole jim bodo izdale potrdila o opravljenih preizkusih najkasneje do 17. marca. Za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja:
Dijaki in vajenci, ki zaključujejo triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja,
se lahko do 2. junija prijavijo za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja.
Kandidati, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 23. junija vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 21. julija. Če bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program tudi po 23. juniju bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 9. julija. O datumu vpisa bodo obveščeni s strani šole. Za vpis v programe poklicnega tečaja: Kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, se lahko do 12. septembra prijavijo za vpis v programe poklicnih tečajev. Če bo po koncu roka za prijave število prijavljenih kandidatov v posamezni program premajhno, bo šola obvestila kandidate, da programa v šolskem letu 2008/09 ne bo izvajala. Če pa bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 25. septembra, vpis pa bo potekal do 29. septembra. Za vpis v program maturitetnega tečaja: Kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oz. tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, pa tudi kandidati, ki niso končali šole iz prejšnjega odstavka, so pa zaključili osnovnošolsko izobraževanje - slednji se lahko prijavijo, če uspešno opravijo preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot ma-ternega jezika), matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov - se lahko do 12. septembra prijavijo za vpis v program maturitetni tečaj. Če bo po koncu roka za prijave število prijavljenih kandidatov v posamezni program premajhno, bo šola takoj obvestila kandidate, da programa v šolskem letu 2008/09 ne bo izvajala. Če pa bo na šoli število prijavljenih kandidatov bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 25. septembra. Vpis bo potekal do 29. oktobra.
Informativni dan
Sicer pa si učenci in njihovi starši lahko informacije o vpisu in izobraževanju pridobijo tudi na informativnih dnevih. Na vseh srednjih šolah bosta potekala v petek, 15. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja, ob 9. uri.
Dzenana Becirovic
Ko bom velik, bom sposoben
Uh, ko se samo spomnim, kako težka so najstniška leta! Zdi se ti, kot da te nihče ne razume, kot da si padel z drugega planeta. Edina spodbuda so konci tedna, druženje s prijatelji, videvanje simpatij. In ob vsej tej norišnici, ki se ti dogaja v glavi, je tu še kup odločitev, ki se tebi sicer niti ne zdijo tako pomembne. Pa vendar, sprejeti jih je treba. Nekatere so lažje, druge težje sprejemljive. Ko pa se bliža konec osnovnošolske obveznosti, se zaveš, da tokratna pomlad morda le ne bo tako rožnata. Da bo treba kar pošteno zavihati rokave in sprejeti eno najtežjih odločitev v svojem življenju. Odločitev, kam naprej, katero srednjo šolo izbrati. In medtem ko ti vsi visijo nad glavo, ti premišljuješ o tem, ali ti bo uspelo. Ali bo omejitev vpisa na šoli, na katero bi se rad vpisal, ali boš uspešen na preizkusih nadarjenosti ali boš zadovoljil pričakovanja staršev in podobno. Milijon filmov se ti odvija v glavi. Počutiš se čudno, ker se ti zdi, da bo ta odločitev nedvomno vplivala na to, kaj boš v življenju počel. Zaveš se, da si star šele 15 let, znatno premalo, da bi bil prepričan, s katerim poklicem bi si rad služil kruh.
Kljub temu pa se bo marca treba dokončno odločiti za eno izmed srednjih šol. Tisti, ki imajo »srečo«, se vpišejo na želeno šolo. Nato pa se začne novo obdobje življenja. Šele takrat vidiš, da so srednješolska leta res nekaj posebnega in da jih je treba uživati s polno paro! Najti je treba pravo mejo med učenjem in zabavo. Vedeti, kdaj se je treba usesti in segreti stolček, obenem pa si vzeti čas zase in svojo dušo. Veliko snovi, ki jo predelaš v šoli, zastara, še preden zapustiš šolske klopi. A šolski sistem pač zahteva učenje, včasih tudi nesmiselnih stvari. Če želiš šolanje dokončati, se jih je pač treba naučiti, a vse ob zavedanju, da marsičesa od naučenega ne boš nikoli več potreboval. Da je praktično znanje, ki ga pridobiš na svoji življenjski poti, veliko pomembnejše in da se to ne porablja, ampak kopiči v tvojih možganih. In ravno to je tisto, kar te naredi človeka. Kar narekuje tvojo življenjsko in poklicno pot. Pomembna je šola, ki jo izbereš, in znanje, ki si ga v šoli pridobiš, še veliko večji pomen pa imajo sposobnost, vztrajnost in zavzetost.
Maturantov in diplomantov, ki so že šli po tvoji poti, je veliko, njihov sedanji poklic pa ni zmeraj odvisen od tega, katero srednjo šolo so izbrali. Zgodi se, da pridni študentje ne dobijo dela, tisti, ki so študij končali pri tridesetih, pa imajo več izkušenj in se zaposlijo takoj. Zato je pomembno vedeti, da odločitev o tem, kam naprej, po eni strani je, po drugi ni tako zelo pomembna. Treba je premisliti, kaj te zanima, katera šola je tvoja prioriteta, obenem pa vedeti, da vpis nanjo ne pomeni nujno, da boš poklic, za katerega se izobražuješ, tudi opravljal. V življenju se lahko vse spremeni! Najslabši učenec je lahko izjemno sposoben pokazati delodajalcem svoje prednosti in zato hitro dobi zaposlitev. Tako šolski uspeh ni zmeraj merilo uspešnosti v življenju, izobrazba pa ni nujno povezana s poklicem, ki ga kasneje opravljaš. Interes, volja in sposobnost so zraven pridnosti najpomembnejši dejavniki, ki bodo vplivali na to, kaj boš v življenju počel. Marsikdo, ki ni sprejet na želeno srednjo šolo, se utaplja v žalosti. Velikokrat neupravičeno, saj konec ene pomeni začetek druge poti - morda celo boljše, kot smo pričakovali.
Dzenana Becirovic, urednica priloge
Štipendije
Kaj prinaša nov zakon o štipendiranju?
Nekaterim dijakom in študentom predstavlja štipendija edini vir dohodka.
Na Zavodu za zaposlovanje Ptuj je bilo v šolskem letu 2007/2008 podeljenih 2.189 republiških ter 489 Zoisovih štipendij. Povprečni znesek mesečnega izplačila štipendije znaša 170 do 180 evrov.
Republiške štipendije, ki so vezane na premoženjski status, so po Pravilniku o štipendiranju prejemali tisti, katerih dohodek na člana družine prosilca ni presegal 130 od-
stotkov zajamčene plače za preteklo leto, kar znaša 3666,2 evra, medtem ko je za stare štipendiste cenzus za deset odstotkov višji. Osnovna republiška štipendija znaša v letošnjem šolskem letu za dijake 34,35 evra in za študente 51,52 evra. Osnovna Zoisova štipendija je precej višja, saj znaša 98,14 evra, za pridobitev štipendije pa je potreben najmanj prav dober uspeh, namenjene pa so
izrazito intelektualno in umetniško nadarjenim dijakom in študentom, ki jih predlaga predstojnik šole, fakultete ali psiholog Zavoda RS za zaposlovanje, ki na šolah opravlja testiranja.
Dodatki lahko bistveno povišajo štipendijo
Znesek štipendije pa lahko bistveno povečajo različni
dodatki. Maksimalni dodatek za prevoz in bivanje Zoisovih štipendistov je 98,14 evra, dodatek za najvišje ocene pa 46,62 evra, kar pomeni, da znaša znesek maksimalne Zoisove štipendije 242,90 evra.
Tudi republiška štipendija se zvišuje z različnimi dodatki. Glede na nižje dohodke na člana družine lahko dodatek znaša od 7,16 evra do največ 44,16 evra. Štipendisti lahko
Predstavitve šol pred uradnimi informativni dnevi
Šolski center Ptuj, Dijaški dom Ptuj in ptujska Višja strokovna šola so se 1. in 2. februarja predstavili na posebnih informativnih dneh v prostorih Qlandije na Ptuju. 15. in 16. februarja pa vabijo na uradna informativna dneva. Že lansko leto so se šole Šolskega centra Ptuj pred uradnimi informativnimi dnevi odločile za predstavitev v prostorih nakupovalnega središča Qlandija. Ker se je izkazalo, da je to dobra poteza ter da si veliko tistih, ki še niso odločeni, kam naprej, na
ta način poišče informacije o šolah, so projekt tudi letos ponovili. Na ta način omogočijo tistim, ki so v dvomih, da si pri njih informacije priskrbijo pred uradnimi informativnimi dnevi in da obiščejo še kakšno šolo več, kot bi jo sicer v dveh dneh lahko. Dijaki in učitelji različnih šol so v Qlandiji interesentom ponujali informacije o šolah. Na predstavitvi sta sodelovala tudi Dijaški dom Ptuj in Višja strokovna šola Ptuj.
Dženana Bečirovič
V šolskem letu 2008/2009 bomo na BIOTEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR izobraževali v naslednjih programih:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program) - novi program VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program) KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK (4-letni program) HORTIKULTURNI TEHNIK (4-letni program) CVETLIČAR (3-letni program) - novi program VRTNAR (3-letni program)
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program) GOSPODAR NA PODEŽEUU (3-letni program) KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI (3+2 program) HORTIKULTURNI TEHNIK (3+2 program)
prejemajo tudi dodatek za prevoz ali dijaški in študentski dom, in sicer od 46,62 do 98,14 evra. K zvišanju štipendije lahko pripomore tudi dober učni uspeh, saj tisti štipendisti, ki so prav dobri ali odlični, prejmejo še dodatek za uspeh, ki je lahko za dijake do 31,9 evra in za študente do 46,62 evra.
Prihodnje šolsko leto štipendije v pristojnosti CSD
Vloge za pridobitev štipendije so doslej reševali na Zavodu za zaposlovanje, nov Zakon o štipendiranju, ki se bo začel uporabljati prihodnje šolsko leto, pa prinaša korenite spremembe, saj bo pristojnost za reševanje republiških štipendij prenesel na Centre za socialno delo, Zoisove štipendije pa na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij. Za pridobitev štipendije v prihodnjem šolskem letu bo vloge treba nasloviti na ta dva naslova in ne več na Zavod za zaposlovanje! Mag. Vlasta Stojak, direktorica Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj, opozarja, da je pri oddajanju vlog zelo pomembna pravočasnost. Kot je dejala, so v lanskem šolskem letu prejeli precej vlog po roku, zato je najbolje
vloge oddati takoj po razpisu. Stojakova meni, da je za oceno o tem, ali bo nov zakon prinesel več štipendij, prezgodaj govoriti.
V OS Ptuj mora 610 štipendistov vračati štipendije
Pravica do štipendiranja se dodeljuje z namenom uspešnega zaključka šolanja. Če štipendist tega ne opravi uspešno, mora štipendijo za letnik, ki ga ni izpolnil (ne za vsa leta šolanja!) vračati. Če nadaljuje šolanje, lahko zavod iz utemeljenih razlogov odloži vračilo štipendije do izpolnitve obveznosti, vendar največ za dve leti. Izjemoma lahko zavod štipendista tudi razreši dolga, če ugotovi, da so štipendist letnika ni dokončal iz opravičljivih razlogov. Na območni službi Ptuj so imeli decembra lani vzpostavljenih 610 terjatev, z večino dolžnikov pa sklenejo izvensodne poravnave. Zavod dolžnikom ponuja tudi možnost obročnega odplačevanja dolga. Dolžnike, s katerimi se ne dogovorijo, posredujejo v sodno izterjavo, na območni službi Ptuj imajo 190 takšnih primerov.
Dženana Bečirovič
Tudi letos so se šole predstavile v Qlandiji
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
Kotnikova ulica 8,1000 Ljubljana
univerzitetni program VARSTVOSLOVJE in
visokošolski program VARNOST IN POLICIJSKO DELO
Redni in izredni študij
Informativni dan bo 15. in 16. februarja 2008 na sedežu fakultete, Kotnikova 8, Ljubljana.
Telefon: (01) 300 83 00 Spletna stran: www.fw.uni-mb.si E-mail: fw@fw.uni-mb.si

študentski servis maribor
Tudi v letu 2008 v vaši družbi!
PE PTUJ, Trstenjakova 5a tel./faks: 02/771-5-711
PE ORMOŽ, Vrazova ulica 5 tel./faks: 02/741-1-718
www.stud-serv-mb.si
Potujte z nami...
^ www.dontravei.si
flOaP 080 22 19
Foto: DB
Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 235 37 00 in na informativnih dnevih 15. in 16. februarja 2008. Poglejte našo spletno stran: www.bts.si
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O prodajalec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih (prekvalifikacije)
elektrotehnika računalništvo
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računalništva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater (3 leta, zaključni izpit) o elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) ◦ elektrotehnik - PTI (2 leti, poklicna matura)
šolski (Renter ptuj
www.scptuj.si Tel.: 02 787 17 00, fax: 02 787 17 11
kmetijstvo
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik (4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik
(PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju
(3 leta, zaključni izpit) o cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 leti, zaključni izpit)
strojnistvo
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) o instalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) o avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura)
višja strokovna šola_
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 45 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev i n študij. SooCamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajoiega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje preko 700 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 63 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost in posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 prehajamo na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerctva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvaja jo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja vmednarodrih projektih in izmenjavi dijakovin profesorjevvokviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
1
Poklicna in tehniška elektro šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence za tehnično področje, saj izvajamo programe s področja elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, novimi prostori na Vičavi, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki. Všolskem letu 2007/2008 sev21 oddelkih izobražuje več kot500 dijakov.
Veliko energije in sredstev namenjamo za sodobne učilnic», laboratorije ter opreme, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje alizaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo z udeležbo na športnih, kulturnih prireditvah ter strokovnih ekskurzijah. Dijaki so posebej aktivni pri krožku robotike in na tekmovanjih z različnih področjih. V okviru projekta Leonardo da Vinci si zadnjih nekaj let znanje in izkušnje,hikodijaki kotdelavcišole,pridobivajotudivtujini.Zarazvojnavihprogramovinzagotavljanjenadstandardneopremesevključujemotudivrazličneproj Znanje je največji kapital, zato vsa znanja, ki nas bogatijo zveseljem prenašamo na mlade generacije.
A
poklicna in tehniška kmetijska sola
Kmetijska šola na Ptuju že več kot 50 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravosjovja inse želijo več naučitioživalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju ter o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe.
Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja,
Izmed vseh šol, ki so združene v ŠC Ptuj, ima strojna šola najdaljšo tradicijo, saj smo v preteklem letu praznovali 130-letnk» obrtnega izobraževanja na Ptuju. Strojništvo je bilo za človeški razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. In čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta. Poklicna in tehniška strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja na strokovnih šolah. Poleg rednega šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike. Za vse informacije smo vam na voljo na spletni strani: strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole: (02) 7871720 in telefonski številki svetovalne službe: (02) 7871724.
Višja strokovna šola Ptuj, ki se nahajaj novih, sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na Vičavi, je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe MEHATRONIKA, UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE TER EKONOMIST. Trenutno študira pri nas 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da izrabijo in polno razvijejo svoje sposobnosti. Prizadevamo si za uresničevanje pojma vseživljenjskega učenja. Pri tem uspešno sodelujemo s podjetji pri izvajanju praktičnega izobraževanja, s tem pa omogočamo lažjo zaposljivost naših diplomantov. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani vss.scptuj.si lahko pa pokličete tudi na tel.: 02 7871812.
O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
_Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj
Prihodnje šolsko leto večja izbira poklicev
Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj bo prihodnje leto obeležila 25. obletnico obstoja. Od skromnih začetkov, ko je na šoli bilo le 36 dijakov, pa do danes, ko imajo 543 dijakov, se je izobraževalni proces bistveno spremenil in razširil. Pomemben mejnik bo vsekakor tudi šolsko leto 2008/09, saj bodo začeli izvedbo prenovljenih programov, k ponudbi pa bodo dodali še izobraževanje za poklic energetika. Prenovljeni programi, ki jih bodo na Poklicni in tehniški elektro šoli začeli izvajati v prihodnjem šolskem letu, bodo prispevali k povečanju izbora poklicev. Ob obveznih modulih bodo imeli dijaki na razpolago kopico raznolikih izbirnih modulov, ki bodo omogočali izobraževanje več poklicev v sklopu enega programa. V sklopu programa elektrotehnik bo tako možno izbirati med petimi poklici, na ta način se po desetih letih na ptujsko Elektro šolo vrača tudi izobraževanje za poklic energetika. V programu tehnik računalništva bodo na voljo štirje poklici in eden na področju tehnika mehatronike. Na poklicnem nivoju bo v priho-
dnjem šolskem letu možno izbirati med mehatronikom operaterjem in štirimi poklici v sklopu elektrikarja. Za novince bo prihodnje šolsko leto na ptujski Elektro šoli skupaj razpisanih 164 mest. Najvišje zanimanje opažajo za programa tehnik računalništva in mehatro-nika. Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, poudarja, da so njihovi dijaki hitro zaposljivi. Pomemben delež k zaposlovanju pa bodo prispevali tudi prenovljeni programi, v okviru katerih bodo dijaki del vsebin praktičnega izobraževanja morali opraviti v proizvodnem procesu. Tak način jim bo še pred zaključkom izobraževanja omogočil podroben vpogled v potek dela na delovnih mestih, za katera se izobražujejo. Kot prednost Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj Fajt navaja dejstvo, da imajo dijaki po končani izobrazbi poklic, s katerim so precej hitro zaposljivi, obenem pa lahko izobraževanje nadaljujejo. Dijaki, ki zaključijo katerega izmed tehniških programov, lahko šolanje nadaljujejo. Če želijo, lahko opravijo še dodatni predmet na maturi,
Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj
Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo
romet
sobota, 16. februar, ob 10.00
Prenovljeni visokošolski strokovni študijski programi 1. stopnje:
Navtika Ladijsko strojništvo Prometna tehnologija in transportna logistika
Univerzitetna študijska programa:
Tehnologija prometa Transportna logistika
_Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj
Po 20 letih bodo ponovno izobraževali metalurge
kar jim odpre vrata še več univerz.
Ptujska Elektro šola se ponaša tudi s tem, da je edina v Sloveniji, ki izvaja mojstrske izpite za elektrotehnike.
Zanimanje narašča
Kot na vseh drugih srednjih šolah tudi na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj skrbijo za dobro informiranost javnosti o njihovem delovanju. Udeležujejo se različnih oblik predstavitev šol, lani pa so prvič organizirali lastno tržnico poklicev, ki je dosegla izjemen uspeh. Prednost tega, da osnovnošolci pridejo k njim in ne obratno, vidi Fajt v tem, da jim lahko na ta način pokažejo, kako delo dejansko poteka, kakšne pogoje, učilnice in delavnice imajo. »Naši dijaki interesentom, ki nas obiščejo, tudi pomagajo izdelati kakšne izdelke, ki si jih lahko vzamejo s seboj. Vesel sem, da kljub upadu populacije zanimanje za naše programe narašča,« je poudaril Fajt in dodal, da na informativni dan 15. in 16. februarja vabijo vse, ki jih zanima naravoslovje.
Dženana Becirovic
Na seznamu programov, ki jih izvaja Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, se bo v prihodnjem šolskem letu znašlo izobraževanje za poklic metalurga, ki ga v Sloveniji niso izvajali že 20 let. Velike potrebe po delavcih s takšno izobrazbo tako v Sloveniji kot tudi Evropski uniji so pripeljale do ponovne vpeljave tega programa v izobraževalni proces, zanj pa bo v prihodnjem šolskem letu na ptujski Strojni šoli razpisan en oddelek. Vsi programi, ki jih bo izvajala ptujska Strojna šola, bodo s prihodnjim šolskim letom povsem prenovljeni. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju opušča dosedanji dualni sistem poklicnega izobraževanja in ponuja možnosti za sodobnejši ter fleksibilnejši način oblikovanja in izvedbe novih izobraževalnih programov. Gre za tesno povezovanje izobraževanja in praktičnih znanj v delovnem procesu, kar pomeni tudi krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki se uresničuje v odprtem učnem načrtu, modularizaciji programov, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja ter v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko in dualno obliko poklicnega izobraževanja. V široki paleti programov, ki jih ponujajo, bodo dijaki v prihodnjem šolskem letu lahko izbirali med naslednjimi poklici: pomočnik v tehnoloških procesih, instalater strojnih instalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar - krovec, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik, strojni tehnik in avtoservisni tehnik. Sicer pa na ptujski Poklicni in tehniški strojni šoli izvajajo tudi izobraževanje odraslih, program priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, in sicer tečaja operater na CNC stroju in varilec. Ob tem izvajajo tudi neformalna izobraževanja.
Bojan Lampret, ravnatelj Tehniške in poklicne strojne šole Ptuj
Velika potreba po delavcih
Prednost poklicev, za katere se je možno izobraževati na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, je vsekakor v tem, da so vsi poklici na trgu dela zelo iskani. »Podjetja v veliki meri dijakom že ponujajo kadrovske štipendije, delovna mesta po izobraževanju so zagotovljena. Posebej bi izpostavil program metalurg, ki je v letošnjem letu novost in nadomešča pred leti opuščen program predelovalec kovin, pa program klepar - krovec, ki ga v severovzhodni Sloveniji izobražuje le naša šola, izdelovalec kovinskih konstrukcij, za katerega je na trgu dela izjemno povpraševanje, prav tako za oblikovalca kovin - orodjar, instalaterja strojnih instalacij ali strojnega tehnika na področju srednjega strokovnega izobraževanja,« je poudaril ravnatelj ptujske Strojne šole Bojan Lampret. Sicer pa lahko interesenti več informacij o njihovih programih dobijo na informativnih dnevih 15. in 16. februarja. Ob predstavitvi programov, pri čemer bo poudarek na prenovljenih, bodo predstavili tudi sodelovanje s podjetniki in obrtniki ter praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih. Predstavitev obrtnikov in podjetij lahko pomeni dobro možnosti tudi za pridobitev kadrovskih šti-
pendij ali zaposlitve po končanem izobraževanju. Sicer pa promocija ptujske Strojne šole poteka vse leto, saj se dijaki udeležujejo različnih tekmovanj s področja splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter športa. Sodelujejo tudi na vsakoletnem srečanju strojnih šol. S svojimi inova-tivnimi projekti in izdelki pa sodelujejo na mednarodnem simpoziju na temo projektnega učnega dela v Portorožu. V letošnjem šolskem letu se je Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj s svojimi programi in poklici predstavila približno 30 osnovnim šolam. Pri predstavitvah in tržnicah poklicev aktivno sodelujejo tudi dijaki, ki izdelujejo promocijske izdelke in jih nato podarijo osnovnošolcem. »Mislim, da dajemo premalo poudarka dejstvu, da je Šolski center Ptuj eden najbolje opremljenih v Sloveniji ter da so investicije v opremo iz leta v leto večje. To nam uspeva s pomočjo pridobljenih sredstev iz različnih virov, pri čemer je izobraževanje odraslih zelo pomemben segment, saj dodatna sredstva, ki jih dobimo ob tem, lahko namenimo izboljšanju delovnih pogojev na Šolskem centru. Menim, da v Sloveniji ni šole na takem nivoju, kot smo mi, treba pa bo delati za promocijo in predstavitev naših prednosti,« je pojasnil Lampret.
Dženana Becirovic
Dodiplomski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti
Vabimo vas na predstavitve dodiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki bodo:
•	v petek 15. 2. 2008 ob 10. uri in 15. uri
•	v soboto 16.2. 2007 obl O.uri
v predavalnicah AinBna Razlagovi 20 v Mariboru.
1 1 ■ d
3 - LETNI UNIVERZITETNI PROGRAM »EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE
Izbirate lahko med usmeritvami
•	Ekonomi/a
•	Elektronsko poslovanje ' Finance in bančništvo 'Management in organizacija
poslovanja 'Marketing
'Mednarodna poslovna ekonomija ' Podjetništvo
' Računovodstvo, revizija in davščine
3 - LETNI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM »POSLOVNA EKONOMIJA«
Izbirate lahko med usmeritvami
•	Ekonomika in upravljanje javnega sektorja 'Management
Modul 1: splošni managemet Modul 2: Informacijski management •Markefing
•Mednarodni managemenf Modul 1: Mednarodno poslovanje Modul 2: Poslovna logistika
•	Podjetništvo
' Poslovne finance in bančništvo ' Računovodstvo in davščine
ro	ra
C	^
>	v
O	-
i/i O Q.
O E-*
o to
|o
>	C
<c O
<uT
>	a>
Diploma EPF vam odpira vrata do kariere
www.epf.uni-mb.si

tb
ílí I
-ml*
Ekonomska šola Ptuj
Aranžerski tehniki - plod sodelovanja z delodajalci
Gimnazija Ptuj
Ekonomska šola Ptuj, ki ponuja široko paleto kvalitetnih programov, bo prihodnje šolsko leto svoji ponudbi dodala še izobraževanje za poklic aranžerskega tehnika, ki bo usklajen s potrebami trga dela.
Informativni dan na Ekonomski šoli na Ptuju bo potekal v znamenju predstavitve prenovljenih programov, precejšen pa bo tudi poudarek na uvedbi novega programa v prihajajočem šolskem letu: aranžerski tehnik. Ta bo po mnenju ravnateljice Ekonomske šole Ptuj Branke Kam-pl-Regvat tesno povezan s potrebami in željami delodajalcev. V prvem letu izvajanja omenjenega programa bodo na ptujski Ekonomski šoli izobraževali en oddelek, upajo pa, da bo zanimanje zanj z leti naraščalo. Sestavni del programa je komuniciranje z okoljem, dekoriranje, inter-netno trženje, poudarek pa bo tudi na likovni umetnosti in podjetništvu. Kot je dejala Kampl-Regvatova, potekajo dogovori o ustanovitvi aran-žerske delavnice v prostorih Šolskega centra. Ta bo pomembno pripomogla k izvedbi kakovostnega praktičnega pouku, ali bo začela delovati že septembra, pa še ni znano. »Upam, da mi bo uspelo novo pridobitev odpreti že septem-
bra. Prepričana pa sem, da bo do konca letošnjega leta ta projekt že zaključen,« pojasnjuje ravnateljica ptujske Ekonomske šole. Sicer pa bo omenjeni štiriletni program pomemben tudi z vidika zaposlovanja, saj je zastavljen tako, da bodo dijaki med šolskim procesom spoznavali delodajalce in njihove potrebe.
Tako za aranžerskega tehnika kot za vse druge programe, ki jih bodo izvajali na Ekonomski šoli Ptuj, bosta v prihodnjem šolskem letu značilna večja možnost izbirnih modulov ter odprti učni načrti. Kampl-Regvatova je prepričana, da bodo na ta način lažje zapolnili praznino med šolo in delodajalci, saj nameravajo vpeljati nekatere module, ki jih doslej ni bilo.
Praksa - pot do zaposlitve
Pozitivna plat večine ekonomskih programov je praksa, ki jo dijaki opravljajo med šolskim letom. Ta lahko bistveno pripomore k hitrejšemu iskanju zaposlitve po končani srednji šoli, saj gre za prvi stik dijakov z delodajalci. »Naši programi so namenjeni vsem, ki imajo veselje do ekonomije in ki razmišljajo
Branka Kampl-Regvat, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA « AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN
15. 2. in 16. 2. 2008
■	V	■ V ■ ■
Ena najuspešnejših gimnazij v Sloveniji
o ustanovitvi samostojnega podjetja. Prav tako so primerni za učence s posebnimi potrebami, saj so z našimi programi v primerjavi z drugimi večinoma precej lahko zaposljivi,« še poudarja ravnateljica.
Pomembna prednost ekonomskih programov je tudi v tem, da imajo dijaki poklic, ne glede na to, ali imajo namen nadaljevati izobraževanje. So pa nekateri programi, ki jih izvajajo, dobra iztočnica tudi za študij. Ekonomska gimnazija na primer odpira veliko večino vrat različnih univerz. Po podatkih, s katerimi razpolagajo na šoli, se dijaki Ekonomske šole Ptuj po zaključenem srednješolskem izobraževanju najpogosteje odločajo za študij družboslovja in pedagoških programov, del pa se jih odloči tudi za študij in kasneje delo v tujini. »Dejstvo je, da se izjemno trudimo za uspešnost naših dijakov. Smo dejavni na področjih športnih, kulturnih in mednarodnih dejavnosti,« še dodaja Kampl-Regvatova. Različni mednarodni projekti, ki jih šola izvaja, med drugim omogočajo dijakom spoznavanje različnih držav in kultur, izpopolnjevanje znanja tujih jezikov ter krepitev retoričnih sposobnosti.
Dženana Becirovic
Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj
Ptujska Gimnazija je ena redkih šol na našem območju, ki s premajhnim številom vpisanih dijakov nima težav. V prihodnjem letu bodo za novince ponudili kar 200 prostih mest, od tega tudi 30 v evropskem oddelku in 20 v športnem.
Bistvenih novosti na področju izvedbe programov na gimnazijah v prihajajočem šolskem letu ne bo. Prednost ptujske Gimnazije, ki vsako leto beleži izredno dober uspeh dijakov na maturi, je izobraževanje v evropskem in športnem oddelku, ki ga na našem območju ponujajo edini. Velika prednost gimnazijskih programov je matura, ki dijakom odpira vrata domala vseh univerz. »Naša prednost je tudi bogata mednarodna, kulturna in umetniška dejavnost,« poudarja ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Po njenih podatkih velika večina njihovih dijakov po končani gimnaziji nadaljuje šolanje. Največkrat dijaki izbirajo med družboslovnimi programi, a je v zadnjih letih prišlo do zasu-
ka, saj je vedno več dijakov, ki se odločajo za naravoslovje. Kot pravi Centrihova, opažajo na šoli porast vpisa njihovih maturantov na medicino, farmacijo, biologijo in kemijo. Po mnenju ravnateljice je gimnazija dobra iztočnica za nadaljnji študij, saj kot pravi, ponuja najkvalitetnejše priprave na maturo. Zadovoljna je tudi s samim delom in življenjem na šoli. Dodaja, da se občasno pojavijo kakšne pripombe staršev ali dijakov, ki pa jih, če so realne, tudi upoštevajo.
»Na naši šoli se trudimo doseči ravnovesje med delom in zabavo. Ponosna sem na naše projekte, dijake in delavce šole, pa tudi na dejstvo, da je naša gimnazija ena najuspešnejših v Sloveniji, kar dokazuje tudi certifikat kakovosti, ki smo ga prejeli decembra. To dokazuje, da dejansko težimo k nenehnemu dvigu kakovosti dela in življenja na šoli,« je pojasnila Centrihova in dodala, da vpis na gimnazijo priporoča radovednim dija-
kom, ki so pripravljeni precej časa nameniti učenju.
Šolo najlažje predstavijo dijaki
Informativni dan na ptujski Gimnaziji bo tako kot na drugih srednjih šolah potekal 15. in 16. februarja. To bo priložnost za vse interesente, da spoznajo šolo. Centrihova poudarja, da bodo za informiranost obiskovalcev skrbeli tako učitelji kot tudi dijaki, ki bodo predstavili svoj pogled na ptujsko Gimnazijo. »Dijaki bodo morda celo bolj aktivni kot učitelji. Prav se mi zdi, da pokažejo, skozi kakšne oči oni gledajo svojo šolo,« poudarja Centrihova. Sicer pa tudi ptujska Gimnazija med letom sodeluje na različnih predstavitvah, na katerih poskušajo predstaviti potek dela na šoli. Največkrat gre za tržnice poklicev, ki pa po mnenju ravnateljice, niso posrečena oblika ponujanja informacij. »Ni problem izpeljati tržnico, ampak je problem v tem, da je na njih ponavadi vse zmedeno. Po mojem mnenju je informativni dan veliko bolje zastavljen, saj na šolo pridejo tisti, ki jih nek program res zanima. Na tržnicah pa je predstavitev veliko bolj neosebna,« pojasnjuje Centrihova.
Eden izmed načinov predstavitve ptujske Gimnazij so tudi projektni tedni, ki jih izvajajo že vrsto let zapored. Lanski, ki so ga izpeljali decembra, je bil namenjen mladosti. V okviru tega so izpeljali 30 delavnic in kopico zanimivih predavanj, prireditev pa zaključili s predstavitvijo pridobljenega znanja. Po besedah Centriho-ve je bil letošnji projektni teden še posebej uspešen, saj je bila udeležba dijakov tako na predavanjih kot na delavnicah stoodstotna.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Gimnazija Ormož vabi k vpisu
Letos bodo praznovali
Sonja Posavec, v. d. ravnateljice Gimnazije Ormož, napoveduje obsežno praznovanje okrogle obletnice gimnazije.
Foto: vki
Gimnazija je mlada tako po kadru kot tudi po letih delovanja, letos praznujejo šele desetletnico obstoja. Praznovanje bodo začeli že kmalu, saj bodo prireditve potekale vsak mesec vse do konca novembra, vse pa bodo imele praznični pridih okrogle obletnice.
»V teh 10 letih smo si pridobili izkušnje kot kolektiv, šola se je umestila v okolje, saj smo prisotni povsod, v mestu in lokalnem okolju vseh treh občin. Z znanjem, ki ga dijaki odnesejo z naše šole, še nismo povsem zadovoljni. Odgovornost za znanje bo treba iskati pri vseh treh vpletenih v učni proces. V kolektivu se tega zavedamo in ažurno urejamo zadeve, vendar bodo morali tudi dijaki prevzeti odgovornost za svoje znanje in tudi starši se bodo morali bolj zavedati, kaj počnejo, ko podpišejo kakšno opravičilo in ko usmerjajo svojega otroka. Starši so pomemben člen, veliko pomeni, če tudi oni, ne le profesorji, dijaku predstavijo znanje kot pozitivno vrednoto,« je prepričana Sonja Posavec, v. d. ravnateljice Gimnazije Ormož. Letos ponovno vpisujejo v prvi letnik 60 dijakov. Nudijo jim šolo s prijetnim vzdušjem, prijaznim kolektivom, dobrimi odnosi med dijaki ter med dijaki in profesorji. Na šoli spodbujajo delovno vzdušje. Gre za lepo, novo in dobro opremljeno malo šolo z malim številom dijakov, malim kolektivom ter celo paleto
dejavnosti, ki se dogajajo poleg pouka. Poskušajo se vključevati tudi v mednarodne projekte, delajo na projektih znotraj države in na občinski ravni, kjer pripravljajo številne proslave in se tudi sicer vključujejo v življenje svojega okolja.
V letošnjem šolskem letu je prvenstvena naloga, ki so si jo na šoli zadali in ki jo bodo peljali tudi v prihodnje šolsko leto, Učenje za znanje. S tem projektom se vključujejo v program za posodabljanje gimnazij. Trenutno delajo s projektnim razvojnim timom za usposabljanje učiteljev. V naslednjem šolskem letu pa se bodo prenovljeni programi že uvajali za generacijo, ki se bo letos vpisovala. Gre za prenovljene učne načrte in delo po modernejših, otroku bolj prijaznih metodah. Letos so pričeli tudi z načrtnim delom z nadarjenimi učenci. V projektu pridobivajo znanja, ki jim bodo pomagala voditi dijake po posebnih individuali-ziranih programih. Dijaki se v projekt vključujejo prostovoljno. Trenutno so v fazi identificiranja nadarjenih učencev. Delajo le s prvimi letniki, ki jih bodo testirali in posebej za njih pripravili individualizirane programe. Za dva učenca, ki sta bila že testirana v osnovni šoli, pa program že imajo. Na ormoški gimnaziji letos poteka tudi leto preventive. Dijake in starše poskušajo osvestiti v smeri zdravega življenja, zdrave prehrane, opazovanja otroka oziroma samega sebe
v smislu neobičajnega obnašanja. Na ta način bodo starši in prijatelji znali opaziti odklone in prizadetim pravilno svetovati v primeru odklonov. Poleg dela z dijaki so tudi za starše pripravili pet predavanj.
Med pomembnejše načrte Gimnazije Ormož sodi tudi prizadevanje pridobiti še en oddelek negimnazijskega srednješolskega programa. Program naj bi bil namenjen učencem z nekoliko nižjim učnim uspehom, ki morda ni ravno za gimnazijski program, ampak za kateri drugi kvaliteten štiriletni program pomemben za naše okolje. Glede tega, o kakšni usmeritvi razmišljajo, so na gimnaziji več kot skrivnostni, prvi dijaki pa naj bi se v nov program vpisali v šolskem letu 2009/10.
Na šoli letos zaključujejo tudi več kot štiri leta trajajoč projekt zbiranja in zapisovanja prleških besed. V tem času je nastal zbornik s slovarjem prelških besed. Veliko delajo tudi na izmenjavah dijakov, ekskurzijah, tudi v tujino, prijavljajo se na Comenius projekte, vendar seveda vsako leto ne uspejo.
Na šoli deluje cela paleta krožkov - novinarsko-računal-niški, foto-video krožek, de-batni krožek, dramski krožek, pevski zbor s spremljevalnim orkestrom, plesna skupina, šola odbojke. Prioriteta na področju športa je seveda rokomet. Nemalo so ponosni na letošnji uspeh ormoške ekipe,
dijaki so se uvrstili na svetovno prvenstvo na Danskem. V kvalifikacijah so premagali ekipo 1. celjske gimnazije. »To so naši stalni rivali in glede na to, da oni izbirajo svojo ekipo iz skoraj 1000 dijakov, mi pa iz 250, je to za nas izjemen uspeh,« ni skrivala veselja Sonja Posavec. Roko-metaši bodo tekmovali tudi na državnem srednješolskem prvenstvu. Pohvalne besede pa je ravnateljica našla tudi za strelsko ekipo. Glede obšolskih dejavnosti prisluh-
nejo željam dijakov. Še pred začetkom šolskega leta jih povabijo, da sami izrazijo svoje želje glede obšolskih dejavnosti. Sodelujejo tudi na vseh tekmovanjih iz raznih znanj. Letos bodo prvič organizator regijskega srečanja mladih raziskovalcev. Tudi sami bodo sodelovali s kakšno kvalitetno nalogo, lani pa so na tem tekmovanju dosegli eno zlato in dve srebrni priznanji. Dodatna prednost za dijake Gimnazije Ormož iz občin
Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in Ormož je bila doslej tudi v tem, da so občine sofinancirale prevoz dijakov. Prevozi v šolo so organizirani in prilagojeni urniku, pa tudi zveze z drugimi kraji so dobre. V šoli je tudi organizirana prehrana za dijake. Največja prednost Gimnazije Ormož pa je, da je mala šola, kjer se lahko dela z vsakim dijakom posebej - s tistim, ki je zelo dober, in tudi s tistim, ki potrebuje dodatno pomoč.
Viki Klemenčič Ivanuša
Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj
Okoljevarstveni tehnik - novost Kmetijske šole
Prihodnje šolsko leto bodo na Poklicni in tehniški kmetijski šoli začeli izvajati prenovljene programe, obenem pa bodo izobraževali tudi za nov poklic okoljevarstvenega tehnika, ki ga doslej na našem območju nismo imeli. Gre za nov, aktualen program, katerega rdeča nit bo skrb za ohranjanje čistega okolja in narave. Okoljevarstveni tehniki se bodo lahko zaposlovali v vseh proizvodnih procesih, energetskih objektih, komunalnih službah, čistilnih napravah, ekoloških in občinskih službah. Dijaki bodo v okviru tega programa lahko izbirali med naslednjimi moduli: gospodarjenje z odpadki, gospodarjenje s prostorom in kakovost tal, gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, gospodarjenje z odpadnimi vodami in varstvo okolja v gospodarstvu.
Nov oziroma prenovljen je tudi nižje poklicni program pomočnik v biotehniki in oskrbi. Program traja dve leti in nadomešča dosedanje nižje poklicne programe v kmetijstvu, živilstvu in oskrbi. Za prihodnje šolsko leto imajo na ptujski kmetijski šoli razpisanih 120 mest, izvajali pa bodo naslednje programe: okoljevarstveni tehnik/teh-nica (4-letni program - SSI),
kmetijsko-podjetniški teh-nik/tehnica (4-letni program
-	SSI), kmetijsko-podjetniški tehnik/tehnica (2-letni PTI), gospodar/gospodarica na podeželju (3-letni program
-	PTI), cvetličar/cvetličar-ka (3-letni program - PTI) in pomočnik/pomočnica v biotehniki in oskrbi (2-letni program - NPI).
Sicer pa so na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj vsi izobraževalni programi, ki jih razpisujejo, novi ali prenovljeni. Programi so zasnovani tako, da so sodobni, evropsko primerljivi, modularno zgrajeni, večje je povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja, velika je izbira znotraj programov, prehodnost med programi, v odprtem učnem načrtu vsebine izbirata šola in lokalno okolje, del praktičnega usposabljanja poteka v delovnem procesu, programi pa so ovrednoteni s kreditnimi točkami. Pomembno je dejstvo, da so možnosti za nadaljevanje izobraževanja odprte po končanju katerega koli programa. V štiriletnih programih dobijo dijaki dovolj široka splošna in strokovna znanja, da lahko po opravljeni poklicni maturi izbirajo različne višje- ali visokošolske študijske smeri. Če opravijo še dodatni maturite-tni predmet, pa so jim odprta
vrata tudi na številne univerzitetne programe. »Menimo, da naša šola ponuja mladim dobre izobraževalne možnosti, še posebej tistim, ki jih zanima naravoslovje, kmetijstvo, podjetništvo in varstvo okolja. Teoretična znanja uspešno povezujemo s prakso in dijakom želimo privzgojiti tako učne kot delovne navade. Pomagamo jim reševati tudi njihove osebne in učne težave, če se pojavijo. Prednosti izobraževanja na naši šoli so izobraževanje v manjših skupinah, delo v naravi, raznolike možnosti zaposlovanja na podlagi pridobljenih znanj in izbranih modulov, predvsem pa prijetno vzdušje in skrb za vsakega našega dijaka,« je pojasnil dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj.
Kmetijska šola v okolju dobro poznana
Na ptujski Kmetijski šoli bodo tudi letos pripravili zanimiv informativni dan. Izobraževalne programe oz. poklice, ki jih bodo izvajali v prihajajočem šolskem letu, bodo predstavili tako, da bodo interesenti opazovali ali celo sodelovali v nekaterih delovnih in učnih procesih. Seznanili jih bodo s potekom izobraževanja, nači-
Vlado Korošec, ravnatelj Tehniške in poklicne kmetijske šole
nom dela in z življenjem na šoli. Udeleženci bodo dobili vse informacije v zvezi z izobraževanjem, okusili pa bodo lahko tudi nekatere dobrote, ki jih učenci in dijaki šole sami pridelajo. Na prvo srečanje z morebitnim bodočim šolskim okoljem jih bo spominjalo tudi priložnostno darilo.
Sicer pa je informativni dan zgolj eden izmed načinov predstavitve šole, saj se ptujska kmetijska šola vse leto aktivno vključuje v predstavitev poklicev. Obiskujejo osnovne šole, izvajajo delavnice ter se udeležujejo tržnic poklicev, ki jih organizirajo osnovne in srednje šole. Z namenom, da
bo programe učencem čimbolj približali, jih ob učiteljih predstavljajo tudi dijaki. Predstavljajo se tudi na različnih strokovnih posvetih, sejmih (Gornja Radgona, Flora - Celje, Kranj) in razstavah (Dobrote slovenskih kmetij, Dnevi odprtih vrat šole).
Dženana Bečirovič
Iz Dijaškega doma Ptuj
Dijaški dom Ptuj ponuja 128 ležišč
Ptujski dijaški dom, ki ima kapaciteto 210 ležišč, je že vrsto let zapored kljub kopici prednosti, ki jih ima, precej slabo zaseden. V letošnjem šolskem letu v njem biva 86 stanovalcev, kar pomeni, da je skoraj 60 odstotkov ležišč prostih. Razvijanje višješolskih programov na Ptuju je sicer nekoliko zvišalo vpis študentov v dom, še vedno pa premalo, da bi z njegovo zasedenostjo lahko bili zadovoljni.
Direktorica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl poudarja, da se bo zasedenost lahko zvišala samo ob sodelovanju z okoljem. V prihodnjem šolskem letu imajo razpisanih 124 mest za novince, in sicer 28 ležišč za osnovnošolce in osnovnošolce s posebnimi potrebami, 58 ležišč za dijake in 38 za študente. V domu v letošnjem šolskem letu biva 62 dijakov, od tega jih je 21 vpisanih v prvi letnik srednjih šol in so v dijaškem domu prvo leto. »Podatek je spodbuden, saj smo septembra 2006 imeli samo 12 novincev. Število na novo vpisanih pri srednješolcih se je zvišalo sicer za devet dijakov, vendar smo na dobri poti, da število povečujemo - smo eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki mu je to uspelo,« je uvodoma pojasnila Starklo-va. Sicer pa je ptujski Dijaški dom eden redkih v Sloveniji, ki omogoča bivanje tudi študentom. Teh je letos osem, obiskujejo pa višje strokovne šole na Ptuju. »Tudi tukaj smo zvišali vpis iz leta 2006, ko smo imeli samo dva študenta. Izredni študenti se odločajo za bivanje v domu preko vikenda - vsaki vikend eden ali dva.
Smo eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami, in edini, ki izvajamo vzgojni program za učence osnovnih šol. Trenutno biva v domu 16 učencev Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Učenci potrebujejo izven-družinsko nastanitev preko tedna zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, ki jim jih nudimo v dijaškem domu. V dom jih namešča Center za socialno delo Ptuj, oskrbnino pa financirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport ter CSD Ptuj,« še pojasnjuje Starklova.
Največji problem je cena
Ceno bivanja oskrbe v dijaških domovih določa Komisija za določanje oskrbnine v dijaških domovih na Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Trenutna cena oskrbe, ki vključuje prehrano, nastanitev in vzgoj-no-izobraževalno delo z dijaki, je 188 evrov mesečno. Dijak, ki biva v dijaškem domu, ima pravico dobivati dodatek k štipendiji, tako imenovani dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča. Cena bivanja za študenta znaša mesečno 83,21 evra, ena nočitve pa 8,33 evra. Ko je študent napoten v dijaški dom iz študentske pisarne za sprejem (na osnovi pri-
javnice za bivanje v študentskem domu), se mu od cene mesečne nastanitve odbije 14 evrov, ki jih subvencionira Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Študentje, ki bivajo v dijaških domovih, imajo tudi možnost prehrane, saj je urejeno plačevanje s študentskimi boni. »Zanimivo je, da v dijaškem domu trenutno bivata dva študenta, ki imata stalno bivališče na Ptuju. V domu živita zaradi boljših pogojev dela med tednom, saj imata na razpolago vso oskrbo (spanje, hrana) in dodatno: enoposteljno sobo, v sobi internet, računalniško učilnico, čajno kuhinjo, knjižnico in organizirano rekreacijo skupaj z dijaki SŠ in OŠ. Prejemata štipendijo in zlahka krijeta stroške bivanja v dijaškem domu. Ostali študentje so iz oddaljenih krajev,« še dodaja Starklova.
Najpogostejši razlog, da starši otroka ne vključijo v dijaški dom, je cena. Starklova pa poudarja, da je to napaka, saj so dijaki, ki se vsaki dan vozijo v šolo, pogosto izpostavljeni številnim nevarnostim, kot so promet, negativni vplivi sovrstnikov (kajenje, alkohol, droga) ter posedanje po javnih lokalih.
»Glede na urnik v šoli odhajajo na avtobus ali vlak že zelo zgodaj. So brez zajtrka in pogosto ves dan brez hrane -preko dneva se hranijo s hitro pripravljeno hrano in sendviči. Njihova vrnitev domov je v poznih popoldanskih urah in morajo se še učiti. Utrujenost je pogost vzrok opuščanja učenja doma - temu primerno je tudi slabši učni uspeh, inštrukcij si v večini ne morejo plačevati; da bi se ukvarjali še s kakšno interesno dejavnostjo, pa sploh ne morejo misliti. Bistvo vsega naštetega pa je nezdrav način življenja in nevarnosti, ki prežijo na mladostnike. Sicer pa je tudi v primerjavi s ceno oskrbnine v dijaškem domu (188 evrov) mesečna vozovnica velik strošek za starše. Skupni strošek prevoza v šolo in malice znaša povprečno 100 evrov, kar je sicer manj, kot znaša oskrbnina v domu, vendar kljub temu vredno premisleka. V dijaškem domu vsekakor ponujamo veliko več,« je prepričana ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, ki dodaja, da je najpomembnejša aktivnost za zvišanje vpisa in zapolnitev danih zmogljivosti dijaškega doma sodelovanje s šolami in Centrom za socialno delo Ptuj. V Dijaškem domu Ptuj deluje tudi Domski sklad, katerega namen je zbiranje sredstev za socialno ogrožene dijakinje in dijake, tudi plačilo bivanj a v domu, obogatitev vzgojnih vsebin in razvijanje raziskovalne dejavnosti nadarjenih dijakinj in dijakov. Spodbuden je podatek, da je učni uspeh dijakov, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju, vsako šolsko leto več kot 98-od-stoten. V domu razvijajo nove oblike dela, kot so dnevni center za učence OŠ, OŠPP, dijake SŠ in študente, center za izobraževanje učiteljev, mentorjev, nudijo prostore za
Mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj
izvedbe seminarjev izobraževalnim organizacijam in društvom, razvijajo Šolo druge priložnosti skupaj s ŠC Ptuj, razvijajo Center učenja Ptuj ipd.
Urejenost na nivoju
Sobe so razporejene v mede-tažah in etažah, skupaj v štirih nadstropjih. Vse imajo inter-netno povezavo, za kar so poskrbeli dijaki Elektro in strojne šole Ptuj. Šlo je za skupen projekt Šolskega centra Ptuj in Dijaškega doma. Ob vsaki etaži in medetaži sta dve veliki učilnici in kabinet ter soba za vzgojitelje, ki so prisotni v domu od 7. do 23. ure. 70 dijakov SŠ in 20 učencev OŠ in OŠ s posebnim programom so nastanjeni v prvi etaži in medetaži, dijaki SŠ v drugi in tretji etaži in medetaži; študentom pa so namenjene sobe v četrtem nadstropju. »Nudimo jim tudi dodatne prostore: trim kabinet, soba za namizni tenis in nogomet, knjižnica, računalniška učilnica, domski kino, čajna kuhinja. V najemu imamo dve telovadnici, vsako enkrat tedensko dve uri, za odbojko, mali nogomet in košarko. Izvajamo številne interesne dejavnosti in se trudimo zadržati naše dijake v večernem času v domu aktivne in zadovoljne. Lepo urejene imamo zelenice v okolici doma in zunanje košarkaško igrišče. Z ureditvijo celotnega dijaškega doma sem zelo zadovoljna. Dnevne učilnice smo opremili s sedežnimi garniturami, ki smo jih večino prejeli od donatorjev, in s tem naredili prijetne »dnevne sobe« za druženje in gledanje TV. Bila sem v številnih domovih po Evropi in povedati je potrebno, da nikjer nimajo tako lepih internatov, kot jih imamo mi v Sloveniji.
Naš dom je na tej lokaciji že od leta 1980 in potrebuje popravila in obnove, kot je menjava oken, izolacija sten v sobah, nova oprema nekaterih sob, nabava dodatnih računalnikov... Še bi lahko naštevala, vendar imamo za
dobro delo danes vse, kar potrebujemo: dobre materialne in dobre kadrovske pogoje,« je dejala Starklova. Pomembna prednost ptujskega doma je prehrana, s katero so zadovoljni vsi: učenci, dijaki, študenti in vsi zunanji abonenti, ki se odločajo za kosila v dijaškem domu. S predsedstvom Domske skupnosti vsak mesec obravnavajo jedilnik za naslednji mesec
- jedilnike pripravlja glavna kuharica Karmen, ki upošteva vse zahteve zdravega prehranjevanja.
Kmalu dobijo nove sosede
Tudi učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki bo zgrajena na dvorišču dijaškega doma, se bodo prehranjevali v domski jedilnici. »Poudariti je potrebno, da
je pred dvema letoma bil Svet zavoda Dijaškega doma Ptuj (točneje g. Rajko Fajt, takratni zunanji član Sveta zavoda) tisti, ki je dal pobudo za gradnjo šole na dvorišču dijaškega doma. Ponudili smo kuhinjo z jedilnico za skupno uporabo. Takrat sem izhajala iz dejstva, da kuhinja ni izkoriščena, saj je bila grajena za trikrat večjo frekvenco hrane, kot jo imamo sedaj. Ministrstvo RS za šolstvo in šport je pobudo sprejelo, saj to v veliki meri poceni gradnjo šole. Cena kuhinje in jedilnice v novi šoli bi pomenilo dražjo gradnjo. Drugi nivo je bil razvoj projekta Svetovalni center Ptuj, ki ga razvijamo skupaj z OŠ Ljude-vita Pivka Ptuj, Centrom za socialno delo in Občino Ptuj. Velika podpora občin kaže na to, da imamo v naši regiji posluh za otroke in osebe s posebnimi potrebami, ki jim želimo nuditi več in boljše, kot jim nudijo drugje v Sloveniji. Projekt Centra učenja Ptuj je pripravljen na osnovi programov dela skandinavskih držav.
Danes smo tako daleč, da je gradnja odobrena, in vsi se tega zelo veselimo - ne samo zaposleni v šoli, dijaškem domu, ampak predvsem starši otrok navedene šole,« poudarja Starklova. Neposredna bližina novozgrajene šole pa bo najverjetneje prinesla tudi povečanje števila stanovalcev Dijaškega doma Ptuj.
Dženana Becirovic
W\ VSAK TOR
\ tuš Polet na Pia
.^^sdedoma
M
wling9 biljard...
Vsak torek vam ob nakupu srednje pokovke na pop cornu v kinematografih Planeta Tuš
drugo PODARIMO!
Sredlmjn [potowksi
Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje io a, 3000 Celje <
Foto: DB
Obiskali smo Lesarsko šolo Maribor
Šola za vse, ki se vidijo v lesu
Foto: Črtomir Goznik
V šolski delavnici nastajajo številni lesarski izdelki.
Na Lesarski 2 v Mariboru je sedež Lesarske šole Maribor, srednje poklicne in strokovne šole ter višje šole. V okviru srednjega strokovnega izobraževanja poteka izobraževanja za lesarskega tehnika, ki traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Lesarski tehniki lahko šolanje nadaljujejo na višji lesarski šoli, lahko pa izbirajo tudi med visokošolskimi strokovnimi programi študijev na univerzi.
Srednje poklicno izobraževanje za mizarja traja tri
leta, dijaki lahko po uspešno opravljenem triletnem izobraževanju nadaljujejo šolanje v poklicno-tehniškem programu za poklic lesarskega tehnika. V okviru nižjega poklicnega izobraževanja, to traja dve leti in pol, pa se dijaki izobražujejo za obdelovalca lesa. Šolanje lahko nadaljujejo v prvem letniku srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Šolanje na višji lesarski šoli traja dve leti, po končanem študiju si študentje pridobijo naziv inženirja lesarstva. Poudarek je na nadgradnji znanja s področja
lesarstva, ekonomiji in poslovnem komuniciranju. Lesarska šola je na zdajšnji lokaciji od leta 1974. Največji vpis je imela pred osmimi leti, ko se je vpisalo 850 dijakov. Takrat je bila šola na novo zgrajena. Ima 5 tisoč m2 uporabnih površin in eno največjih telovadnic. Učilnice so lepo in dobro opremljene, razpolagajo z vso tehnologijo, ki jo danes zahteva sodobni učni procesa, tudi šolske delavnice so opremljene s sodobno tehnologijo, takšno, kot jo uporabljata gospodarstvo in obrt, s katerima je šola
tesno povezana. Tudi del vaj izvajajo v podjetjih. Šola razpolaga tudi z bogato knjižnico, šolska prehrana je urejena, v amfiteatru, kjer je prostora za 200 ljudi, potekajo predavanja višje strokovne šole in nekatere prireditve. Življenje in delo Lesarske šole Maribor je izredno bogato, dijaki se vključujejo v številne aktivnosti, od športa do raziskovalne dejavnosti, kjer prav tako dosegajo zavidljive rezultate. V tem šolskem letu programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja
obiskuje 310 dijakov, v višješolskem programu lesarstva pa je v prvem in drugem letniku rednega študija vpisanih 200 študentov. Izobražujejo pa tudi izredne študente, za zdaj na štirih lokacijah. Kot je povedal ravnatelj Srednje poklicne in strokovne lesarske šole, sicer tudi direktor zavoda Lesarska šola Maribor, Aleš Hus, se zelo trudijo, da bi povečali zanimanje za vpis v šolo. Kader, ki ga izobražujejo, ima zelo široke zaposlitvene možnosti. Sestavni del promocije šole to tudi tehniški dnevi, ki jih izvajajo za
osnovne šole, ali pa osnovne šole tudi osebno obiskujejo, z gospodarstvom in obrtjo pa se srečujejo na sejmih in podobnih priložnostih. Mariborska lesarska šola kot edina v severovzhodni Sloveniji izvaja 4-letni program strokovne šole, hkrati pa je tudi edina šola v Sloveniji, ki izobražuje v višješolskem programu lesarstva.
Projektno naravnana višja šola
Ravnateljica Višje strokovne šole Zdenka Steblovnik je po-
Šolska delavnica je sodobno opremljena.
Foto: Črtomir Goznik
Lesarska šola odzunaj. Za razliko od podobnih šol je njena okolica čista, čeprav tudi tu dijaki kadijo.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor zavoda Lesarska šola Maribor Aleš Hus, univ. dipl. inž. lesarstva, spec., tudi ravnatelj Srednje poklicne in strokovne lesarske šole. Na lesarski šoli Maribor izobražujejo obdelovalce lesa, mizarje, lesarske tehnike in inženirje lesarstva.
Aleksander Kojc (Zgornja Pristava): »Za lesarsko šolo sem se odločil v sedmem razredu osnovne šole pri tehniki, ker sem opazil, da rad ustvarjam in delam z lesom. Postal sem mizar in nadaljujem v programu za lesarskega tehnika. Po končanem šolanju se želim zaposliti v uspešnem podjetju, kjer bom lahko uporabil svoje znanje. Šolo priporočam vsem, ki želijo, da bi se naučili več o lesu in kako se z njim dela.« Sandi Vantur (Zgornje Jablane): »Z lesom sem se prvič srečal pri stricu in v petem razredu osnovne šole, kjer sem
du lesarske šole sem začutila lepo urejen prostor, tisto toplino lesa, prijazne ljudi. Vse to je pripomoglo, da sem se vpisala. Šola mi je omogočila številne dejavnosti, dala znanje ter uspeh. V bodoče se želim vpisati na Akademijo za likovno umetnost- smer industrijska oblikovalka.« Uroš Bukovec (Kobilje, Pre-kmurje): »Za lesarsko šolo sem se odločil, ker sem se že v otroštvu rad ukvarjal z lesom. Triletno šolo sem končal v Murski Soboti, in ker tam ni nadaljevalnega programa, sem prišel v Maribor. Sedaj sem pred poklicno maturo. Želim jo čim bolje opraviti,
saj imam ambicije nadaljevati študij lesarstva.« Sebastjan Knez, študent 2. letnika Lesarske šole Maribor, višje strokovne šole: »Kot gimnazijec, ki se je vpisal na višješolski študij lesarstva, sem se dodobra spoznal s celotnim področjem delovanja svojega študija. Danes se z največjim zadovoljstvom ukvarjam ravno s pridobljenim znanjem iz
prakse, kjer koristim vse podano teoretično znanje. Poleg študija se udejstvujem tudi pri različnih študentskih projektih, ki nam jih nudi šola. Prav tako vidim prihodnost v lesarstvu, saj je zanimivo, bogato in obetavno. Vsega seveda ne dosežeš kar tako, čez noč. Prihodnost lesa je brezčasna in brezmejna.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ravnateljica Višje strokovne šole, ki je organizacijska enota zavoda Lesarska šola Maribor, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž. lesarstva, spec.
vedala, da je bila šola ustanovljena leta 2001. V letu 2007 so uspešno zaključili prenovo obstoječega višješolskega programa v moderen kreditno ovrednoten in modularno zasnovan program. Študentom omogoča izbirnost glede na potrebe gospodarstva in tudi lastni interes. Po končanem študiju študentje pridobijo naziv inženir lesarstva. Šola izobražuje in usposablja kader, ki je takoj uporaben. Kot je povedala ravnateljica, se velika večina diplomantov odloča za samozaposlitev, to pa je tudi cilj šole. V izvajanju je nov program oblikovalec materialov (kovine, kamen, les), v okviru katerega bodo študentje pridobili oblikovalska znanja v praktičnem smislu. Gre za kader, ki ga dokazano potrebuje gospodarstvo, kar so tudi dokazali v elaboratu. Prijave za vpis v šolskem letu 2008-09 so že pričeli. Šola je projektno naravnana, tako kot zahteva sodoben izobraževalni sistem. Še posebej so ponosni na projekt, ki so ga izvedli pod naslovom Ko zaznajo mladi, s katerim so pomagali v vodni ujmi prizadetim Železnikom. Za pohištvo, ki so ga izdelali, so v celoti sami zbrali material. Z njim so tudi širšo javnost opozorili, kako pomembno je zaznati dogodke v okolju in nanje reagirati. Sicer pa je Višja strokovna šola tako kot tudi celotna Lesarska šola Maribor ena tistih šol, ki veliko dajo na povezovanje z okoljem. O tem govore številni uspešno izvedeni projekti. Eden vidnejših, na katerem delajo v zadnjem času, je gozdno-rekreativna učna pot, ki jo želijo vzpostaviti za celo Slovenijo. Govorila bo o pomenu lesa, ohranjanju gozdov, uporabi lesa, pod njihovo domeno je tudi splavarstvo na Lentu.
Lesarska šola diha v pozitivnem in ustvarjalnem vzdušju, njeni dijaki in študentje imajo široke poklicne in poslovne možnosti. Pogoji za izobraževanje so več kot odlični, od
opreme do strokovnega kadra ter možnosti za duhovno rast tudi na številnih prosto-časnih aktivnostih.
Prihodnost lesa je brezčasna in brezmejna
Še beseda dijakov in študenta.
obiskoval modelarski krožek. Modelarstvo je ostalo moj hobi še danes. Od svojega poklica pričakujem, da bom svoje znanje iz teorije znal čim bolje prenesti v prakso. Poklic je zelo lep za nekoga, ki ima les rad in ga delo z njim veseli. Je pester in raznolik.« Mojca Polajžer (Majšperk): »Po osnovni šoli sem se želela vpisati na tehnično šolo s poudarkom na prostorski viziji in oblikovanju. Doma imamo mizarsko delavnico, ki s kvalitetnim delom osrečuje marsikatero stranko. Pri ogle-
Štčg&ufca, buduJcct
89,8 98,2 104,3 Mí*
¡ñiluíajte naó tudi na ipietu,: www. radio-ptuf.ii
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Kojc
Mojca Polajžer
univerza v m ari boru
5 ¿fakulteta za strojništvo
2000 marlbor ■ smetanova ulica 17 • tel: (02) 220 7504 • fax: (02) 220 7992
'^»«siT
wwwfs.uni-mb.si • fs.info@uni-mb.si
Diplomantke in diplomanti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru med najbolj iskanimi kadri
Diplomantke in diplomanti tehniških fakultet so v zadnjem času med najbolj iskanimi kadri tako doma kot tudi v tujini. Tudi na Fakulteti za strojništvo v Mariboru beležimo v zadnjih letih porast vpisa na naše študijske programe, ki so odslej prenovljeni, še bolj privlačni, inovativni in usklajeni s programi najuspešnejših evropskih univerz. Delodajalci znajo ceniti strokovno usposobljenost naših diplomantk in diplomantov, zato ima veliko naših študentk in študentov še pred diplomiranjem zagotovljeno službo v podjetjih in drugih organizacijah.
Proti koncu srednješolskega izobraževanja si skoraj vsak, ki želi postati študent, zastavlja nekaj osnovnih vprašanj, kot so: "Na katero fakulteto naj se vpišem in kateri študijski program naj izberem? Ali bom lahko del svojih študijskih obveznosti opravil v tujini? Kaj bom znal, ko bom diplomiral? Kakšne zaposlitvene možnosti bom imel po zaključku študija?" Čedalje pomembnejša pa so tudi vprašanja: "Ali bo moje znanje mednarodno primerljivo? Ali bo znanje dovolj kakovostno, da se bom lahko hitro prilagodil različnim delovnim mestom? Ali lahko z mojim poklicem konkuriram za delovna mesta v mednarodnem prostoru?"
Takšna vprašanja so zelo pomembna, še bolj pa odgovori nanje, saj je odločilnega pomena, da med številnimi študijskimi programi, ki se v zadnjem času razpisujejo v Sloveniji, izberete tistega, ki je v slovenskem in mednarodnem merilu čim bolj cenjen, kakovosten in perspektiven ter ima mednarodno veljavo.
Če se odločite za katerikoli študijski program na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, nikakor ne morete zgrešiti. Fakulteta za strojništvo je elitna fakulteta Univerze v Mariboru, je med najbolj uglednimi fakultetami v Sloveniji, priznana in uveljavljena pa je tudi v tujini. Imamo odlične stike s slovenskimi podjetji in drugimi ustanovami, kar omogoča kakovostno opravljanje študentske strokovne prakse, poleg tega pa je delo v podjetjih praviloma priložnost za bodočo zaposlitev. Statistični podatki zgovorno kažejo, da so nekateri poklici, za katere izobražujemo, prav na vrhu iskanosti, in da so bili naši diplomanti med najbolj iskanimi kadri v letu 2007.
Kje se zaposlujejo naši diplomanti in diplomantke in kakšna dela opravljajo? Marsikje in marsikatera. So vrhunski strokovnjaki v podjetjih, vodilni delavci na visokih vodstvenih položajih, samostojni podjetniki in inovatorji ter mednarodno uveljavljeni strokovnjaki
univerza v mariboru ( : fakulteta za strojništvo
J s 2000 maribor • smetanova ulica 17 • trt: (02) 220 7504 • &k: (02) 220 7992
www.fs.uni-mb.si • fs.lnfo@unl-mb.sl
in znanstveniki. Prav tako so uspešni v državni upravi, kjer zasedajo tudi najvišja, ministrska mesta. Seveda pa so zaposleni še marsikje drugje, pogosto tudi v tujini.
Katere so največje prednosti Fakultete za strojništvo? Nedvomno naši učitelji in asistenti, ki so mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s številnimi strokovnimi in znanstvenimi referencami. Poleg tega imamo sodobno opremljene laboratorije s študijsko in raziskovalno opremo, ki smo jo izpopolnjevali v desetletjih našega delovanja. Na ta način že vrsto let zagotavljamo, da naši študenti in študentke pridobijo vrhunska teoretična in praktična znanja, ki so v povprečju boljša od znanj, ki jih dobijo študenti na nekaterih sorodnih študijskih programih drugih fakultet, še posebej tistih, ki so šele v nastajanju. Naše inženirke in inženirji imajo zato na trgu ponudbe znanj znatno konkurenčno prednost, ki zagotavlja hitro in dobro zaposlitev.
Katere študijske programe ponujamo na Fakulteti za strojništvo? Izbirate lahko med naslednjimi univerzitetnimi študijskimi programi: Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer Strojništvo, Mehatronika ter Oblikovanje in tekstilni materiali. Izvajamo tudi visokošolska strokovna študijska programa Strojništvo in Tekstilstvo. Vsi študijski programi so sodobni in primerljivi s sorodnimi evropskimi programi. Vsak naš študent in študentka že v prvem letniku dobi tutorja, ki mu z nasveti pomaga skozi celoten študijski proces vse do diplomi-ranja. Pri večini študijskih programov lahko izbirate med več študijskimi smermi, del študijskih vsebin pa lahko izbirate povsem po lastnih željah. Če vas pritegnejo druga študijska in kulturna okolja, lahko študijske obveznosti opravljate tudi v tujini.
Več informacij o naših študijskih programih boste dobili na informativnih dnevih Fakultete za strojništvo, Smetanova ulica 17, Maribor, ki bodo v petek, 15. februarja 2008 ob 10. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja 2008 ob 10. uri.
Podrobnejše informacije najdete tudi na spletni strani: http://www.fs.uni-mb.si/.
/zr. prof. Miran Brezočnik Fakulteta za Strojništvo Univerza v Mariboru
Zaposlenost mladih
Diploma - pot do zaposlitve ali brezposelnosti?!
Na Zavodu za zaposlovanje, območna služba Ptuj, je trenutno prijavljenih 788 brezposelnih mladih (do 26 let), kar znaša skoraj četrtino oziroma 22,5 odstotka vseh brezposelnih. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je med njimi precej tudi mladih diplomantov, ki so v primerjavi s študenti težko zaposljivi. »Mi smo v zadnjih letih opozarjali na nadpovprečno brezposelnost mladih v našem okolju. Zato smo organizirali tudi precej oblik za pomoč pri iskanju dela za mlade, predvsem v CIPS-u. Zelo hitro po prijavi na Zavod brezposelne mlade vključimo v kakšne delavnice za iskanje zaposlitve. Pomagamo jim, da se aktivirajo, da čim prej dobijo veščine, kako iskati zaposlitev, saj jim šolski sistem takšnih napotkov ne da,« je pojasnila mag. Vlasta Stojak, direktorica Zavoda za zaposlovanje, območna služba (OS) Ptuj. Delež brezposelnih mladih se je na našem območju v zadnjih letih bistveno znižal. Leta 2005 je bilo na območni službi Ptuj registriranih 1.380 brezposelnih do 26 let, medtem ko jih je danes prijavljenih 788. Na peti stopnji je po podatkih Zavoda za zaposlovanje, OS Ptuj, največ brezposelnih iz ekonomskih smeri, gimnazijskih maturantov, zadnje čase pa je vse več tudi vzgojiteljev predšolskih otrok in zdravstvenih tehnikov. V lanskem letu so imeli v
območni službi Ptuj 10.700 potreb po delavcih, od tega polovico za četrto stopnjo. Največ je potreb po pomožnih delavcih, nekvalificirani delovni sili, delavcih v proizvodnji, kovinarskih poklicih, monterjih, ključavničarjih, varilcih, oblikovalcih kovin, elektrikarjih, gradbenih poklicih in strojnikih.
Mladost - prednost ali slabost?
Zaposljivost je po besedah Stojakove odvisna od panoge. V nekaterih so mladi lažje, v nekaterih pa veliko težje zaposljivi kot starejši. V gostinstvu in turizmu je velika potreba po mladih delavcih, medtem ko so na bolj zahtevnih mestih, kjer iščejo strokovnjake, mladi navkljub izobrazbi težko zaposljivi. Na takih mestih iščejo večinoma delavce z izobrazbo in izkušnjami hkrati. Najbolj zaposljiva populacija so strokovnjaki z izkušnjami med 30. in 40. letom starosti. Najbolj problematična skupina pri zaposlovanju pa so mladi do 26 let, ki so končali ekonomijo, družboslovne in administrativne vede ter starejši od 50 let ne glede na poklic.
»Zato bodo naši ukrepi v letošnjem letu usmerjeni ravno v ti dve ciljni skupini. Podeljevali bomo subvencije za zaposlitev delodajalcem, ki zaposlujejo mlade do 26 let in starejše od 50 let,« je
Mag. Vlasta Stojak, direktorica Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj
pojasnila Stojakova.
Študentje lažje zaposljivi kot mladi diplomanti
Prepletenost študija in dela sta v današnji družbi skorajda ključnega pomena pri iskanju dela po opravljeni diplomi. Stojakova pojasnjuje, da ni treba, da študentje delajo cel čas študija, ter da je dovolj že aktivnost med počitnicami. »Ko se zaposluješ, je pomembno, da imaš znanja ali določene veščine ob
MARIBOR Smetanova ul. 67 Tel.: 02 / 234 81 50 Fax: 02/234 81 70 www.d-drava.mb.edus.si
DRAVA, DRAVA, DRAVA MARIBOR
Potujemo v dijaški dom, in ti greš z nam.
Uspehov se boš veselil, in ti greš k nam.
Od tam naprej boš v šolo šel, in ti greš z nam.
Uspehov se boš veselil, ker ti greš k nam.
V Dravi čisto vse dobiš, in ti greš z nam.
Uspehov se boš veselil, če prideš k nam.
S prijatlji se boš dobro imel, ker ti boš z nam.
Prišel, odšel in zmagal boš, če prideš k nam.
svoji diplomi, ki ti omogočajo vstop v samostojno delo. Delodajalci želijo, da ima delavec neka praktična znanja, ne samo teoretična. Včasih so zanimiva tudi kakšna dela, ki niso nujno povezana s študijem, zaradi tega, da si pridobijo delovne navade,« dodaja Stojakova. Obenem pa ima študentsko delo tudi negativne plati in lahko zaposlovanje mladih celo omejuje. Delodajalci imajo s študenti in dijaki, ki delajo preko študentskih
servisov, v primerjavi z redno zaposlitvijo zanemarljive stroške. Zaradi tega se velikokrat zgodi, da je študent »zanimiv« le, dokler ima status, ko pa ga izgubi, ga delodajalec enostavno nadomesti z drugim študentom. Stojakova pravi, da je študentsko delo precej slabo zastavljeno in da za trg dela ni dobro, da ga je toliko. »Ugotavljamo anomalijo na trgu dela, da je študent bolj zapo-sljiv kot mladi diplomant. Ves čas študija lažje dobi delo, mnogi zato tudi zavlačujejo študij, kar seveda ni dobro. Ko pa diplomira, ni več zanimiv, ker je predrag. Tu bo treba spremeniti sistem,« pojasnjuje direktorica Zavoda za zaposlovanje, OS Ptuj. Stojakova vidi problem pri zaposlovanju mladih tudi v tem, da določeni iskalci niso pripravljeni sprejeti del, ki so pod njihovo izobrazbo. Pojasnjuje, da delovnih mest za strokovnjake na našem območju ni toliko, kot jih je brezposelnih. »Zato bi bilo dobro sprejeti tudi kakšno stopnjo nižje in potem počasi gradit na tem. S tem dobijo tudi možnost napredovanja. V vsakem primeru je bolje, da si pridobijo izkušnje, ker se jim s tem odpirajo tudi nove možnosti,« je še dejala Stojakova in dodala, da dolgotrajna brezposelnost iskanje zaposlitve še oteži. Sicer pa k aktivnemu iskanju dela brezposelne osebe spodbuja tudi zavod, ki skrbi za to, da
se dodatno izobražujejo, obiskujejo delavnice, programe javnih del in usposabljanja. Če posameznik te oblike zavrača, ga zavod izključi iz evidence.
Razlika med minimalno plačo in socialnim nadomestilom premajhna?
Razlika med minimalno plačo in socialnim nadomestilom je precej majhna, kar velikokrat predstavlja slabo stimulacijo brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve. Absurdno je dejstvo, da se dogajajo primeri, ko enak znesek socialne pomoči prejme mati samohranilka, ki se s tem denarjem preživlja, in sin kakšnega podjetnika, ki mu socialna pomoč predstavlja dodatno žepnino in nima nobenega interesa, da bi se zaposlil.
Dejstvo je tudi, da so plače precej nizke in premalo stimulativne. Diplomanti, ki študirajo v prestolnici in so seznanjeni s tem, kakšne plače dobijo njihovi kolegi v Ljubljani, so nad plačo, ki jo prejmejo v naših krajih, velikokrat razočarani. »To so dejstva, ampak to gledanje je kratkoročno. Tisti, ki se želi zaposliti, bo za začetek sprejel tudi nižje plačilo, da bo na trgu in da se mu bodo poti odpirale,« je še dejala Stojakova.
Dženana Bečirovič
ISCETE DIJAŠKO SOBO V LJUBLJANI ?
DOBRODOŠLI V DIJAŠKEM DOMU TABOR
ZAKAJ V DIJAŠKI DOM TABOR ?
■	ker je v bližini vseh ljubljanskih srednjih šol,
■	ker je blizu avtobusne in železniške postaje,
■	zaradi velike zavzetosti vzgojiteljev za uspešno šolanje dijakov,
■	zaradi dobrega sodelovanja vzgojiteljev z vsemi šolami,
■	ker imamo domsko svetovalno službo,
■	ker nudimo strokovno svetovanje v situacijskih stiskah in osebnih težavah, ' ker nudimo dijakom brezplačno učno pomoč,
■	ker imamo v domu štipendijski sklad,
■	ker imamo brezžični dostop do interneta v spalnicah,
■	zaradi pestrega življenja med vrstniki in lažje socializacije, zaradi številnih možnosti koristnega preživljanja prostega časa,
■	zaradi dolgoletne tradicije, saj so morda v našem domu bivali že tvoji starši.
DIJAŠKI DOM TABOR, Vidovdanska 7, 1000 LJUBLJANA
Tel.:01 234 88 40, fax: 01 234 88 55 elektronski naslov: ddtabor-lj@guest.arnes.si spletna stran: www.d-tabor.lj.edus.si
Dodatne informacije boste dobili 15. in 16.februarja na ljubljanskih srednjih šolah in v Dijaškem domu Tabor !
Foto: DB
Izobraževanje odraslih
(Ne)udeležba v izobraževanju odraslih
Pogoj za večanje učinkovitosti družbe je pospešen razvoj človeških virov, pri katerem imata pomembno vlogo vse-življenjsko učenje ter izobraževanje odraslih. Vse bolj se postavlja v ospredje sposobnost nenehnega prilagajanja hitrim spremembam in potreba po vseživljenjskem učenju. Pomembno se je zavedati, da s formalnim oziroma tradicionalnim šolskim izobraževanjem pridobimo splošno stopnjo pismenosti, ta se z nadaljnjim izobraževanjem praviloma še stopnjuje, vendar jo moramo še naprej vzdrževati z usposabljanjem in samoizobraževanjem. Odrasli ljudje vstopajo v izobraževanje bolj ali manj prostovoljno. Nihče ne more odraslega človeka, od katerega življenje že sicer veliko zahteva in ima obveznosti pri delu, v družini in družbi, prisiliti, da bi se vključil v izobraževanje, kot je mogoče zakonsko obvezati otroke, da hodijo v šolo. Namesto zakonske prisile deluje v izobraževanju odraslih življenjska prisila, torej razmere pri delu, v družbi in osebnem življenju, ki zraven notranjih potreb silijo človeka k izobraževanju. Odrasli se za izobraževanje odločajo iz različnih razlogov, kot so na primer napredovanje na delovnem mestu, izboljšanje materialnega statusa, spoznavanje novih ljudi in beg pred dolgčasom. Izhodišče motivacije odraslih za izobraževanje je torej neka
potreba, ki nastane zaradi pomanjkanja znanja ali zaradi drugih interesov. Primerjava o obsegu izobraževalne dejavnosti, ki jo izvaja Andragoški center Slovenije, je pokazala pozitiven premik (udeležba prebivalstva v izobraževanju raste), pa vendar je ta trend najopaznejši pri kategorijah, ki so že sicer v privilegiranem položaju glede izobraževanja, kot so recimo dejavni v izobraževanju ali posamezniki na vodilnih položajih. Iz tega sledi, da se razlike v stopnji izobraženosti in nasploh aktivnosti prebivalstva v družbi ne zmanjšujejo, temveč se vedno bolj razhajajo! Po podatki Statističnega urada Slovenije je v šolskem letu 2005/2006 nadaljnje izobraževanje izvajalo 357 organizacij, izvedli so nekaj manj kot 20.000 različnih programov usposabljanj, izpopolnjevanj in specializacij ter programov splošnega izobraževanja, torej programov za splošne potrebe in prosti čas. Udeleženci teh oblik izobraževanja ne pridobijo višje ravni formalne izobrazbe, temveč kvalifikacijo za zaposlitev ali za splošno izobrazbo. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v izobraževalne programe vključenih več kot 300.000 udeležencev, od tega jih je 106.000 prejelo pisno potrdilo oziroma javno veljavno listino. Vse več držav članic Evropske unije se zaveda, kako pomembno je vlaganje v posameznikovo vseživljenjsko
učenje. Danes potrebujemo višjo izobrazbo, več znanja in spretnosti, da bi lahko delovali v sodobni družbi. Slovenijo nedvomno lahko opredelimo kot državo, za katero ima vrednost predvsem tradicionalno šolsko izobraževanje, in zato razne neformalne oblike izobraževanja in učenja nimajo take teže kot na primer v skandinavskih državah. (Ne)udeležba v izobraževanju odraslih je odvisna predvsem od uspešnega ali neuspešnega premagovanja ovir, od izobraževalnih motivov, soci-odemografskih značilnosti, pa tudi od zaposlitvenega položaja posameznika. Več težav pri branju, pisanju in računanju imajo tisti odrasli, ki živijo v nerazvitih okoljih, imajo manj let šolanja in ne uporabljajo možnosti, ki jih nudi okolje za razvijanje in ohranjanje pismenosti. Dejstvo je, da se le majhen delež odraslih brez končane srednje šole ponovno vključi v programe za izobraževanje odraslih in programe opismenjevanja, ki so na voljo v družbi. Mnogi odrasli se ne uspejo udeleževati izobraževalnih programov in hkrati skrbeti za otroke, hoditi v službo, se spopadati z zdravstvenimi in finančnimi težavami. Poudariti želim, da v Sloveniji obstaja kar nekaj programov, ki pomembno vplivajo na zviševanje ravni pismenosti, kot sta recimo Usposabljanje za življenjsko uspešnost in program 10.000+. Pri sle-
dnjem približno 10.000 brezposelnim osebam ali več (od tod oznaka +) omogočimo vključitev v izobraževanje po javno veljavnih programih s ciljem, povečati njihove zaposlitvene možnosti. Predstavlja sistematičen pristop k zmanjševanju števila brezposelnih oseb brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in s tem dvig strokovne ravni brezposelnih oseb. Temeljni pogoj za vključitev v izobraževanje je zaposlitveni načrt, ki predstavlja dogovor o predvidenih aktivnostih brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja. Osnovno vodilo je čim krajša pot do zaposlitve. Usposabljanje za življenjsko uspešnost pa je namenjeno odraslim s pomanjkljivo izo-
brazbo in tistim, ki jih prištevamo med osebe z nižjimi pisnimi spretnostmi. Program UŽU omogoča enakost možnosti za izobraževanje in osebni napredek udeležencev.
Dejavniki, ki v Sloveniji močno vplivajo na uspešnost odraslih, so izobrazba, starost, izobrazba staršev in zaposlitveni položaj, pri čemer je treba poudariti, da v nekaterih državah tudi manj izobraženi delavci nimajo težav s pismenostjo, saj imajo številne možnosti za pridobivanje in ohranjanje pisnih spretnosti. Pri nedejavnih so psihične zavore in način organiziranosti izobraževanja med najodlo-čilnejšimi dejavniki, ki ovirajo vključevanje v izobraževanje. Zaradi odpravljanja tovrstnih ovir organizirajo izobraževal-
ne ustanove izpeljavo izobraževalnih programov tako, da se prilagajajo potrebam in možnostim različnih skupin odraslih. Te možnosti pa morajo biti celostne in organizirane tako, da so posebej usmerjene k značilnostim izobraževalno nedejavnih odraslih pri nas.
Slovenija namenja razmeroma majhen delež finančnih sredstev za izobraževanje odraslih in velja za eno redkih držav, kjer prevzame poglavitno breme izobraževanja udeleženec sam. To pa predstavlja pomembno oviro pri izobraževanju ekonomsko šibkejših skupin prebivalstva. Pri sprejemanju posebnih ukrepov za večanje udeležbe v izobraževanju je pomembno sodelovanje civilne družbe, še posebno vlogo pri tem pa bi morali imeti socialni partnerji (delodajalci, sindikati in država), ki bi morali vsak posebej razmišljati, kako pritegniti ljudi k učenju in jih vanj tudi usmerjati. Delodajalci naj bi začeli razmišljati tudi o tem, da jim investiranje v že izobražene posameznike sicer prinaša izboljšave in vrhunske strokovnjake, vendar je za vpeljevanje novosti in razvoj potrebna širša baza. Ponudniki izobraževanj za odrasle pa bi morali stalno širiti tudi ponudbo programov, ki niso neposredno povezani z delom, marveč s tistim, kar si zaposleni želijo.
Danilo Majcen, univ. dipl. andr.
Foto: DB
SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN EKONOMSKA SOLA LJUBLJANA
7000 Ljubljana, Dunajska cesta 702
Ste si od nekdaj želeli voziti bager? Vas zanima, kako izmerimo meje parcele? Na kakšne načine lahko obdelamo kamen? Kako zgradimo hišo tako, da ne bomo uničili okolja?
Vse to se lahko naučite!
Na naši šoli izobražujemo za naslednje poklice:
kamnosek
upravljalec gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije geodetski tehnik
Več informacij lahko dobite na informativnem dnevu, ki bo v PETEK, 15. 02. in SOBOTO, 16. 02. 2008
O
premerili šoli mmibm f* rttss
srednja prometna šola
Sodoben poklic, kakovostno izobraževanje! Postani LOGISTIČNI TEHNIK ali TEHNIK VAROVANJA!
Bivanje za dijake in študente mariborskih šol!
Zahtevajte Informativno zloženko!
INFORMATIVNI DAN
petek 15. februar ob 9. uri / sobota, 16. februar ob 9. uri
Prometna šola Maribor, Preradovičeva 33, Maribor, tel. (02) 4294100, e-pošta: info@prometna.net, www.prometna.net
Otroci iz vasi potrebujejo naravo in mirno okolje, ki ga nudi Dijaški dom Tezno v Mariboru
Za mnoge osnovnošolce bo to šolsko leto prineslo spremembe. Vsi, ki končujejo osnovno šolo, so na pomembni prelomnici svojega življenja. Pred njimi se odpira novo obdobje srednješolca. Za nekatere med njimi je to povezano tudi z novim domovanjem v času šolanja. Pri odločitvi, kje si poiskati stanovanje, želimo v Dijaškem domu Tezno v Mariboru pomagati vsem zainteresiranim osnovnošolcem in njihovim staršem, ki se bodo vpisali na Srednjo strojno in poslovno šolo v Mariboru. Dijaški dom Tezno, na Zolaje-vi ulici 13, je dom z najdaljšo tradicijo v Mariboru. Lociran je v neposredni bližini Kovinarskega šolskega centra, kar je njegova velika prednost. Dom sprejema tudi dijake in dijakinje ostalih srednjih šol. V dijaške domove prihaja največ otrok s podeželja. Ti otroci niso navajeni mestnega okolja, ki jih lahko hitro zavede. Velika mesta, kot je Maribor, imajo svoje pasti. Pomembno je, da otroci, ko prestopijo domska vrata, niso takoj na ulici, prepuščeni vsem njenim vplivom. Podeželski otroci so navajeni narave, miru, tišine in svežega zraka. Tako okolje nudi tezenski dijaški dom. Dom obdajajo igrišča, gozd in travniki. Je v mestu, pa vendar dovolj odmaknjen od hrupa
in mestnega vrveža. Zaposleni v domu si želimo, da bi bili dijakinje in dijaki uspešni pri doseganju svojih poklicnih ciljev. Želimo si dobrega sodelovanja z vsakim posameznikom in vzpostaviti trdno vez s starši dijakov. Skrbimo, da bi se dijaki v domu počutili varno in prijetno ter da bi v domu preživeli lepe dni svoje mladosti. V ta namen nudi dom svojim dijakinjam in dijakom bivanje v dvoposteljnih sobah, z možnostjo interneta v sobi, dostop do računalnikov in interneta v računalniški učilnici, knjižnico in veliko interesnih dejavnosti. Prva skrb v domu je namenjena učenju in učnemu uspehu. Dijaki živijo v domu zato, da bi uspešno končali šolanje. Zaradi tega redno sodelujemo s šolami in spremljamo učni uspeh dijakov. V prostem času dijakinje in dijaki pripravljajo različne kulturne prireditve, športna srečanja, sodelujejo v raznovrstnih delavnicah, kjer preizkušajo svoje spretnosti in se učijo ljudskih izročil. Pripravljajo literarne večere, kvize, plese, hodijo na izlete in pohode ter klepetajo z zanimivimi gosti. Dom ima lastna športna igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko in poseben prostor za namizni tenis in fitnes. Zelo pomembna za odraščajočega mladostnika
je tudi prehrana. Dijaški dom ima lastno kuhinjo, ki nudi raznovrstno in predvsem zdravo prehrano. Težimo k pristni domači hrani, predvsem jedem, ki vsebujejo snovi, ki jih odraščajoč mladostnik nujno potrebuje. Tako ponuja naša kuhinja tudi vegetarijansko in dietno prehrano. Dijaki imajo v domu tri dnevne obroke. Prijavnico dobite v knjigarni ali na spletni strani doma: www2.arnes.si/~dtezno4, kjer dobite vse ostale potrebne informacije. Stran je vredna ogleda! Informativni dan v domu bo v petek 15. 2. in v soboto 16. 2. 2008 od 9. ure naprej, ko se boste lahko neposredno seznanili z delovanjem doma. Informacije dobite tudi na telefonski številki 02/ 460 54 02. Prijavnice pošljite na naslov: Dijaški dom Tezno, Zolajeva ulica 13, Maribor.
Starši, nudite svojim otrokom mir in naravno okolje, prijazno osebje dijaškega doma pa bo poskrbelo za vse ostalo. Pričakujemo vas v dijaškem domu Tezno!
V enem letu prejeli štiri priznanja
Ljudska univerza - zanesljiva pot do uspeha
Ljudska univerza Ptuj je bila ustanovljena pred 60 leti, izobraževanje odraslih v različnih oblikah na Ptuju pa se je pojavljalo že leta 1925. Poleg predavanj je univerza takrat organizirala tudi dramske predstave, koncerte, jezikovne tečaje in spodbujala posameznike k izobraževanju. Danes deluje ptujska Ljudska univerza kot javni zavod z vrsto verificiranih šol in izobraževalnih programov in je enakovreden partner drugim izobraževalnim organizacijam. Izvajajo izobraževanja za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje ter spodbujajo k vseživljenjskemu učenju kot eni temeljnih vrednot moderne Evrope.
»Naše poslanstvo je izobraževanje in svetovanje odraslim. Z bogatimi izkušnjami in strokovnostjo zaposlenih želimo motivirati in spremljati naše udeležence na njihovi poti do uspeha, spodbujati in verjeti v pomembnost vseživljenjske-ga učenja. Ponuditi želimo široko izbiro programov, glede na trenutno povpraševanje in upoštevajoč bodoče trende. Najbolj nazoren pokazatelj naše rasti so seveda zadovoljni udeleženci. Ugotavljamo, da se število le-teh v zadnjih petih letih konstantno zvišuje. Delež tistih, ki uspešno opravijo poklicno maturo, je višji od republiškega povprečja, na kar smo še posebej
ponosni,« poudarja kolektiv Ljudske univerze Ptuj na čelu z direktorico mag. Klavdijo Markež.
Udeleženci lahko pri vključitvi v izobraževalne programe, ki jih nudijo na ptujski Ljudski univerzi, izbirajo med vključitvijo v visoko- in višješolske programe, srednješolske programe ter tudi dokončanje osnovne šole za odrasle. Visokošolski študij izvajajo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, študentje pa se lahko odločajo za več različnih smeri. V celoti izvajajo tudi študij Podjetništva po prenovljenem bolonjskem sistemu.
Dodiplomski študij so letos še nadgradili z novim bolonjskim magistrskim programom Računovodstvo in revizija, ki ga bodo začeli izvajati v prihodnjem študijskem letu. »Študent si v treh letih pridobi diplomo prve stopnje (na programu Visoka poslovna šola), nato pa se lahko neposredno, brez dodatnih pogojev, vpiše še dvoletni magistrski študij. Gre za sistem študija v skladu z bolonjsko deklaracijo, ki ga predlaga Evropska unija za poenotenje visokošolskih programov. Program odlikujejo mednarodna primerljivost, izbirnost vsebin, sodobne in inovativne oblike dela ter individualen pristop, namenjen pa je študentom, ki želijo nadgraditi znanje o trženju,«
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež
pojasnjujeta Dušan Šilak in mag. Petja Janžekovič, strokovna delavca na Ljudski univerzi Ptuj.
Vedno več programov
V študijskem letu 2006/2007 so verificirali še študijski center Gea College - Center višjih šol in tako pričeli vpisovati v višješolski študijski program Računovodja, ki ga je uspešno zaključilo 21 diplomantov. V tekočem študijskem letu so pod okriljem Gea Collegea vpisovali tudi v
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2, Ptuj
Visoke in višje šole: ^^^^^^^^^^^^^^ VISOKA POSLOVNA ŠOLA - Ekonomska fakulteta Ljubljana
Dodiplomski program - smer Trženje
Podiplomski program - smer Računovodstvo in revizija
VIŠJA STROKOVNA SOLA - GEA College Ljubljana smer Računovodja smer Komercialist
■;|> GEA College CVŠ,
(gS. Družba za višješolsko izobraževanje ■
Srednje šole: i PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK TRGOVEC
WWW.LU-PTUJ.SI
Usposabljanja in tečaji:
USPOSABLJANJE ZA KNJIGOVODSKA DELA USPOSABLJANJE ZA SOBARICE VARSTVO PRI DELU VILIČARISTI
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE -brezplačne izobraževalne oblike
02 749 21 50
TEČAJI TUJIH JEZIKOV TEČAJI RAČUNALNIŠTVA TEČAJ GOVORNIŠTVA
Mi smo šolal
višješolski študijski program Komercialist. V prihodnjem šolskem letu bodo pričeli izvajati tudi visokošolski program za podjetništvo - Visoka šola za podjetništvo, prav tako v sklopu Gea Collegea. »Ponudba naših srednješolskih izobraževalnih programov je zelo pestra. Izobražujemo vzgojiteljice predšolskih otrok, ekonomske tehnike, gostinske tehnike, kuharje, natakarje in trgovce. Visoka stopnja uspeha na poklicnih maturah in zaključnih izpitih je dovolj nazoren pokazatelj našega kvalitetnega dela. Prav tako pa z največjim veseljem ugotavljamo, da z novimi vpisi v razvid izvajalcev srednješolskih programov, z uvedbo visokošolskega študija in s posodobitvijo učnih pripomočkov število slušateljev iz leta v leto raste. Med naše najuspešnejše pridobitve na področju elektronskega učenja nedvomno sodi elektronski indeks, s katerim se naši slušatelji prijavljajo na izpite, pridobivajo študijsko in dodatno gradivo ter sproti preverjajo ocene. Na naših spletnih straneh so predstavljene vse naše izobraževalne oblike, tekoča obvestila, urniki z izpitnimi roki, obvestila o tečajih, novice, aktualni projekti. V sklopu IK tehnologije nudimo tudi storitve Borze znanja, ki omogočajo uporabnikom brskanje po obsežni bazi ponudbe in povpraševanja znanj ter storitve Svetovalnega središča, ki je namenjeno informiranju in svetovanju odraslim v izobraževalnem procesu,« pojasnjuje Markeževa. Poklicno usposabljanje je usmerjeno v pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za zidarje, usposabljanja za knjigovodska dela, usposabljanja za upravljavce težke gradbene mehanizacije ter viličarjev, izvajajo pa tudi seminarje za pripravo na preizkus znanja na GZS za trgovskega poslovodjo ali prodajalca. Jeseni 2006 so pričeli tudi izvajati usposabljanje za sobarice, ker kot pravijo, želijo slediti potrebam trga delovne sile tudi na področju turizma kot prioritetne panoge naše regije. V pripravi imajo še nekatere programe usposabljanj, kot so socialni oskrbovalec/oskr-bovalka na domu, bolničar/ bolničarka, maser/maserka
ter administrator/administra-torka.
»Splošno izobraževanje je tesno povezano z memorandumom o vseživljenjskem učenju kot podlagi za celostno izpopolnjevanje posameznika skozi vse življenje. Pri tem mislimo predvsem na učenje v središču za samostojno učenje, borzo znanja, različne tečaje tujih jezikov in računalništva, univerzo za tretje življenjsko obdobje, različne seminarje in tudi brezplačno učno pomoč odraslim. Z željo, da bi udeleženci še raje prihajali na Ljudsko univerzo Ptuj, da bi bili še strokovnejši, a hkrati prijazni, da bi svoje kvalitete ustrezno vrednotili in imeli jasno in pogumno vizijo, smo uspešno zaključili program Andragoškega centra Slovenije, imenovan POKI - ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje. V okviru tega projekta smo pridobili certifikat kakovosti, ki ga vsako leto preverjamo in nadgrajujemo. Menimo, da bomo tako še kvalitetneje
nudili svoje storitve lokalnim partnerjem, financerjem, delodajalcem, organizacijam ter na tak način še dodatno povečali zadovoljstvo vseh vključenih v proces izobraževanja,« še poudarja direktorica.
V enem letu štiri pomembna priznanja
Sicer pa si je Ljudska univerza Ptuj lansko leto prislužila kar štiri zelo pomembna priznanja. Februarja so prejeli priznanje Q-šola 2007 s strani Planeta GV, ki nagrajuje trud na področju informacijske tehnologije ter prijaznosti le-te do uporabnikov. To priznanja so si pridobile le tri ustanove v državi. Maja lani so s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobili certifikat Družini prijazno podjetje , ki se nanaša na prizadevanja Ljudske univerze Ptuj za prijaznost tudi do svojih zaposlenih. Oktobru so prejeli priznanje za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih , ki ga je podelil Andragoški center Slovenije na pobudo in predlog Mestne občine Ptuj. Ob koncu leta pa so na sprejemu pri županu dr. Štefanu Čelanu prejeli še posebno priznanje Mestne občine Ptuj za trud in strokovne dosežke.
»Tudi v bodoče bomo skrbeli za visoko kvaliteto naših storitev ter se trudili za motiviranost, uspešnost in zadovoljstvo naših udeležencev. Še naprej bomo spremljali aktualne potrebe trga delovne sile in temu primerno prilagajali naše učne programe. S svojimi dejavnostmi pa želimo širiti zavest o nujnosti vseživljenjskega učenja med lokalno javnostjo, kakor tudi širše,« poudarja kolektiv Ljudske univerze Ptuj.
Dženana Becirovic
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11,02 23411 13
Vabljeni v srednješolske
programe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* PROMETNI TEHNIK
* GOSTINSKI TEHNIK
* PREDSOLSKA VZGOJA
* TURISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* G D - KUHAR, NATAKAR
Prvi sejem visokega šolstva na Revivisu
Največ zanimanja za turizem
Sejem visokega šolstva, ki so ga lani v Regijskem višješolskem in visokošolskem središču Ptuj izpeljali prvič, je dosegel presenetljiv uspeh. Predstavili so kar 20 študijskih programov, največje zanimanje pa je bilo za študijske programe s področja turizma.
»Ptuj je v preteklosti že slovel kot mesto sejmov. Odločili smo se, da bomo pripravili še enega: Sejem visokega šolstva. Namen sejma je informirati bodoče študente o možnostih študija. Odločitev o izbiri študija je za posameznika zelo pomembna in zato želimo bodočim študentom olajšati odločitev. Na sejmu so se predstavile vse štiri slovenske univerze in nekateri visokošolski zavodi. Na enem mestu je bilo možno dobiti informacije o več kot 20 visokošolskih študijskih programih. Prav tako so se zvrstile tudi multimedijske predstavitve fakultet po pripravljenem urniku. Zares dobro izhodišče za razmislek o izbiri študija,« je pojasnil direktor Revivisa Ptuj dr. Oto Težak.
V študijskem letu 2008/09 bodo kandidati v Revivisu Ptuj lahko izbirali med štirimi dodiplomskimi, štirimi magistrskimi in enim višješolskim študijskim programom. Vsi programi so akreditirani za izvajanje na Ptuju. Ponujeni so dodiplomski študijski programi prve stopnje: management turističnih destinacij,
največji interes za študijske programe s področja turizma.
»Prizadevamo si, da imajo študenti na voljo priznane in kvalitetne izvajalce študijskih programov, ki s svojimi mehanizmi zagotavljajo kakovost študija. Študentova osebna odločitev pa je, ali se bo vpisal in študiral,« je še dejal direktor Revivisa Ptuj.
Prednost tako imenovanih gostujočih programov je po Težakovem mnenju v tem, da se lahko ponudi večje število programov, da se ponudijo najkvalitetnejši programi za neko področje, ki so na voljo v slovenskem prostoru, in da se izvajajo tisti programi, za katere je dovolj zanimanja. Informacije o možnostih študija lahko dobite vsak dan v
času uradnih ur na sedežu Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj (Revivis Ptuj), po telefonu 02 7711092, dostopne so na internetni strani: http:// freeweb.siol.net/upptuj04/ ali s pomočjo internetnega elektronskega naslova info. up.ptuj@siol.net.
Dženana Bečirovič
Direktor Revivisa Ptuj dr. Oto Težak
organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter organizacija in management informacijskih sistemov. Med magistrskimi študijskimi programi druge stopnje pa so na voljo: turizem, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter organizacija in management informacijskih sistemov.
Kvalitetni izvajalci programov
Visokošolska izobraževanja bodo na Ptuju v obliki
izrednega študija izvajale priznane in uveljavljene fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. V študijskem letu 2008/09 se bodo na Ptuju izvajali tisti študijski programi, za katere bo dovolj zanimanja študentov in po pogojih, ki jih določajo matične fakultete. Sicer pa lahko podrobnejše informacije o programih in merilih za prehode bodoči študentje najdejo v Razpisu za vpis v študijskem letu 2008/2009.
Vsi visokošolski programi, ki jih bodo izvajali v prihodnjem študijskem letu, so prenovljeni po bolonjskih smernicah. Težak pravi, da je zaradi hitro razvijajoče se turistične infrastrukture v našem okolju
Prvi sejem visokega šolstva na Revivisu Ptuj
ka - osebni račun - študentski paket - i-Net banka - osebni račun - št
Nekatere odločitve sprejmemo le malokrat v življenju. In prihajajo leta, ko potrebujemo dobrega bančnega partnerja.
Banka Koper s študentskim paketom ponuja ugodno posojilo, poleg katerega dobiš še brezplačno vodenje osebnega računa, pametno kartico Activa Maestro, plačilno kartico Activa Visa Electron in brezplačno uporabo i-Net Banke.
Banka Koper, članica skupine IN l tS4 nnn Si^JB40I0
{C Banka Koper
www.banka-koper.si
Foto: DB
Foto: DB
Višja strokovna šola Ptuj
O kakovosti priča tudi izrazit porast vpisa
Sočasno z informativnim dnem srednjih šol, ki bo potekal 15. in 16. februarja, bo svoja vrata odprla tudi Višja strokovna šola Ptuj. Tudi njihovi programi bodo v prihodnjem šolskem letu v celoti prenovljeni, izvajali pa bodo redni in izredni program me-hatronika, upravljanje podeželja in krajine ter novost, program ekonomist. Informativni dan bo 15. in 16. februarja, na Vičavi, v prostorih Višje strokovne šola Ptuj.
in dodaja, da je osnovno vodilo šole dvigniti izobrazbeno strukturo v mestni občini Ptuj in tudi na širšem področju Slovenije. »Prizadevali si bomo razvijati nove, potrebam gospodarstva prilagojene programe, s ciljem, da se čim hitreje prilagajamo zahtevam trga in povečamo konkurenčnost. Dosedanje povezovanje gospodarstva in šolstva s ciljem prestrukturiranja višješolskihšolskih in drugih programov izobraže-
Prvi diplomanti mehatronike z ministrom dr. Milanom Zverom in ravnateljem Višje strokovne šole Ptuj Robertom Harbom.
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj
V petek, 15. februarja, bo potekal ob 10. in 16. uri, v soboto, 16. februarja pa ob 10. uri. Šola ima urejen spletni portal, na katerem je prav tako možno dobiti kopico koristnih informacij, najboljša promocija šole pa so po mnenju Roberta Harba, ravnatelja Više strokovne šole Ptuj, študentje in njihov uspeh. »Predvsem smo veseli odziva že zaposlenih, ki so po nekaj letih ugotovili, da morajo svoje praktične izkušnje nadgraditi z novim znanjem, novimi spoznanji - novimi tehnologijami. Njihove pozitivne študijske izkušnje nam skoraj vsak dan pripeljejo koga, ki bi želel informacije o naših programih in načinu študija. V referatu za študentske zadeve dnevno informiramo potencialne kandidate za študij,« je pojasnil Harb.
Bistvena novost, ki jo bodo na Višji strokovni šoli Ptuj izvajali v študijskem letu 2008/2009, je redni program ekonomist. Ta bo nadomestil dosedanjega komercialista, zasnovan pa je na večjem številu poklicnih standardov in omogoča precejšnjo izbirnost. »Študentom bomo omogočili nadaljevanje rednega in izrednega izobraževanja v bližini doma, ob tem pa pridobitev ustreznih strokovno teoretičnih in praktično uporabnih znanj s področij, kot so: poslovna logistika, tehnična komerciala, finančno poslovanje, računovodstvo, turizem, medna rodno poslovanj e in še kakšno. Diplomanti bodo imeli zaposlitvene možnosti na področju podjetništva, komerciale, trženja, turizma, poslovne logistike, računovodstva, bančništva, zavarovalništva, nepremičninskega poslovanja in mednarodne menjave,« pojasnjuje Harb
vanja se je izkazalo kot edina prava pot v prihodnost. Naši diplomanti opravijo štirideset odstotkov svoje študijske obveze v naših partnerskih podjetjih, ostali delež pa v šoli. To pomeni povezovanje med delodajalci in šolo, skratka dosegli smo, da sooblikujemo in smo soodgovorni za študente. Naši diplomanti so zaposljivi! Najprepoznavnejši program ostaja še vedno me-hatronika, ki je bil ravno tako prenovljen, zato bo omogočal študentom še večjo izbirnost kot doslej. Študenti si v času študija pridobijo širša tehnična znanja s poudarkom na računalništvu in robotiki. Zaradi tega znanja so iskan kader
v gospodarstvu,« še dodaja ravnatelj ptujske Višje strokovne šole.
Prvi od trenutno 570 vpisanih študentov v vseh treh programih so začeli svojo študijsko pot leta 2005. Septembra lani je prvih šest rednih študentov mehatronike že zagovarjalo svoja diplomska dela. Štirje izmed teh diplomantov so že zaposleni, eden pa je nadaljeval študij mehatronike v Mariboru.
V treh letih s 198 na kar 570 študentov
Za prihajajoče šolsko leto imajo za novince razpisanih 175 mest za redni in 240 za izredni študij. Sicer pa je porast števila vpisanih študentov na šoli izrazit. Na Višji strokovni šoli Ptuj, ki je bila ustanovlje-
na oktobra 2004, so v prvem študijskem letu 2005/06 vpisali 198 študentov, drugo leto je pri njih študiralo 396, v letošnjem letu pa kar 570 študentov. »Z vpisom smo izredno zadovoljni. Nahajamo se v novih, sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na
Vičavi. Vizija kolektiva je, postati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da izrabijo ter polno razvijejo svoje sposobnosti. Prizadevamo si za uresničevanje pojma vse-življenjskega učenja. Pri tem uspešno sodelujemo s pod-
jetji pri izvajanju praktičnega izobraževanja, s tem pa omogočamo lažjo zaposljivost naših diplomantov. Nenehno vlagamo v opremo naših laboratorijev, ki so skupni in jih uporabljamo vse šole na ŠC Ptuj,« je zaključil Harb.
Dženana Bečirovič
m
Fakulteta za kmetijstvo
Faculty or Agriculture
Spoštovani!
Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru je prva v Sloveniji uspešno akreditirala vse študijske programe (1., 2. in 3. stopnja študija) v skladu z Bolonjsko reformo. V
študijskem letu 2008 / 2009 razpisujemo na prvi stopnji študija 6 visokošolskih strokovnih programov (Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine, Živinoreja, Biosistemsko inženirstvo, Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Ekološko kmetijstvo, Management v agroživilstvu in razvoj podeželja) in univerzitetni program Kmetijstvo. Diplomanti vseh programov lahko študij nadaljujejo na 2. na 3. stopnji študija (Kmetijstvo ali Agrarna ekonomika). Študij poteka skladno z bolonjskimi smernicami ter po sodobnih metodah študija (problemsko naravnano učenje, tutorstvo) in se bo izvajal na novi lokaciji Fakultete za kmetijstvo, v gradu Pohorski dvor, z izjemo študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki poteka na dislocirani enoti Fakultete za kmetijstvo v Dvorcu Rakičan v Murski Soboti.
Vse zainteresirane vabimo na informativne dneve, ki bodo v petek, 15. 2. 2008, ob 10h in 15h ter v soboto, 16. 2. 2008, ob 10h v novih prostorih Vile Pohorski Dvorec (Pivola 8, Hoče). Za študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja bo informativni dan ob enakih terminih, organiziran v dvorcu Rakičan. Podrobnejše informacije so na voljo vsak dan med 10.00 in 12.00 uro v referatu za študijske zadeve na tel.: 02/ 22 96 070 in na spletni strani Fakultete za kmetijstvo http://fk.uni-mb.si.
Dekan: Prof. dr. Jernej TURK
Tradicija, znanje in kakovost
Ženske v tehničnih poklicih
Huanita in Andreja prvi študentki mehatronike
V prvi generaciji mehatroni-kov v okviru Višje strokovne šole Ptuj, program so začeli izvajati leta 2005, se je vpisalo 197 rednih in izrednih študentov. V študijskem letu 2007/2008 je vseh že 600. Šolo so zapustili tudi že prvi diplomanti, inženirji mehatro-nike. Gre za kader, ki je zapo-sljiv, ki ga podjetja v procesu proizvodnje vse bolj potrebujejo. Med študenti mehatro-nike Višje strokovne šole sta tudi Huanita Kekec iz Nove vasi pri Markovcih in Andreja Žalar Bezjak iz Ptuja. Pri študiju sta zelo zagnani, s povprečnimi ocenami 8. Čeprav pred vpisom v študijski program mehatronike nista imeli tehničnih predznanj, Huanita je upravna tehnica,
Andreja je končala gimnazijo, sta ob dodatni pomoči šole in sošolcev uspeli premagati tudi to oviro. Trenutno sta edini študentki mehatronike v izrednem študiju na Ptuju, po nekaterih podatkih pa tudi v Sloveniji.
Kot je povedal ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb, so tudi slovenska podjetja pričela zaposlovati ženske s tehničnimi znanji, čeprav je to v tem trenutku še bolj izjema kot pravilo. Eno takih je mariborski Cimos, v tujini to že dolgo ni več vprašanje. Tudi na evropskem tekmovanju iz mehatronike, ki je bilo v letu 2005/2006 v Klagenfur-tu, so bile tuje ekipe mešano sestavljene, en moški, ena ženska, Slovenci pa smo še
»Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje želi s svojimi aktivnostmi in ukrepi aktivne politike zaposlovanja povečati možnosti za zaposlitev brezposelnim osebam. Možnosti za zaposlitev se v največji meri povečajo, če oseba pridobi tista znanja, izkušnje in spretnosti, ki jih delodajalci največkrat potrebujejo. Glede na dejstvo, da je največ nepokritih potreb po delavcih v tehniških panogah (strojništvo, gradbeništvo, energetika ...), vzpodbujamo izobraževanje brezposelnih oseb predvsem v teh smereh. V evidenci brezposelnih oseb na Območni službi Ptuj je skoraj 60 odstotkov žensk, kar pomeni, da je potrebno iskati možnosti za zaposlitev tudi na področjih, kjer ženske niso tako pogosto zastopane. Ustrezna znanja, zavzetost in motiviranost za delo in izobraževanje jim bodo dali nove možnosti za zaposlitev in razvoj kariere. Smo v obdobju, ko se zahteve delovnih mest bliskovito spreminjajo, kar ima za posledico nenehno izobraževanje tako zaposlenih kot oseb, ki so začasno brez zaposlitve, saj edino na ta način ostajajo konkurenčni na trgu dela in s tem zanimivi za novega ali obstoječega delodajalca. Prav tako lahko le delodajalci, ki imajo ustrezno izobražen kader, dosegajo ugodne poslovne rezultate in konkurirajo na globalnem trgu.
Brezposelnim osebam, ki s svojimi znanji, sposobnostmi in ostalimi značilnostmi nimajo realnih možnosti za zaposlitev in se odločijo za izobraževanje v smereh, ki so na trgu iskane, Zavod krije stroške šolnine, dodatek za prevoz in izplača štipendijo,« je o aktivnostih in ukrepih aktivne politike zaposlovanja in usmerjanju brezposelnih žensk v tehnične poklice povedal vodja Urada za delo Ptuj Miran Murko.
Foto: Črtomir Goznik
Huanita Strelec: »Ze od nekdaj sem rada odvijala in privijala vijake, zanimala pa me je tudi elektronika. Študij mehatronike je bil v prvi vrsti izziv.«
Foto: Črtomir Goznik
Andreja Zalar Bezjak: »Mehatronika je poklic prihodnosti, ki je vse bolj privlačen tudi za ženske.«
vztrajali v tradiciji in sodelovali z moško ekipo. Izredni študentki Huanita in Andreja sta stari 35 let, obe mamici, Huanita ima tri otroke, Andreja dva. Zadovoljni sta, da ju pri študiju podpirata tudi moža. Andrejin mož že dolgo opravlja poklic elektronika, podprtega z računalniškimi sistemi, včasih se temu ni reklo mehatronika tako kot danes. Doma sta se veliko pogovarjala o njegovem delu, zato jo je tudi podprl, ko je slišal za ta študij. Po končanem študiju se želi zaposliti v domačem podjetju, prevzeti si želi predvsem računalniški del. Iskala pa bo tudi zaposlitev v kakšnem podjetju. Tudi Huanitin mož opravlja podobna dela. Navdušeni so tudi njuni otroci, ker imajo mamici, ki bosta znali vedno poiskati napake in jih tudi odpraviti, ko se bo nek stroj ustavil. Huanita je povedala, da jo je že od nekdaj privlačilo privijanje in odvijanje vijakov, zanimala jo je tudi elektrika.
Kjer je volja, je tudi pot
Za študij sta se odločili preudarno, zato pri usklajevanju vseh obveznosti (mame, žene, gospodinje in študentke) nimata težav, čeprav ni lahko, pravita. Potrebno pa si je vzeti čas zase. Predavanja so v glavnem ob petkih in sobotah, vedno sta prisotni, čeprav ni obvezno, med tednom pa potekajo še laboratorijske vaje, organizirane po skupinah. Študirata dopoldne in tudi ponoči. Elektro in strojni del je bil zanju še posebej težak zalogaj v začetku, z vztrajnostjo in prizadevnostjo pa sta osvojili tudi ta znanja, ki ju za razliko od sošolcev predhodno nista imeli. V izredni študij meha-tronike sta se namreč vpisali brez predhodnih tehničnih znanj. V začetku sicer ni bilo tako težko, začeli so z informacijsko tehnologijo, tehničnimi predpisi, da so prebili led, zdaj pa je že, ugotavljata. Čutita pa, da bo težko prebiti misel-
nost pri delodajalcih, Huanita in Andreja pravita, da sta imeli kar nekaj težav pri delodajalcih, ko sta se zanimali za prakso. Ne zanimajo jih, ali imata ustrezna znanja, že na začetku so jih skušali odpraviti, češ,
gre za umazano delo, ki ni za ženske.
Tehnični poklici so poklici prihodnosti, še posebej poudarjata Huanita in Andreja, to sploh niso moški poklici, kot je prepričana večina. Ni jima
Kaj je mehatronika?
Mehatronika je nov način razmišljanja o načrtovanju izdelkov in sistemov, ki omogočajo integracijo precizne mehanike, elektronike, avtomatskega vodenja, informatike, ekonomike in varovanja okolja v osnovni proces načrtovanja, namesto da bi iskali inženirske rešitve za vsako zahtevo posebej, pravi Robert Harb, univ. dipl. inž. str., ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Šolskega centra Ptuj. Današnji trg delovne sile zahteva povezovanje znanj strojništva, elektrotehnike, avtomatike, informacijskih tehnologij, ekonomije in menedžmenta, tehniškega varstva okolja ter jezika inovativnosti in kreativnosti. Sodobna proizvodnja vse bolj zahteva uporabo strojev, ki delujejo s pomočjo elektronskih krmilnih sistemov in brez avtomatiziranih linij. Robert Harb, univ. dipl. inž. str., ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj, je v zvezi s tem še povedal: »S pridobljenimi znanji bodo diplomanti zanimivi za trg dela, saj bodo znali uporabljati znanja iz osnovnih inženirskih disciplin pri obravnavanju kompleksnih razvojnih in tehnoloških problemov. Znali bodo načrtovati in krmiliti razvojni in proizvodni proces, se učili delati v timu ter znali tudi reševati probleme v predpisanem času.« Mehatronik je multidisciplinarno izobražen strokovnjak. Izraz mehatronika se je prvič pojavil pred približno 40 leti in predstavlja novo tehnično smer.
Foto: Črtomir Goznik
žal, da sta se odločili za poklic prihodnosti, saj je blizu tudi sami ženski naravi, pedantno-sti, natančnosti, vztrajnosti, zanesljivosti. Izziv sta sprejeli, čeprav so ju v začetki sprejeli s številnimi dvomi in pomisleki. Večina je bila prepričana, da bosta že po dveh mesecih odnehali. Še posebej veseli sta podpore profesorjev, tudi sošolci jima radi pomagajo. Kot nezaposleni in prijavljeni v evidenco brezposelnih sta bili pred odločitvijo za izredni študij vključeni v računalniški tečaj (ECDL). V tem času sta tudi nekaj slišali o študiju mehatronike, po osvojenem računalniškem znanju, sta tudi pridobili pogum, da sta se vpisali v ta študij, ki je res težak, še posebej za žensko, ki ni doma v tehnični stroki. V največji meri je šlo za izziv, sem sposobna ali ne, pravita. Želja in volja pa sta tisto, kar vodi k uspehu. Huanita in Andreja kažeta pot tudi drugim ženskam, ki še kolebajo, ali se odločiti za tehnično izobraževanje ali ne. Po diplomi na Višji strokovni šoli Ptuj sta odločeni študij nadaljevati v Mariboru.
MG
VA4**;) W 9 jl p-«*
v-
M
Dijaški dom Vič Gerbičeva 51 /A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si
DRAGA UČENKA. DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 15. IN 16. 2. 2008 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Komisija DS za zdravo prehrano dijakov
Topla prehrana da, a kako do nje?
Člani komisije državnega sveta (DS) za kulturo, znanost, šolstvo in šport enotno podpirajo idejo, da bi dijakom zagotovili toplo prehrano in s tem prispevali k njihovemu bolj zdravemu prehranjevanju. Je pa razprava o predlogu zakona o subvencioniranju dijaške prehrane nakazala številne pomisleke o izvedbi predlaganih rešitev v praksi. Resnega nasprotovanja takšni ideji ne more biti, je uvodoma menil predsedujoči komisiji Zoltan Jan, je pa veliko vprašanje, kako naj bi to izpeljali, sploh glede na to, da naj bi obroke delili v šolah, ki imajo tudi po 1000 učencev. Če je zakon mišljen resno, bi morali predlagatelji pripraviti temeljito analizo, kakšen bo vpliv na urnike, je menil Bra-nimir Štrukelj, ki je opozoril, da je vzpostavitev prostorskih zmogljivosti (kuhinja, jedilnica, razdelilnica hrane) zelo visok strošek. Ponekod pa za njihovo vzpostavitev v okviru šole niti ni možnosti. Potrebo po analizi obstoječega stanja, zmogljivosti in možnosti, vidi tudi Drago Žura. Poudarja pa, da bi za dosego cilja - prispevati k boljši prehrani dijakov - v zakon morali vključiti smernice zdravega prehranjevanja kot pogoj, kaj se bo subvencioniralo. Da se ne bi denimo subvencionirala hitra prehrana.
Izrazil je še bojazen, da se ne bi podobno kot pri študentih v bližini srednjih šol začeli pojavljati kioski hitre prehrane. Prehitra uveljavitev nedomi-šljenega zakona bi povzročila več problemov kot koristi, je opozoril Žura in dodal, da je
z nadgradnjo zakona možno najti prave rešitve. Rajko Fajt je na pomisleke o prilagajanju urnikov odgovarjal, da njegove izkušnje iz šolskega centra na Ptuju kažejo, da se da marsikaj narediti. Prepričan je, da bi odmor za obrok, tudi če bi se zato pouk podaljšal za pol ure, koristil tako dijakom kot tudi učiteljem. Zato se je zavzel, da se dijakom da bone za subvencionirano prehrano, šole in ponudniki pa se bodo po sprejetju rešitev začeli prilagajati.
V imenu predlagateljev zakona - skupine 28 poslancev koalicijskih strank - je poslanka SDS Alenka Jeraj poudarila, da so prav z namenom, da se odprejo vse dileme in se poskuša rešitve izboljšati, zahtevali splošno razpravo o zakonu. Želja predlagateljev pa je, da se zagotavljanje tople prehrane praviloma dogaja na šolah. Te ponekod imajo pogoje, a jih ne izkoristijo. Zakon podpira tudi šolsko ministrstvo, je dejala direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolo na ministrstvu Mojca Škrinjar. Kot možnost za srednje šole, kjer nimajo ustreznih prostorov, pa je omenila osnovne šole, ki so v bližini in kjer praviloma pripravljajo ali vsaj delijo tople obroke. Podobno so člani komisije podprli tudi idejo, da se staršem, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, zagotovi brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke. A je tudi pri noveli zakona o vrtcih ob prevladujoči oceni, da zakon pomeni korak naprej, razprava odprla nekatera vprašanja.
alne stroške pa iz proračunov občin. Štrukelj pa je nasprotoval nekaterim konkretnim rešitvam, in sicer ukinitvi he-terogenih oddelkov in temu, da v času počitka otrok ne bi bili sočasno prisotni vzgojiteljica in njena pomočnica. Prav tako so po njegovih besedah pomisleki glede varuha otrok na domu.
Škrinjarjeva je soglašala, da bi rešitev glede varuha otrok na domu z dopolnilom lahko dodelali. Heterogeni oddelki niso izvzeti; ureja jih pravilnik in jih bo še naprej. Sočasna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice pa je najbolj potrebna takrat, ko so otroci aktivni. Zavrnila je tudi pomislek o diskriminatorni obravnavi staršev z dvema ali več otroci, ko je pogoj za brezplačen vrtec drugega otroka, da vrtec obiskuje tudi prvi otrok. Gre za pozitivno diskriminacijo, zato problemov po njenem ne bo. Mesečni stroški za osnovnošolce pa so nižji. (sta)
Anton Peršak je opozoril na dilemo, da se v diskrimina-toren položaj postavlja tiste starše, ki imajo več kot enega otroka, a le eden obiskuje vrtec, drugi pa denimo že osnovno šolo. Pomisleku se je pridružil tudi Drago Žura. Jože Mencinger pa je k temu dodal vprašanje, zakaj vrtci ne bi bili zastonj. Peršak je znova izpostavil tudi različne obremenitve občin. Veliko problemov bi po njegovih besedah rešili, če bi za vrtce tako kot za osnovno šolstvo plače zaposlenih krili iz državnega proračuna, materi-
Višje strokovno izobraževanje
Za vpis 13.552 prostih mest
Ministrstvo za šolstvo in šport je predstavilo razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 20082009, ki je izšel v četrtek. Razpisanih je 13.552 prostih mest, kar je 15 odstotkov
več kot lani, je na novinarski konferenci povedal direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan. Za redne študije se je število razpisanih mest v primerja-
e
izvaja študij na daljavo/e-študij
Razmišljate o svoji karieri, napredovanju, ugledu?
Visoka poslovna šola
visokošolski strokovni študijski program Poslovanje
pridobljen strokovni naslov
diplomirani ekonomist/diplomirana ekonomistka (VS)
Višja strokovna šola
program Ekonomist program Poslovni sekretar
www.doba.si
I N F O R M A T I V N I D A N
za vse programe bo v petek, 15. in v soboto, 16. februarja 2008 na Dobi, Prešernova ulica 1, Maribor.
DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 76, 02 228 38 90, info@doba.si
vi z lanskim letom povečalo za 23 odstotkov, za izredne študije pa za 12 odstotkov. Ponudbo razpisanih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo 5.322 mest. Na 59 šolah (28 javnih in 31 zasebnih) je razpisanih 23 programov, je še povedal Mežan.
Ob tem je poudaril, da je velika večina programov prenovljenih, medtem ko je nekaj novih. Programi so zasnovani »izrazito praktično«, saj vsaj 40 odstotkov izobraževanja poteka pri delodajalcu kot usposabljanje z delom. Tako bodo imeli študenti po 400 ur prakse v prvem in drugem letniku, je še dodal direktor. Število vpisnih mest v javnih višjih šolah je največje v programih s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, in sicer je takšnih mest za redni študij 37 odstotkov, za izredni pa 41 odstotkov. Za družbene vede, poslovne vede in pravo je za redni študij razpisanih 32 odstotkov mest, za izredni pa 28 odstotkov. Na zasebnih šolah je položaj ravno obraten, saj je za družbene vede, poslovno vede in pravo razpisanih 66 odstotkov mest. (sta)
Študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani izobražuje in učitelje in druge strokovne delavce za področje vzgoje in izobraževanja v 10 univerzitetnih in 1 visokem strokovnem študijskem programu:
■	Razredni pouk
■	Likovna pedagogika
■	Biologija - gospodinjstvo
■	Fizika - tehnika
■	Kemija - biologija
■	Kemija - fizika
■	Matematika - fizika
■	Matematika - računalništvo
■	Matematika - tehnika
■	Socialna pedagogika
■	Specialna in rehabilitacijska pedag.
■	Predšolska vzgoja - VS
Kot je mogoče videti s seznama študijskih programov, na fakulteti usposabljamo različne vrste pedagoških delavcev, od vzgojiteljev predšolskih otrok, profesorjev razrednega pouka in profesorjev likovne pedagogike do profesorjev, ki so strokovnjaki za poučevanje dveh predmetov ali področij v osnovni in mnogih srednjih šolah. Ena od prednosti večine diplomantov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je prav njihova usposobljenost za vsaj dve predmetni področji, kar povečuje njihovo zaposljivost. V vseh študijskih programih, ki izobražujejo učitelje, se morajo študenti usposobiti za teoretično in praktično delo v šoli, kamor sodi organiziranje učnega okolja, ki olajša in spodbuja učenje, razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje, uporaba ustreznih pristopov glede na socialno, kulturno in etnično različnost učencev ter uporaba informacijsko-komunikacijsko tehnologije. Bodoči učitelj se mora usposobiti tudi za delo zunaj razreda, kamor sodijo predvsem sodelovanje s starši in širšim družbenim okoljem, timsko delo z drugimi učitelji in sodelavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, ter evalvacija vzgojno-izobraževal-nega dela. Te kompetence pridobivajo pri temeljnih pedagoških predmetih (psihologija, pedagogika, splošna didaktika, filozofija, sociologija) in pri posameznih predmetnih didaktikah. Seveda pa morajo obvladati tudi temeljna znanja predmetnih področij (npr. matematiko, biologijo, tehniko ...) , ki jih bodo poučevali. Pri razrednih učiteljih je takih področij kar sedem.
Poleg tradicionalnih učiteljskih programov je Pedagoška fakulteta UL edina institucija
v Sloveniji, ki v študijskih programih socialne ter specialne in rehabilitacijske pedagogike usposablja tudi strokovnjake za inklu-zivno vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, in sicer za ves spekter posebnih potreb: od vedenjskih in socialnih težav do vseh vrst oviranosti (vidne, slušne, govorne, gibalne) in učnih težav. Diplomanti vseh študijskih programov si med študijem pridobijo številne pedagoško-strokovne, pa tudi splošne in akademske kompetence, zato so zaposljivi tudi na mnogih področjih izven šolstva. Med temi kompetencami omenimo sposobnost za reševanje različnih pedagoških problemov, komuniciranje in timsko delo z drugimi strokovnjaki, celostno pojmovanje otrok in mladostnikov ter poznavanje in razumevanje njihovih razvojnih značilnosti, razlik in potreb. Poznajo in razumejo zakonitosti učenja in poučevanja različnih področij. Študij na PeF UL se povezuje s prakso na osnovi sodelovanja z vzgojno-izobraževalni-mi zavodi, kjer študenti znanje, ki ga pridobivajo na fakulteti, pod vodstvom izkušenih mentorjev povezujejo in bogatijo s praktičnimi izkušnjami. Povezovanje s številnimi univerzami in fakultetami v evropskem prostoru omogoča študentom in učiteljem PeF obiske in izpopolnjevanje na teh fakultetah in s tem izboljševanje kakovosti študija in raziskovanja. V preteklem letu je odšlo na izmenjavo na tuje univerze kar 43 naših študentov in 23 profesorjev.
Fakulteta ob zavedanju o nujnosti usposabljanja vrhunskih in specializiranih pedagoških strokovnjakov, ki bodo skrbeli za nadaljnji razvoj pedagoške prakse v Sloveniji, izvaja tudi magistrski in doktorski študij za večino študijskih področij. Podiplomski študij temelji na povezovanju z raziskovalnim in umetniškim delom, saj predavatelji sodelujejo ali so nosilci številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov, raziskovalne rezultate objavljajo v strokovnih in znanstvenih publikacijah, umetniško delo pa predstavljajo na individualnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Plačana objava
Foto: DB
Nogomet • DNT MNZ Ptuj
Uspel trenerski seminar
Društvo nogometnih trenerjev pri MNZ Ptuj je minuli vikend organiziralo trenerski seminar za podaljšanje licenc za trenerje B in C. Udeležba je bila zelo dobra, saj je sodelovalo kar osemdeset trenerjev. Predavanja so bila zelo raznolika, tako da je lahko vsak našel nekaj zase. Najprej je Janko Turk predaval na temo trenerji in tekmovanja ter predstavil novitete pravil nogometne igre. O vadbi dinamične tehnike za mlajše starostne kategorije ter o pomanjkljivostih in
odpravi napak jih je seznanil profesor Gorazd Černila, profesor Simon Vidovič pa o razvoju osnovne moči, eksplozivne moči in koordinacije pri mlajših starostnih kategorijah. Dr. Zdenko Verdenik (na sliki) je pripravil predavanje o pripravi in zaključku napada na primeru FC Arsenal. O vadbi vratarjev je spregovoril Zoran Cirkvenčič, o poškodbah igralcev in preventivi pa dr. Darko Jazbec.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Mladi ptujski šahisti uspešni na regijskem tekmovanju
Mladi ptujski šahisti, ki so aktivni udeleženci društvene šahovske šole za mlade, ki jo vodi mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer, so se udeležili regijskega tekmovanja mariborske regije za posamezne starostne kategorije, ki je bilo v Račah. Na tekmovanju so nastopil zelo solidno, saj so se kar štirje uvrstili na republiško prvenstvo v svoji starostni kategoriji.
Rezultati:
fantje do 14 let: Tomaž Ličina, Kristjan Ivančič in Klemen Janžeko-vič so zasedli prvo do tretje mesto med 10 igralci;
fantje pod 20 let: Filip Janžekovič je zasedel tretje mesto ter se uvrstil na finalni turnir, kjer lahko na podlagi dosedanjih rezultatov neposredno nastopi tudi Žan Belšak.
Doseženi rezultati, ki so odraz organiziranega dela v društveni šahovski šoli, so vzpodbuden začetek nove mlade generacije ptujskih šahistov.
Belšak zmagovalec odprtega turnirja
Šahovsko društvo Ptuj - Veplas je od 25. januarja do 2. februarja priredilo odprti mešani kategorni društveni turnir. Sodelovalo je 16 igralcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom igre 40 potez v eni uri in dodatkom 15 minut do konca partije. Predsednik društva Danilo Polajžer je uspel prepričati veterana ptujskega šaha, mojstrska kandidata Janka Bohaka in Martina Majcenoviča in nekatere druge starejše igralce, da se na turnirju pomerijo z nadebudnimi mladimi udeleženci društvene šahovske šole.
Na turnirju je nekoliko presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo zmagal najboljši ptujski mladinec Žan Belšak. V vseh krogih je prikazal dovolj borbenosti, ustrezno otvoritveno znanje, dobro računanje variant in uspešno realizacijo doseženih prednosti, kar je ob koncu dalo odličen rezultat, s katerim je osvojil prvo kategorijo. Prav tako je presenetil Aleksander Podkrižnik, ki je igral zelo solidno, zasedel drugo mesto in osvojil drugo kategorijo.
Končni vrstni red: Žan Belšak 7,5 točke, Aleksander Podkrižnik 7 točk, Janko Bohak 6,5 točke, Martin Majcenovič 6 točk, Damir Žer-javič 5 točk, Silvo Zajc, Klemen Janžekovič in Andrej Peršuh po 4,5 točke, Bojan Vidovič, Filip Janžekovič, Leon Selišek in Kristjan Ivančič po 4 točke itd. Turnir je vodil in sodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender.
Hitropotezni in pospešeni šah
Šahovsko društvo Ptuj - Veplas je nadaljevalo z letnim ciklusom tekmovanj v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo.
Na hitropoteznem turnirju v mesecu februarju je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 11,5 točke, Boris Žlender 10,5 točke, Zlatko Žerak 9,5 točke, Anton Butolen 9 točk, Tomaž Kolmanič, Silvo Zajc in Leon Selišek po 7,5 točke, Janko Bohak, Branko Orešek in Tomaž Bajec po 7 točk, Stanislav Polajžar 6,5 točke, Jožef Kopše in Ivan Krajnc 6 točk itd. Po dveh turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž 36 točk pred Borisom Žlendrom 29 točk itd.
Na februarskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. V izjemni formi je bil tokrat Igor Iljaž, ki je premagal vse nasprotnike in prehitel drugo uvrščenega Martina Majcenoviče za kar dve točki.
Končni vrstni red turnirja v pospešenem šahu: Igor Iljaž 7 točk, Martin Majcenovič 5 točk, Danilo Polajžer in Jožef Kopše 4,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Janko Bohak in Franjo Lazar po 4 točke, Boris Žlender, Silvi Zajc, Klemen Janžekovič, Tomaž Ličina in Filip Janžekovič po 3,5 točke, Leon Selišek in Ivan Krajnc po 3 točke itd.
Po dveh turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž s 36 točkami pred Danilom Polajžerjem s 33 točkami in Jankom Bohakom z 19 točkami.
Janko Bohak
Nogomet • Štajerska liga - NK Podvinci
Podvinčani v pomlad s spremenjeno ekipo
V petek so priprave na drugi del prvenstva v Štajerski ligi pričeli tudi nogometaši Pod-vincev, ki se po prvem delu prvenstva nahajajo na 9. mestu; zbrali so 20 točk. Na njihovem kontu bi lahko bila še kakšna točka več; predvsem na do-
mačem igrišču so bili preveč radodarni.
Trener Silvo Petrovič bo imel v drugem delu prvenstva na voljo 26 nogometašev, na prvem treningu pa jih je bilo dvajset. V zimskem prestopnem roku je prišlo do nekaterih sprememb
v igralskem kadru; nove sredine so si poiskali Tadej Kolarič (Dornava), Aljaž Prapotnik (Rogoznica), Robert Simonič (Markovci) in Aleš Brus. Na drugi strani so v NK Podvinci prestopili Marjan Makovec, Jani Belšak (oba Dornava), San-
di Kralj (Apače), Mario Juršek (Cirkulane) in Matjaž Vesenjak (Drava). Prvo pripravljalno srečanje bodo nogometaši Pod-vincev odigrali 17. februarja na ptujskem igrišču z umetno travo proti Bukovčanom.
Danilo Klajnšek
Nogometaši Podvincev (na sliki) so v jesenskem delu prvenstva zbrali 20 točk in s tem prezimili na 9. mestu.
Strelstvo • 3. liga pištola, puška:
Okrepljeni Dornavčani do nove zmage
V 4. krogu 3. državne strelske lige s pištolo so bile vse oči uperjene v dvoboj vodilnih ekip SD Jože Kerenčič in SD Dornava, ki so ga dobili slednji z rezultatom 1639 : 1595 krogov. Dornavčani so se pred dvobojem okrepili z odličnim hrvaškim strelcem iz Čakovca Božidarjem Ko-laričem, s katerim jasno izražajo ambicije po skupni zmagi in preboju v 2. državno ligo. V ostalih dveh dvobojih sta po pričakovanjih slavili ekipi SK Ptuj III in SD Juršinci II. Med posamezniki je v 4. krogu z odličnim streljanjem in doseženimi 562 krogi pozitivno presenetil juršinski strelec Mirko Moleh, ki se je s tem dosežkom močno približal vodilnemu v skupnem seštevku Miranu Miholiču iz ekipe Jože Kerenčič. Najboljši posamični dosežek s 564 krogi pa je uspel že omenjenemu Kola-riču iz SD Dornava.
3. liga pištola:
Rezultati 4. kroga: SD Jezero Dobrovnik - SK Ptuj III 1530:1565, SD Juršinci II - SD Varstroj Lendava 1625:1460, SD Dornava - SD Jože Kerenčič 1639:1595.
Lestvica - ekipno:	IV.	Z	Povp:
1. SD DORNAVA	3	12	1597,8
2. SD JOŽE KERENČIČ	1	10	1590,8
3. SD JURŠINCI II	3	10	1581,3
4. SK PTUJ III	3	8	1542,8
5. JEZERO DOBROVNIK	1	4	1547,5
6. SD VARSTROJ	1	4	1458,0
Lestvica - posamezno:		IV.	Z
1. Miran Miholič, Jože Kerenčič 551			2219
2. Mirko Moleh, Juršinci II		562	2214
3. Avgust Horvat, Jezero		542	2187
4. Staša Simonič, Dornava		542	2132
5. Borut Sagadin, Ptuj III		533	2127
7. Dušan Krajnc, Juršinci II		530	2102
8. Slavko Ivanovič, Dornava		533	2094
9. Grega Novak, Jože Kerenčič		523	2074
10. Niko Pšajd, Juršinci II		533	2009
12. Rok Veršič, Ptuj III		483	1975
15. Peter Kaučič, Jože Kerenčič 521			1596
17. Franc Bedrač, Ptuj III		549	1071
18. Bruno Šincek, Dornava		/	1068
19. Uroš Pešakovič, Ptuj III		/	998
20. Božidar Kolarič, Dornava		564	564
21. Jernej Peteršič, Dornava		/	533
23. Bojan Mir, Jože Kerenčič		/	474
tm>
3. liga puška
Rezultati 4. kroga: SD I.Poh. bataljon II - SD Impol 1690:1691, SD Elektro - SK Ptuj 1710:1570, SD Kidričevo - SD FLV II 1618:1668.
Foto: Simeon Gönc
Mirko Moleh, SD Juršinci
Lestvica - ekipno:
1.	SD ELEKTRO MB
2.	SD IMPOL
IV. Z Povprečje:
3 12 1702,3 3 10 1691,5
Tenis • Zimska liga 2007-08
A i» iv ■	■
Gorisničani superiorno
V 7. krogu 2. zimske teniške lige so igralci Gorišnice gladko premagali zadnjeuvrščeno ekipo Enigme. Podobno so storili tudi igralci Kellersport-sa v dvoboju s TK Tigri, čeprav je bila razlika med obema ekipama pred tem krogom le dve točki. Nekaj več razburljivosti je bilo na srečanju domačinov in TK Štrafa, ki so ga dobili slednji šele po igri dvojic.
2. liga
Rezultati 7. kroga: TK Gorišni-ca - TK Enigma 3:0 (Škofič - Ko-
rošec 9:6, Znidarič - Pravdič 9:1, Žnidarič/Škofič - Korošec/Pravdič 9:3); TK Skorba gad - TK Štraf 1:2
(Šlamberger - Cajnkar 9:4, Berlak
-	Jagarinec 1:9, Šlamberger/Kolarič
-	Jagarinec/Cajnkar 2:9); TK Tigri
-	Kellersports 0:3 (Korpič - Kolarič 3:9, Paternost - Gostan 5:9, Kokot/ Plajnšek - Kolarič/Korošec 3:9).
Vrstni red: TK Gorišnica 18, Kellersports 15, TK Štraf 12, TK Tigri 10, TK Skorba gad 7, TK Enigma 1 točka.
Danilo Klajnšek
3. FLV HOTINJA VAS II	3	8	1665,5
4. SK PTUJ	1	8	1615,0
5. I. POH. BATALJON II	1	6	1644,0
6. SD KIDRIČEVO	1	4	1627,3
Lestvica - posamezno		IV.	Z
1. Klavdija Pufič, Impol		572	2305
2. Mitja Valenčak, Elektro		563	2273
3. Teodor Pevec, Ptuj		562	2257
4. Uroš Mohorko, Kidričevo		572	2251
5. Boštjan Vidmar, Impol		563	2245
9. Gregor Kmetec, Kidričevo		519	2150
10. Marjan Gril, Ptuj		529	2109
16. Marjan Zupanič, Ptuj		/	1615
17. Aleš Pernat, Kidričevo		527	1572
23. Tomaž Podgoršek, Kidričevo		/	/
24. Sara Rojko, Ptuj		479	479
Polfinale
31. dopisne lige
Slovenije
Pretekli vikend je na centralnem strelišču v Ljubljani pote-
kalo polfinalno streljanje v 31. dopisni strelski ligi Slovenije, v kateri nastopajo tudi strelci iz SD Jože Kerenčič in SD Dornava. Obe ekipi sta se uvrstili med prvo peterico udeleženih, kar jima daje pravico do nastopa na zaključnem finalnem turnirju, ki bo potekal 23. februarja v Ljubljani. Med posamezniki sta slavila strelca iz Kranja s 557 in 556 krogi, 3. mesto pa je s 552 krogi osvojil Miran Miholič iz ekipe Jože Kerenčič. Dornav-ska strelca Jernej Peteršič in Slavko Ivanovič sta dosegla 539 in 538 krogov ter zasedla 9. in 10. mesto, Peter Kaučič in Bojan Mir, oba iz SD Jože Kerenčič, sta s 523 in 513 krogi osvojila 13. in 16. mesto, Bruno Šincek, SD Dornava, je dosegel 500 krogov in zasedel 17. mesto.
Simeon Gonc
Upravna enota Ormož
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR
Varilec - M/Ž; varjenje, rezanje, brušenje, sestava, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto/mesečno. ŽVEGLA MARIJAN S.P. - MONTAŽA KOVINSKE OPREME, PODGORCI 2 B, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 14.02.2008. Suhomontaža knauf - M/Ž; delo na terenu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, 580 EUR bruto / mesečno. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 13.02.2008
Upravna enota Ptuj
Monter vodovodnih naprav, monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - M/Ž; določen čas, poskusna doba 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, iščemo kandidate z max. 5 let delovnih izkušenj, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 28.02.2008 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Voznik lahkega dostavnega vozila - M/Ž; določen čas, poskusna doba12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. AVTOCENTER PRSTEC D.O.O.; AVTOCENTER PR-STEC D.O.O. PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ
Rok prijave: 13.02.2008. DELAVEC BREZ POKLICA Samostojni delavec v gradbeni-
štvu - M/Ž; montažna dela, določen čas, poskusna doba 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 28.02.2008 Plastificiranje kovinskih predmetov delovno mesto je Brunšvik 88 - Rače - M/Ž; plastificiranje kovinskih predmetov in pripravljalna dela, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TAŠNER FRANC S.P. - POSREDNIŠTVO, GRAJENA 57, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 16.02.2008. Tesar, zidar- M/Ž; samostojna gradbena dela, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. MUHAMET BAJ-RAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ. Rok prijave: 28.02.2008. Zidar - M/Ž; opravlja strojne omete, razna druga zidarska dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, 1 leto, 900 EUR bruto / mesečno. BEZJAK STANKO S.P. - "GRADBENE STORITVE", GAJEVCI 26, 2272 GO-RIŠNICA.
Rok prijave: 13.02.2008. ELEKTROTEHNIK Elektroinštalater- M/Ž; elektroin-stalacije po gradbiščih v SLO, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVI-NARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 02.03.2008 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Voznik tovornega vozila - M/Ž; dela se opravljajo na terenu v tujini, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-, E-katego-rije, telesne sposobnosti, komunika-tivnosti-delo z ljudmi, angleški jezik
razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje osnovno. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHO-VA ULICA 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19.02.2008 INŽENIR STROJNIŠTVA, strojni tehnik, vodja proizvodnje - M/Ž; nadzor nad celotno proizvodnjo v kovinostrugarski delavnici, sestavljanje ponudb, skrb za spoštovanje rokov dobave, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, discipliniranost, samoiniciativnost, natančnost, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. GOMILŠEK JANEZ S.P.-STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN RE-DUKTORJEV,TRG. NA DROBNO, TR. NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 50, 2250 PTUJ. Rok prijave: 05.04.2008 Mizar, monterji začetniki ali izkušeni, sodelavci pri montaži montažnih hiš - M/Ž -sodelavci pri montaži montažnih hiš, kraj dela:Slovenija, tujina področje tehnične storitve proizvodnja gradbeništvo, arhitektura, geodezija zahtevana izobrazba: V. IV., pričakovane izkušnje: 0-1 leta, mesečno plačilo, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Rok prijave:06.03.2008. SREDNJA POKLICNA IZOBRA-
ZBA
Voznik tovornega vozila - M/Ž; prevozi po tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusno delo 3 mesece, 1 leto delovnih izkušenj, B-,E-kategorija, delo z ljudmi, fizične sposobnosti, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19.02.2008 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Natakar, natakarica - M/Ž; natakarica - pomoč v strežbi, skrb za čistočo lokala, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, ročne spretnosti, komunikativnost, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, angleški jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče. RUDOLF ŠTEFANIJA S.P.- BO CAFE-BAR, SLOVENSKI TRG 7, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 14.02.2008 Natakar, natakar - M/Ž; postrežba hrane in pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusno delo 1 mesec, 6 mesecev delovnih izkušenj, B-kategorija, angleški jezik - razumevanje dobro, nemški jezik - razumevanje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 17.02.2008 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Priučeni zidarji - M/Ž; pomoč pri zidanju in ometavanju, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusno delo 3 mesece, B-kategorija, fizična moč, komunikativnost, 850 EUR bruto / mesečno, GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., ŽE-TALE 14 A, 2287 ŽETALE. Rok prijave: 14.02.2008
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK Elektrotehnik, električar, elektronik - m/ž; serviser molzne in
hladilne tehnike, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusno delo 3 mesece, 1 leto delovnih izkušenj, B-kategorija, lahko tudi nižja izobrazba, 3-letno šolanje, možnost podaljšanja pogodbe, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ. Rok prijave: 14.02.2008 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
Voznik tovornjaka - M/Ž; prevoz betona, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 2 meseca, C-kategori-ja. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA, D. O. O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 17.02.2008. Voznik - M/Ž; voznik tovornega vozila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, B-, C-, E-kategorija. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 17.02.2008Voznik - M/ Ž; voznik tovornega vozila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, B-, C-, E-ka-tegorija. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 17.02.2008 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Monter - m/ž; opravljanje montažnih del v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 6 mesecev delovnih izkušenj, B-kategorija, začetna urna postavka je 8 evrov, nemški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. KOVINSKA MONTAŽA SASO SAŠO ŽULA S.P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIR-KULANE.
Rok prijave: 17.02.2008 Varilec - M/Ž; opravljanje varilskih del v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, 6 mesecev delovnih izkušenj, B-kategorija, A-test, začetna urna postavka je 10 evrov, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. KOVINSKA MONTAŽA SASO SAŠO ŽULA S.P.,
PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE. Rok prijave: 17.02.2008. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Zavarovalni svetovalec prodaje - delo na Ptuju - M/Ž; svetovanje strankam, sklepanje zavarovanj, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, B-katego-rija, lahko srednja izobr. (poklicna z zaklj. izpitom oz. strokovna) ali višja, neomejen stimulativen zaslužek, izobraževanje v lastni izobraževalni akademiji, dinamično delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, GRAWE D.D.; POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA. Rok prijave: 26.02.2008 DELAVEC BREZ POKLICA Zidar, zidar, zidanje, ometavanje ali pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč. VIDOVIČ JANKO, S. P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC. Rok prijave: 06.03.2008 Gradbeni delavec-monter - M/Ž; določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mesece, 4 leta delovnih izkušenj, ročne spretnosti, delovne izkušnje z montažo mavčno-karton-skih plošč. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 21.02.2008 Gradbeni delavec-monter - M/Ž; določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, poskusno delo 3 mesece, ročne spretnosti. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 21.02.2008 Zidar, tesar - M/Ž; določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusno delo 3 mesece, 6 mesecev delovnih izkušenj, ročne spretnosti, fizična moč. MUHA-MET BAJRAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ. Rok prijave: 21.02.2008
Vabimo vas na praznovanje 1. rojstnega dne QLANDIE MARIBOR z VELIKO NAGRADNO IGRO, ki bo potekala od 9. do 16.2.2008!
JZestaoracija
Program praznovanja:
I NTER S RAR
®
ČETRTEK
14.2. ob 17.uri
Valentinov koncert z
OTO PESTNERJEM

eti
Q$NA
MANA

TWO WAY
MEDEKOR

ir.
Žrebanje privlačnih nagrad ob KOLESU SREČE in .2. ob 17.uri nastop ansambla
Karaoke za otroke z glasbenim gostom 16.2. ob 11. uri Spidy in rojstno dnevna torta za najmlajše
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE z
16 2. ob 17. uri glasbenimi gosti^^^^S"
TORTA VELIKANKA in druga presenečenja

MANCO ŠPIK,
ELKR01 ■pgMßoaa
O T R O S K I SVET
VČGEIEISHOESH
I Cvetličarna I Šopek
slcwatch
E3I2I ■snrcrir MC ¿vU I tU un
GLAVNE NAGRADE:
1.Nagrada:	Darilni bon Olandia 500 EUR
2.Nagrada:	Darilni bon Olandia 250 EUR
3.Nagrada:	Darilni bon Olandia 100 EUR
BEAUTY P^pINT
* MANIKÜR* * TOČENI PARFUMI »PEDIKURA »MODNI DODATKI
CLflRH K .
I r ^^^^
Več na www.qlandia.si
i
i Breskvami
O.
CftLOTERIJA Hdeichmann SLOVENIJE
Maribor
QLANDIA
Dežela nakupov
Na valovih časa
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (44)
Ali so Napoleona zastrupili?
Odstavljeni cesar Napoleon Bonaparte, največji vojskovodja in najmočnejši vladar svoje dobe, je pred smrtjo trdil, da ga zastrupljajo njegovi britanski pazniki. Ko je l. 1821 umrl, se zdravniki niso mogli sporazumeti o ugotovitvah obdukcije, zato so predložili štiri ločena poročila. Kljub temu je prevladalo mnenje, da je Napoleon umrl zaradi rakastega čira na želodcu. Leta 1978, torej 157 let po njegovi smrti, pa so objavili vest, da je bil Bonaparte zastrupljen z arzenikom. Prav tako vznemirljiva je bila trditev, da ga niso zastrupili Britanci, ampak njegov francoski rojak in tovariš iz njegovega spremstva v izgnanstvu.
Sijaj in slava
Napoleon Bonaparte se je
rodil 15. avgusta 1769 na Korziki kot sin uradnika plemiškega rodu. Nemirni čas francoske revolucije je dočakal v Parizu. Ker je zavzel pristanišče Toulun, je že s 24 leti postal brigadni general. Leta 1795 je v obdobju po revoluciji, ko so na oblast prišli žirondisti, zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado. S tem dejanjem je napredoval v poveljnika francoske armade. Sledila je bliskovita vojna, v kateri je osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smer Dunaja. Napoleonovi vojaki so zavzeli Ljubljano in Celovec. Avstrijski cesar je podpisal t. i. campoformijski mir.
Nato se je Napoleon odpravil na osvajalni pohod v severno Afriko. Toda v Egiptu so ga po prvih uspehih ustavili Angleži, ki so ga premagali v pomorski bitki pri Abukirju. Napoleon se je vrnil v Francijo, izvedel državni udar in odstavil ži-rondistični direktorij. Leta 1977 je postal dosmrtni prvi konzul Francije, l. 1804 pa se je razglasil za cesarja pod imenom Napoleon I. Veliki, s čimer je želel pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev. Državno upravo je v celoti centraliziral. Vse zadeve je urejal Napoleonov civilni zakonik, ki je vseboval 2251 členov. Le-ti so določali enakopravnost, svobodo,
versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije.
Napoleon je svoje težnje po osvajanjih pokazal že pred l. 1800. Z zmago nad Avstrijo, Prusijo in Rusijo je razbil pro-tifrancosko koalicijo evropskih držav. Leta 1806 je razpustil Nemško cesarstvo, Avstrijo pa je oslabil l. 1809 z ustanovitvijo Ilirskih provinc. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le Velika Britanija. Leta 1805 je angleški admiral Nelson v veliki pomorski bitki pri Tra-falgarju premagal francosko mornarico. Zato se je Napoleon odločil za celinsko zaporo, ki je pomenila prepoved trgovanja evropskih držav z Anglijo. V Evropi je sčasoma narastel odpor zoper Napoleonovo vladavino. Leta 1812 se je Bonaparte odločil za napad na Rusijo, ker je vedno pogosteje kršila zaporo z Anglijo. V bitki blizu Moskve je Napoleon zmagal, vendar so se Rusi že prej umaknili iz mesta. Zasedel je prazno Moskvo, v kateri je izbruhnil požar, ki so ga podtaknili Rusi. Francozi v mestu niso mogli preživeti zime, zato so se morali umakniti.
Konec vladavine
Napoleonov poraz v Rusiji je vzpodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do t. i. bitke narodov, v kateri je francoska vojska doživela poraz. Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo. Leta 1815 je pobeg-
nil z otoka in se odločil za pohod na Pariz, kjer je želel znova zasesti prestol. Toda pri kraju Waterloo v današnji Belgiji se je spopadel z angleško in prusko vojsko pod vodstvom vojvode Wellingtona in maršala Blucherja ter bil premagan. Napoleon je upal, da mu bo Anglija ponudila azil, zato se je predal svojim najbolj zagrizenim sovražnikom. Toda Britanci so ga vkrcali na vojno ladjo in odpeljali na oddaljeni otok Sveta Helena. To je bila "obsodba na smrt", kot je rekel besni cesar.
Ujetništvo na otoku
Sveta Helena je ugasli ognjenik, velik 120 kvadratnih kilometrov. Na otoku je živelo 4000 ljudi, od tega je bilo tisoč vojakov v garniziji. Ob Napoleonovem prihodu so število vojakov potrojili. Ko je britanski zdravnik, ki je potoval z odstavljenim cesarjem, zagledal otok, ga je opisal kot "najgršo in najbednejšo skalo, ki si jo lahko predstavljamo ... in ki se je kot orjaška črna bradavica dviga iz morja".
Napoleonu so dovolili, da je v izgnanstvo vzel peščico prijateljev in služabnikov. Med njimi je bil tudi grof Charles de Mont-holon, ki je s seboj pripeljal mlado in privlačno ženo. Njeni nočni obiski v Napoleonovih sobanah so kmalu postali glavna tema obrekovanj na otoku. Drugače pa so dnevi potekali v enolični rutini. Eden izmed spremljevalcev je opisal teden kot dolgčas od ponedeljka do
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Odškodnina zaradi pretepa
Lep pozdrav! Pred približno enim letom sem obiskal enega od ptujskih lokalov skupaj s prijateljem. K mizi, za katero sva pila pijačo, je pristopil vinjen neznanec ter me brez razloga ali kakšnegakoli povoda močno udaril s pestjo v obraz. Udarec je bil tako močan, da mi je zlomil nos ter dva zoba. Zaradi posledic udarca sem bil en mesec v bolniškem staležu, kasneje pa sem moral hoditi še večkrat na preglede k osebnemu zdravniku. V lokal je prišla tudi policija, ki je kasneje izsledila napadalca in zoper njega sprožila kazenski postopek, vendar se zadeva na sodišču še ni zaključila. Zanima me, ali lahko od napadalca že sedaj zahtevam odškodnino ali moram počakati, da se konča kazenski postopek ter kakšno odškodnino lahko zahtevam.
Glede na to, da ste v pretepu utrpeli poškodbe ter tudi druge nevšečnosti, imate od napadalca pravico zahtevati odškodnino. Odškodnino lahko zahtevate v kazenskem postopku kot oškodovanec, tako da postavite premoženjski zahtevek, pri čemer sodišče v okviru kazenskega postopka o tem zahtevku ponavadi ne odloča, ampak napoti na civilno uveljavljanje odškodnine. Glede odškodnine lahko z napadalcem sklenete tudi izvensodno poravnavo, v kateri bosta sporazumno določila višino odškodnine in način njenega plačila. V kolikor z napadalcem sporazuma ne boste mogli doseči, boste morali odškodnino zahtevati po sodni poti. Odškodninsko tožbo lahko vložite tudi pred končanjem kazenskega postopka, vendar, v kolikor bo napadalec pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar Vam lahko olajša civilni postopek. Ni pa nujno, da počakate do konca kazenskega postopka, saj lahko civilno tožbo vložite že sedaj. V tožbi boste lahko uveljavljali odškodnino iz več naslovov, kar je odvisno od poškodb in ali ste zaradi poškodb utrpeli trajne posledice. Tako Vam lahko pripada npr. odškodnina iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin, iz naslova skaženosti, iz naslova zmanjšanja telesnih aktivnosti, iz naslova strahu itd. Višina odškodnine se določa v vsakem konkretnem primeru posebej (višino odškodnine bo določilo sodišče), in sicer na podlagi subjektivnih in objektivnih kriterijev (obseg poškodb in posledice poškodb). Glavni subjektivni kriterij pri določitvi odškodnine je Vaše subjektivno doživljanje poškodb in njihovih posledic.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoE nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krem pljevl ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PlPnudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
PIP
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuJ@zavodplp.sl www.zavodpip.si
Zavod PIP je odprt vsak dan od 8.00 do 16.00.
sobote in "neznanski dolgčas" v nedeljo.
Toda razmere so se za Napoleona še poslabšale, ko je novi guverner na otoku, ki je bil hkrati tudi njegov ječar, postal generalmajor sir Hudson Lowe. Ker se je bal, da mu bo slavni ujetnik pobegnil, ga je močno omejil pri gibanju. Vse obiskovalce je podrobno zaslišal, cenzuriral je njegovo pošto in časopise ter zmanjševal stroške za Napoleonovo vzdrževanje. 18. avgusta 1816 sta se moža tako sporekla, da se poslej nista več videvala. Napoleonovo zdravstveno stanje se je hudo poslabšalo. Zaradi puti-ke se ni mogel razgibavati, ves čas ga je zeblo, sonce pa mu je povzročalo glavobole. Bolele so ga dlesni, ki so mu zakrvavele že ob najmanjšem dotiku. Veliki vojskovodja je bil vedno bolj prepričan, da ga nekdo spretno zastruplja.
15. avgusta 1819 je Napoleon dopolnil 50 let. Toda na otoku niso praznovali. Bonapartejevo spremstvo se je krčilo in med ljudmi, ki so zapustili otok, je bila tudi žena grofa Montholo-na, ki je odšla s tremi otroci. Za njeno najmlajšo hčer so pravili, da je bila Napoleonov otrok. Bivši cesar se je zredil in postal potrt. Svojemu najbolj zvestemu služabniku je zaupal, da bo najbrž kmalu umrl.
19. julija 1820 je njegov zdravnik dr. Antommarch zapisal, da ima Napoleon tresavico, vročino, glavobol, da mu je slabo, da pogosto suho kašlja ter bruha žolčno tekočino. Deset mesecev kasneje je 5. maja 1821 Napoleon Bonaparte umrl.
Smrt z zastrupitvijo
Dr. Forshufvud se je več
kot dvajset let ukvarjal z okoliščinami Napoleonove smrti. Preučil je številna poročila, ki so se ohranila, in v ta namen prepotoval vso Evropo, Severno Ameriko ter obiskal otok Sveta Helena. Leta 1978 je svet presenetil s trditvijo, da je bil francoski cesar zastrupljen z arzenikom. Napoleonove bolezenske simptome je označil za klasično metodo postopnega zastrupljevanja. To je podkrepil še z laboratorijsko analizo Napoleonovih las, ki so se ohranili do danes. Izvidi so pokazali, da je bila v Bonapartejevem telesu "precej velika količina arzeni-ka", ko je umrl.
Dr. Forshufvud je prav tako identificiral cesarjevega morilca. Napoleona naj bi zastrupil grof Montholon, ki je deloval v imenu burbonske rodbine, deloma pa tudi iz ljubosumja. Montholon je imel pod ključem Napoleonovo osebno zalogo vina. Pri vsakem obroku mu je prinesel pol steklenice. Človeka, ki sta ob dveh različnih priložnostih pomotoma spila njegovo vino, sta zbolela.
Prihodnjič: Skrivna moč magije
Brezplačna objava
Torek, 12. februar
Danes je mednarodni dan materinščine (materinega-materneg). 1774 se je rodil v Bodrežu blizu Kanala na Goriškem slovenski pesnik in planinec, predhodnik modernega alpinističnega raziskovanja Valentin Stanič. 1804 je umrl nemški filozof Emanuel Kant, utemeljitelj kritične ali transcedentalne filozofije.
1809 se je rodil politik in predsednik ZDA Abraham Lincoln, ki je bil ubit v atentatu 15. aprila leta 1865.
1809 se je rodil slavni angleški naravoslovec in fiziolog Charles Darwin. 1824 se je rodil na Dunaju kranjski deželni glavar Karl Hohenwart. 1828 se je rodil v Skopem pri Sežani slovenski podjetnik in izumitelj Valentin Matija Živic.
1875	je umrl v Trstu tržaško-koprski škof Jernej Legat.
1881 se je rodila slovita ruska plesalka Ana Pavlovna.
1924 so v newyorškem Carnegie Hallu pre-mierno izvedli Gershwinov klavirski koncert z jazz orkestrom Rapsodija v modrem. 1937 je izšla uredba o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu v Kraljevini Jugoslaviji.
1945 je v Stranicah pri Frankolovem nemška policija obesila na jablane 99 talcev. 1974 je Sovjetska zveza razglasila pisatelja Aleksandra Solženicina za nezaželenega, mu odvzela državljanstvo in mu dovolila zapustiti domovino.
1988	je revija Mladina objavila članek Ma-mula, go home (Mamula, pojdi domov). Sreda, 13. februar
1962 je v listini Pactum Ottonianum rimski cesar Oton I. potrdil obstoj papeške države. 1200 je umrl Štefan Nemanja, veliki raški župan, začetnik srbske dinastije Nemanj-ičev, rojen okoli leta 1114. Po odporu bogo-milov je odšel v samostan Studenica, na Atosu pa je postavil samostan Hilandar. 1597 je nadvojvoda Ferdinand sprejel v škofijski palači v Ljubljani dedni poklon kranjskih stanov.
1689 so v Angliji sprejeli deklaracijo o pravicah in z njo onemogočili obnovo neomejene oblasti vladarjev.
1789 se je rodil ruski pisatelj basnopisec Ivan Andrejevič Krilov.
1873 se je rodil znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin.
1903 se je rodil belgijski pisec kriminalk Georges Simenon.
1920	je bila Švica je bila sprejeta v Društvo narodov.
1956 je na 20. kongresu KP SZ Nikita Hruš-čov obsodil Stalinov kult osebnosti. 1991 so na seji razširjenega predsedstva SFR Jugoslavije slovenski in hrvaški predstavniki zagovarjali konfederalni, srbski in črnogorski pa federalni koncept ureditve države.
1952 je od 13. do 15. februarja 1952 zapadlo v Sloveniji toliko snega, da je morala vlada ustanoviti krizni štab in razglasiti izredne razmere. Četrtek, 14. februar 1776 so z dvornim odlokom odvzeli Reko Kranjski in jo priključili ogrski kroni. 1779 so na havajskih otokih domačini ubili angleškega raziskovalca Jamesa Cooka. 1808 se je rodil v Ljubljani ljubljanski župan in deželnozborski poslanec Mihael Ambrož. 1837 se je rodil v Repnjah pod Šmarno goro slovenski politik, odvetnik Valentin Zarnik. 1845 so službovanje v aktivni vojski v Avstriji zmanjšali s 14 na 8 let.
1876	se je rodil v Voloskem na Hrvaškem slovenski speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko.
1876 je ameriški iznajditelj Alexander Graham Bell prikazal prvi uporabni telefon in prijavil izum kot patent. 1898 se je rodil v Kranju slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. 1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj.
1918 so Rusiji julijanski koledar zamenjali z gregorijanskim.
1921	so jugoslovanski katoliški škofje izročili prestolonasledniku regentu Aleksandru in vladi protestno spomenico "proti kultur-no-bojnim odredbam vlade".
1933 je izšla prva številka neodvisne slovenske revije Sodobnost. 1956 so na 20. kongresu KP SZ razbili kult Stalinove osebnosti.
1989	je ajatola Homeini v Teheranu oznanil, da je dolžnost slehernega muslimana ubiti Salmana Rushdieja.
Petek, 15. februar
1564 se je rodil italijanski astronom in fizik Galileo Galilei, ki velja za začetnika moderne znanosti.
1573 je bil v Zagrebu umorjen voditelj hrvaških in slovenskih kmetov Matija Gubec. 1710 se je rodil francoski kralj Ludvik XV.
1797 se je rodil v Wolfshagenu v Nemčiji Heinrich E. Steinweg, ustanovitelj podjetja za izdelovanje glasbenih inštrunentov Stenway $ Sons, ki se še danes odlikuje po izredni kakovosti.
1902 so odprli v Berlinu so odprli prvo podzemno železnico.
1919 so v Sarajevu ustanovili Demokratsko stranko s ciljem, da bi ustvarili čimprej enotno vsejugoslovansko demokratsko stranko.
1943	so pred poslopjem štaba italijanskega armadnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani protestirale Ljubljančanke proti nasilju v zaporih.
1944	so Nemci zaradi maščevanja na partizanski napad na nemško-italijansko policijsko kolono med Komnom in Rihenberkom požgali oba kraja in prebivalci odpeljali v Nemčijo.
1971 so v Britaniji uvedli decimalne enote. 1989 so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan.
1997 je srbska opozicijska zveza Skupaj po 88 dneh neprestanih protestov sklenila končati z demonstracijami, ker je režim sprejel zahtevo po priznanju lokalnih volitev. Sobota, 16. februar 1457 so v Gradcu zbrani plemiči sodniki priznali vitezu Janu Vitovcu pravico do celjskih posestev in gradov.
1519 se je rodil voditelj francoskih hugeno-tov admiral Gaspard de Coligny. 1789 so odprli v Ljubljani prvo slovensko porodnišnico.
1822 se je rodil čudežni otrok angleški
znanstvenik Francis Galton.
1824 se je rodil v Kočah pri Kočevski Reki
slovenski pravnik, geograf in politik Peter
Kozler.
1873 so v Španiji razglasili republiko, ki pa se je obdržala samo eno leto.
1877	se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic.
1878	se je rodil v Čepovanu slovenski politik Karel Podgornik.
1905 se je rodil v Trstu slovenski odvetnik in narodni delavec Angelo Kukanja. 1917 se je rodil angleški pisatelj Arthur Charles Clarke.
1959 je postal Fidel Castro predsednik kubanske vlade.
1991 so ustanovili Delavsko stranko Slovenije.
1991	so na tajni seji Srbske demokratske stranke v Donjem Lapcu v bližini Knina sprejeli deklaracijo o ogroženosti Srbov na Hrvaškem.
Nedelja, 17. februar
440 je umrl armenski menih, teolog in jezikoslovec Mesrop Mashtots, ki je po izročilu sestavil armenski črkopis in veliko prispeval k zlati dobi armenske krščanske literature. 1370 je nemški viteški red v bitki pri Ruda-uu premagal litovsko vojsko, vendar Litve ni mogel osvojiti.
1386 je litovski veliki vojvoda Jagiel postal poljski kralj.
1545 je rabelj v Ženevi v Švici začel in nadaljeval do 15. maja 1545 z usmrtitvami 34 oseb obtoženimi čarovništva. 1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa Giordana Bruna, ker je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca. 1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger.
1844 se je rodila v Lurdu v Franciji Bernard-ka Soubirous, s katero sta povezani dve božji poti, in sicer v Lurd in Nevers, kjer so njeni posmrtni ostanki. 1856 je umrl najvidnejši lirik nemške romantike pesnik Heinrich Heine. 1877 se je rodil André Maginot, francoski državnik, po katerem se je imenovala črta obrambnih utrdb na meji z Nemčijo - Ma-ginotova linija.
1882 se je rodil v Ljubljani časnikar in publicist France Terseglav.
1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, kjer so ob nemških nastopali tudi igralci slovenskega Dramatičnega društva.
1902 se je rodil v Gorici slovenski skladatelj in zborovodja Alojz Bratuž. 1909 so slovenski in nekateri drugi poslanci avstrijskega državnega zbora sestavili 125-člansko slovansko enoto, ki jo je vodil vodja SLS Ivan Šušteršič. 1909 je v rezervatu za Indijance umrl stari poglavar Apačev Geronimo. 191/4 so izdali prvi Koran v turščini.
1933	je ban Dravske banovine dr. Drago Marušič razpustil Prosvetno zvezo v Ljubljani in v Mariboru ter vsa v obeh zvezah včlanjena društva, ker so prekoračila svoj delokrog in se kot nepolitična društva udej-stvovala politično in strankarsko.
1934	se je v gorah ponesrečil belgijski kralj Albert I., ki je med prvo svetovno vojno osebno vodil belgijsko vojsko v odporu proti nemški okupaciji.
1992	je milanski sodnik in tožilec Antonio Di Pietro stopil v italijansko zgodovino z besedami: Ne, ta denar je naš!".
AvtoD£OM
Konec januarja je na slovenske ceste zapeljal grand cherokee v prenovljeni izdaji
gsHHHgRB
Eden najbolj kultnih ameriških terenskih avtomobilov je doživel kozmetično prenovo in vstopil v modelno leto 2008 polepšan, notranje dodelan in še udobnejši. Sprva na legendarnem grand cherokeeju ne boste opazili nekih temeljitih sprememb, šele podrobnejši ogled vozila pa vendarle odkriva novosti.
Terenska vozila so včasih kupovali tisti, ki so tovrstne avtomobile dejansko tudi potrebovali, danes pa jih srečamo že na vsakem ovinku. In zakaj so štirikolesno gnani avtomobili s povečano oddaljenostjo od tal postali tako priljubljeni?
Novodobni terenci so povečini izgubili oglatost in robustnost, a hkrati obdržali tiste lastnosti, ki so razlog za njihovo priljubljenost pri kupcih. Naj jih nekaj naštejem: bolj markantna in agresivna oblika, višje sedenje, elektronsko nadzorovan in vklopljiv štirikolesni pogon, vlečne zmogljivosti ter visoka stopnja funkcionalnosti, ki jo prinaša oblika vozila. Danes ima kupec na voljo pestro paleto tako imenovanih trdih in mehkih terencev. Slednji večinoma niso namenjeni vožnji po pravem terenu, temveč po asfaltiranih podlagah. Pravimo jim športni terenci ali SUV-ji, katerim so avtomobilski proizvajalci nekoliko povečali oddaljenost od tal, jim dodali plastične obrobe in jih ponudili kupcem kot nekakšne križance med običajnim avtomobili in terenci. A »čistokrvni« terenci se še zmeraj uspešno prodajajo in eden izmed takih je tudi Jeepov luksuzni model grand cherokee, ki že od leta 1992 slovi po
svojih terenskih sposobnostih in limuz-inskim udobjem ter bogato založenostjo z opremo.
Grand cherokee je častitljivo ime med terenskimi vozili - ko prave konkurence še ni bilo ali je bila le - ta zelo pičla, je bil edina prava izbira. Časi so se spremenili, danes so takšni in drugačni terenci v proizvodnem programu skoraj vsake avtomobilske hiše, zato so grand cherokee-ja polepšali, ga naredili še bolj imenitnega kot doslej, pri tem pa ohranili njegove vrhunske terenske lastnosti, kot jih mora že več kot 60 let imeti vsak jeep. Komur visoki izpusti ogljikovega dioksida niso mar in tudi stroški v najvišjem registracijskem razredu ne, si lahko omisli različico s kar 6,0-litrskim bencinskim agregatom, ki v dobrih petih sekundah preseže hitrost 100 kilometrov na uro!
Pomlajeni grand cherokee ostaja razpoznaven po sprednjem delu, kjer izstopa velika maska hladilnika s sedmimi pokončnimi režami, agresiven videz pa poudarjajo ksenonski žarometi. Nova so tudi platišča iz lahkih kovin, ki že v osnovni izvedbi merijo 17 palcev, s tem, da si proti doplačilu lahko omislite tudi 20-palčna. Američani so spremenili tudi zadek in boke, a te popravke bo opazilo le oko avtomobilskega poznavalca. Zato lahko rečem, da gre za evolucijo prejšnjega modela, na kakšne revolucionarne spremembe pa bo treba še počakati.
Nekaj manjših sprememb se je zgodilo tudi v potniški kabini, ki je odslej še bolj naravnana na udobje voznika in potnikov, kar zraven novih in preglednejših merilnikov dokazujejo tudi kakovostni materiali oblog ter sedežnega oblazinjenja. Pri najbogatejšem paketu opreme overland je armaturna plošča na voljo z dekorativnimi lesenimi vložki, drugačna je konzola med prednjima sedežema z novima držaloma za pijačo in udobnejšim naslonom za komolca.
Grand cherokee ponuja velik in prostoren prtljažnik z dvojnim dnom in plastičnim koritom, ki ga je s podiranjem zadnje klopi mogoče povečati na skoraj dva kubična metra. Večja novost, ki jo Jeep ponuja za doplačilo, je multimedijski sistem MyGIG, kateremu voznik ukazuje z glasovnim upravljanjem, ponuja pa navigacijsko napravo, telefon, radijski sprejemnik, vmesnik iPod, kamero za preglednejšo vzvratno vožnjo in trdi disk kapacitete 20 GB.
Kot se za velikega terenca spodobi, je na voljo kar nekaj motorjev, skoraj vsi pa so ameriško in prostorninsko razkošni. Med glavnimi izbirami še naprej ostaja 3,0-litrski dizelski šestvaljnik (218 KM), ki sta ga skupaj razvila Jeep in nemški Mercedes. Povsem druge vozne lastnosti ponuja 6,1-litrski bencinski os-emvaljnik (420 KM) v različici SRT 8, ki je razpoznavna tudi po rahlo drugačni zunanjosti in znižanem podvozju. V motorni paleti sta še dva bencinska os-emvaljnika, šibkejši 4,7-litrski (231 KM) in močnejši 5,7-litrski (236 KM), ki pri manjših obremenitvah in v prid nižji porabi goriva samodejno izključi štiri valje.
Skoraj vse različice grand cherokeeja so opremljene z elektroniko, ki skrbi za varno vožnjo po strmini navzdol, pri čemer je na voljo še reduktor. Ker velja speljevanje v hrib za zahtevnejšo nalogo, je avto dobil tudi samodejno ročno zavoro in izboljšave pri pogonu. V osnovni izvedbi je opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom quadra trac II, ki omogoča ob zdrsu posameznega kolesa prenos skoraj vse moči na prednji ali zadnji kolesni par. Še temeljitejši pa je štirikolesni quadra drive II z zmožnostjo prenosa skoraj vse moči na kolo z najboljšim oprijemom.
Grand cherokee še naprej ostaja klasičen džip s kromirano masko s sedmimi zaščitnimi letvicami, »škrgami« na okviru zadnjih šip, glomazno zunanjostjo in številnimi presežniki. Evolucijsko prenovljeni model se je v naše kraje že pripeljal, a zaradi ogromnih motorjev ne bo ravno za vse, sicer pa si ga vsi niti ne želijo.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Prehrana športnikov
Uravnotežena prehrana je prvo vodilo zdravega načina življenja in je še toliko pomembnejša pri športnikih, ki imajo zaradi večjih telesnih naporov zvišane energetske potrebe. Odkar obstaja tekmovalni šport, so si športniki prizadevali za zmago: hitreje, višje, močneje ... K temu lahko pripomoreta tudi pravilna izbira hranil in način prehranjevanja, ki morata biti prilagojena vsakemu športniku posebej. Športniki s svojimi svetovalci naredijo načrt prehrane, ki upošteva energetske potrebe določenega športa, število dnevnih treningov, starost, spol ter prehranske navade športnika. Tak načrt prehrane določa, koliko kilokalorij (kcal), vitaminov, mineralov ter tekočine mora posameznik zaužiti.
Potrebe se razlikujejo med vadbo, po njej, pred tekmovanji in med okrevanjem. Celotne dnevne energetske potrebe za športnike, ki se ukvarjajo s športi, ki zahtevajo veliko moči in vzdržljivosti, so za ženske med 2500 in 4000 kcal ter za moške od 3000 do 6000 kcal. Optimalna prehrana vsebuje predvsem veliko ogljikovih hidratov (OH), ki predstavljajo 55-60 % vseh kalorij. Na drugem mestu so maščobe (30 % celotnih kalorij), na koncu pa proteini (10-15 % celotnih kalorij).
OH so naše »gorivo«, njihova količina v našem telesu neposredno vpliva na športnikovo moč in vzdržljivost. V manjših količinah so OH shranjeni v mišicah in jetrih v obliki glikogena. Hrano lahko razdelimo na
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
hrano visokega, srednjega ali nizkega glikemičnega indeksa. Glikemični učinek hrane nam pove, kako visoko in hitro se zviša koncentracija glukoze v krvi in kako hitro se vrne v normalno stanje. V času priprav na tekmovanje lahko nekaj dni porabo OH zvišamo za 65 % dnevnega vnosa. Obrok pred telovadbo ali tekmovanjem naj bo lahko prebavljiv, vsebuje naj veliko OH in relativno
malo maščob in beljakovin.
Maščobe so glavni vir energije v stanju neaktivnosti in zmerne telesne aktivnosti, ko prispevajo okoli 50 % energije ter v času podaljšanih telesnih naporov. Ko se intenziteta aktivnosti zviša, se začne črpati energija iz mišičnega glikogena in sladkorja v krvi. Velikokrat se vzdrž-ljivostni športniki maščobam izogibajo, ker zmotno mislijo, da bodo pridobili maščobno maso. V resnici jih telo potrebuje, še posebej nenasičene maščobne kisline. Pomembno je poudariti, daje vnos 20-25 % maščob ne samo sprejemljiv, ampak tudi zaželen in koristen. Maščobe gradijo komponente celične membrane, iz njih nastajajo nekateri hormoni, v njih se topijo vitamini. Nadaljevanje prihodnjič Marjetka Pal, mag.
farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Pred nami je Valentin, ki odpre ključ do korenin
Dnevi so že povsem pomladni, noči pa so še zelo hladne. In prav je tako. Le tako narava kljub toplim dnevom še vedno drema. Zvončki, krokusi in jarice pa že naznanjajo prihod pomladi. S tem pa tudi začetek pomladanskih del. V tednu pred nami pa je tudi lep praznik, praznik sv. Valentina. Našim prednikom je predstavljal prvega pomladina - prvi pomladanski praznik, v angleško govorečih deželah pa se je razvila iz praznika prijateljev v praznik zaljubljencev. Mi pa imamo na izbiro in je za nas lahko vse troje.
Sobne rastline
Na valentinovo se podari veliko rož, med njimi tudi lončnic, predvsem cvetočih. Pri nakupovanju bodite pozorni na nekaj stvari. Najprej, da se na rastlini ne pojavljajo škodljivci. Zato dobro preglejmo liste, tudi na spodnji strani. Tam se namreč mali zajedavci najraje zadržujejo. Če so na listih mastni madeži, potem take rastline prav gotovo ne kupimo. Druga izredno pomembna stvar je, da kupljenih rastlin ne prehladimo na poti od cvetličarne do doma ali kasneje, preden rastlino podarimo. Zato naj bo dobro zavita v papir. Avtomobil naj bo ogret in nakup cvetlice naj bo zadnji opravek, preden se odpravimo proti domu. Veliko bolje je lončnice kupovati v cvetličarnah ali rastlinjakih kakor v vrtnih centrih, kjer velikokrat z njimi ne ravnajo tako, kot bi bilo potrebno. Zanemarjene rastline doma rade odvržejo cvetove. V takem vremenu, kot ga imamo sedaj, ne kupujte gardenij, naj bodo še tako lepe in privlačne. Te so na mraz in spremembo prostora zelo občutljive.
V
Foto: Miša Pušenjak
V zadnjih dveh ali treh letih so postale izredno priljubljene in seveda tudi našemu žepu dostopnejše ene najlepših cvetočih rastlin - orhideje. Za začetnike so daleč najprimernejše tiste iz družine Phalaenops, teh tudi največ srečamo v trgovinah. Prav nič pa za njimi ne zaostajajo čeveljčki ali Paphiopedilum in dendrobiji oz. orhideje iz družine Dendrobium. Pomembno je le, da veste, s katero orhidejo imate opravka, saj imajo vsaka svoje zahteve.
Falenopsis izvira iz območja Tihega oceana, kjer je vedno toplo (18 °-25 °C), zato izrazitega počitka ne potrebuje. Rada ima zračno vlago in svetlobo, ne mara pa direktnega sonca, ki ji požge liste. Če požene korenine iz lončka, jih pustite pri miru in jo zjutraj škropite po celi rastlini - tudi po koreninah. Voda zvečer ne sme ostajati za pazduhami listov, sicer prične gniti. Med dvema zalivanjema se mora substrat izsušiti. Te orhideje namreč živijo na vejah dreves. Živijo le od tega, kar dež prinese skozi listnate krošnje, zato jim tudi pretirano gnojenje zelo škodi. Med dežjem pa je vedno obdobje suhega vremena, korenine pa imajo dovolj zraka. To jim moramo ponuditi tudi mi. Ko odcveti, porežemo cvetno steblo nad prvim očesom. Zelo rada tam požene dodatno steblo in spet zacveti. Vse temperature pod 15 °C pri tej orhideji zaustavijo rast, zato pazite pri zračenju sobe, prenosu iz trgovine in podobno. Se nižje temperature jo lahko tudi ubijejo! Presajamo jo vsakih pet let, vendar poiščemo substrate v tujini. Naši so preveč podobni zemlji, zato v njih korenine nimajo zraka in gnijejo. Potrebujejo samo lubje in vmes nekaj prav posebnega islandskega mahu.
Čeveljčki so primerni za tiste, ki nimate oken, želite pa imeti orhideje v sobah, saj potrebujejo najmanj svetlobe. Pri njih pa velja, da so bolj toploljubne orhideje, ki pa ne potrebujejo veliko svetlobe. Njihov substrat se ne sme izsušiti, sončni žarki pa jih požgejo. Za mnoge niso zanimivi, saj imajo en sam cvet, a prav ta nam lahko prinese veliko veselja, če znamo ceniti posebnost in skromnost.
Dendrobium cveti zelo dolgo, najbolje se počuti na severnih in vzhodnih oknih. Ta orhideja lahko zelo razkošno cveti, vendar potrebuje zimsko obdobje počitka, ko je ne smemo veliko zalivati. Cveti na novih poganjkih, stare lahko postopoma odrežemo, pozimi pa jo pustimo popolnoma pri miru. Zalivanje je pozimi potrebno le do dvakrat na mesec, poleti pa se substrat naj ne izsuši.
Vse orhideje lahko poleti postavimo na prosto, vendar ne na tla. Visijo naj v zraku tako, da bo voda redno odtekala sproti. Le Falenopsisi lahko ostanejo vedno na istem mestu v stanovanju. Svetujem pa vam, da nove orhideje vsaj za mesec dni ločimo od zdravih domačih, saj ne vemo, kaj smo z njimi dobili v stanovanje.
Miša Pušenjak
Osnovna šola Olge Meglič Ptuj
Sprejem v šolsko skupnost
Pripadnost nas krepi, daje nam občutek sprejetosti, odgovornosti, predanosti, istovetenja .
V ponedeljek, 21. 1. 2008, je bilo te občutke čutiti tudi
na OŠ Olge Meglič. Že po tradiciji na OŠ Olge Meglič
prvošolce sprejemamo v šolsko skupnost.
Ponedeljek je bil poseben dan, saj so bili tokrat zaradi posebnih okoliščin v prejšnjih letih sprejeti v šolsko skupnost učenci 1. triade. Učenci so pred starši, učitelji in predstavniki šolske skupnosti z vso resnostjo in odgovornostjo dali zaobljubo, da bodo marljivi in vestni učenci in da bodo spoštovali svoje sošolce in delavce šole.
Po svečani zaobljubi so učenci v znak pripadnosti prejeli izkaznice.
G. ravnatelj Ervin Hojker je učencem čestital in jim zaželel, da bi se v šoli dobro počutili.
Učence je čakalo tudi presenečenje - obiskala jih je Pika Nogavička, ki jim je po zabavnem programu pripravila čajanko.
Napisala učiteljica Darja Brlek
Bolgarija • Karneval Surva
Največji festival mask v Evropi
V Bolgariji, v mestu Pernik, ki leži slabih trideset kilometrov zahodno od Sofije, je konec januarja potekal mednarodni pustni festival, imenovan Surva. Manjkali niso niti naši koranti iz Lancove vasi, ki so bili prava paša za oči. Poleg številčnih domačih mask, skupno je bilo osemindevetde-set skupin, kukerjev ter survaskarjev, so nastopile tudi tuje skupine iz Indije, Makedonije, Severne Irske, Gruzije, Sardinije, Črne gore, Srbije, Indije in Turčije.
Surva je največji mednarodni festival pristnih folklornih tradicij ter ma-škarad ne samo v Bolgariji in na celotnem balkanskem polotoku, temveč je z vstopom v Evropsko skupnost postal največji v Evropi. Začetki festivala segajo že v leto 1966. Dogodek je leta 1985 postal mednarodni, Pernik pa se je leta 1995 pridružil mednarodni zvezi karnevalskih mest, (Federation European Carneval Cities, FECC). Festival se odvija vsake dve leti v mesecu januarju. Na letošnjem 17. po vrsti je nastopalo 5.400 nastopajočih, od tega 12 tujih ter 86 domačih skupin. Akreditiranih je bilo preko 300 novinarjev in fotografov iz celotne Evrope. Našteli so 5.000 obiskovalcev.
»Gostovali smo že po celi Evropi. Mednarodni pustni festival Surva, ki poteka v Perniku, je resnično nekaj posebnega. Eden izmed najboljših z največjo paleto domačih in mednarodnih skupin. Domačini so gostoljubni, nasmejani. Organizatorji si zaslužijo čisto desetico«, je po vrnitvi domov povedal vodja sekcije korantov folklorne-
ga društva iz Lancove vasi Danilo Turk. Anelija Fla-vova, vodja protokola, pa je na slovesnem zaključku festivala naznanila v imenu organizatorjev, da si želijo, da bi nastopi korantov postali tradicionalni. »Vaša skupina korantov je zelo atraktivna in sovpada v naš koncept starih pustnih šeg in običajev«, je še dodala.
Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
Velike, s perjem bogato izdelane naglavne maske survaskarjev iz okolice Pernika dosegajo višino tudi do več metrov visoko. Slovani so bili nekoč lovci. S pernatimi naglavnimi maskami so izražali spoštovanje do pernatih živali ter slavili novo sezono lova.
Foto: Staša Cafuta
Skupina korantov, pokača ter lika baba deda nosi iz Folklornega društva Lancova vas.
Zanimivosti
Začelo se je kitajsko leto podgane
Peking, 7. februarja (STA) - Kitajci so danes vstopili v novo leto, ki je letos po tradicionalnem kitajskem horoskopu v znamenju podgane. Novoletno slavje je za Kitajce najpomembnejši praznik in ga slavijo ob prvi novi luni po 21. januarju. Zadnji dan starega leta se tradicionalno ob skupnem obedu zbere vsa družina, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ob 23. uri na zadnji dan starega leta Kitajci v svojem domu odprejo vsa vrata in okna, da bi lahko sreča neovirano vstopila v njihov dom. Prihod novega leta proslavijo z ognjemetom ter sprevodi z zmaji in ostalimi živalskimi podobami. Novoletno slavje se konča 15. dan prvega meseca novega leta s praznikom luči.
Ogromno število potujočih po vsej državi v novoletnem času vsako leto povzroča številne težave in zastoje, letos pa so zaradi izjemno obilnega sneženja v 17 provincah Kitajci naleteli na dodatne zaplete, tako da se je na stotisoče ljudi moralo celo odpovedati tradicionalnemu družinskemu srečanju.
Kitajski vedeževalci napovedujejo, da bo letošnje podganje leto v znamenju mednarodnih napetosti, naravnih in letalskih nesreč ter pretresov na borzah. Ob tem opozarjajo, da kitajski koledar sledi 60-letnemu ciklusu, tako da bo bi lahko bilo letošnje leto podobno zgodovinskemu letu 1948, ko je npr. nastala država Izrael in se je začela blokada Berlina.
Podgana je prvi od 12 živalskih znakov kitajskega horoskopa, zato predstavlja nov začetek, kar bi se lahko po napovedih kitajskih vedeževalcev odražalo v zamenjavah v vodstvu v ZDA, Rusiji in na Tajvanu. Podgana tudi simbolizira "razcvet romantike", kar pomeni, da bo leto vzpodbujalo romantiko, pa tudi spolni škandali. Vzpodbuja tudi spopad med dvema elementoma, vodo in ognjem, kar bi lahko pomenilo, da bo leto prineslo poplave ali cunamije. Leta 1996, v prejšnjem letu podgane, so našteli več kot 20 letalskih nesreč, vključno z eksplozijo boeinga nad Atlantskim oceanom, v kateri je umrlo 230 ljudi.
A Kitajci tudi verjamejo, da biti rojen v letu podgane ni nesrečno. Prav nasprotno. Kitajci za letošnje leto pričakujejo "baby boom", saj verjamejo, da bodo otroci, ki se rodijo v letu podgane, izjemno bistri in bodo znali doseči bogastvo.
Znane "podgane" so med drugim William Shakespeare, igralki Ursula Andress in Lauren Bacall, nekdanji ameriški podpredsednik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Al Gore, nekdanji ameriški predsedniki George Washington, Jimmy Carter in George Bush starejši, britanski prestolonaslednik Charles ter igralci Marlon Brando, Burt Reynolds, Dennis Hopper in Sean Pean, Kris Kristofferson ali pevka Kim Wilde.
Sarkozyju evro, Brunijevi 60.000 evrov odškodnine
Pariz, 7. februarja (STA) - Tožba francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in njegove soproge Carle Bruni proti niz-kocenovnemu letalskemu prevozniku Ryanair zaradi oglasa, v katerem se je pojavil francoski predsedniški par, je bila uspešna. Nekdanja manekenka prejela 60.000 evrov, prvi mož Elizejske palače pa simbolični evro, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Sarkozy je za objavo njegove slike v oglaševalske namene brez njegovega dovoljenja zahteval odškodnino v višini enega evra ter sodni nalog o prepovedi uporabe njegovih fotografij v komercialne namene. Brunijeva pa je zahtevala 500.000 evrov, vendar ji je sodišče dodelilo bistveno manj.
Po besedah njunega odvetnika Thierryja Herzoga, ki je bil s sodbo zadovoljen, se je Brunijeva odločila, da bo denar namenila francoski človekoljubni organizaciji Restos du Coeur.
Zadovoljni so tudi pri irskem letalskem prevozniku. Kot so pojasnili, bodo podvojili vsoto in tako dodatnih 60.000 evrov namenili človekoljubni organizaciji po Sarkozyjevem izboru.
Oglas je bil 28. januarja objavljen v francoskem dnevniku Le Parisien, gre pa za sliko, na kateri sta nasmejana Sarkozy in Brunijeva, nad glavo Brunijeve pa je oblaček z napisom: "Z Ryanairom lahko cela družina pride na mojo poroko".
Za vsakega prvošolca po tri ovce
Tallinn, 6. februarja (STA) - Ravnatelj neke estonske šole je v dopisu učiteljem naročil, da morajo za vsakega otroka, ki ga sprejmejo v prvi razred, zahtevati po tri ovce. Tako je želel preveriti pazljivost svojih zaposlenih pri prebiranju navodil, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Toomas Takkis, ravnatelj osnovne šole v mestu Kuressaar, na otoku Saaremaa v Baltskem morju je učiteljem izročil dopis, v katerem jim je za šalo naročil, da lahko v prvi razred sprejmejo le tiste učence, katerih starši bodo šoli darovali tri ovce. Na ta način je želel ugotoviti, ali zaposleni njegove dopise sploh preberejo do konca.
Oblasti na omenjenem estonskem otoku so sicer pozvale šole, naj za naslednje šolsko leto predlagajo čim bolj izvirne načine sprejemanja učencev v prvi razred. "Razen tistega z ovcami je bil Takkisov načrt prepričljiv," je o načrtu šaljivega ravnatelja dejal pristojni vladni uslužbenec.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
naravni zrezki, cvetača s slanino*, solata SREDA
**rižota s slanino in špinačo, solata ČETRTEK
piščančji ražnjiči, dušen riž, solata PETEK
gobova juha z ajdovo kašo, palačinke s čokolado SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
porova juha, goveja rulada, pečen krompir, solata
**Rižota s slanino in špinačo
20 dag špinače, 4 dag masla, 15 dag prekajene slanine, 1 sesekljana čebula, 2 stroka sesekljanega česna, 4 dl riža, 1 1/4 l juhe, sol, poper, 1 zrel paradižnik, muškatni orešček, 2 žlici naribanega sira.
Špinačo 2 ali 3 minute kuhamo v majhni količini vode in jo odcedimo. Ne sekljamo. V kozico damo maslo, na rezine narezano slanino, čebulo in česen ter 2-3 minute nad šibkim ognjem mešamo, da čebula ovene in slanina postekleni. Pazimo, da slanina ne bi zarumenela in otrdela. Vsujemo riž in ga 2
PONEDELJEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata
*Cvetača s slanino
1 cvetača, sol, 1 žlica olja, 4 žlice na kockice narezane pancete ali slanine, peteršilj.
Cvetačo očistimo, ji odrežemo kocen in jo kuhamo 25 minut v osoljenem kropu, ki smo mu dodali malo mleka. Kuhano cvetačo previdno prestavimo na ogret krožnik, po-tresemo s peteršiljem in zabelimo z ocvrto slanino.
Foto: Alenka Smigoc
minuti mešamo, da se prepoji z maščobo. Prilijemo vso vročo juho, osolimo in popo-pramo, premešamo, posodo pokrijemo in plamen zmanjšamo. Rižoto počasi dušimo 25 minut. Na sredini kuhanja dodamo na ne premajhne kose narezan zrel paradižnik brez semen in rižoto odišavimo z mu-škatnim oreščkom. 3 minute pred koncem kuhanja rižoti primešamo kuhano špinačo, ki je nič ne sekljamo, da ostanejo listi celi. Na krožnikih rižoto potresemo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
NASA PISATELJICA (LILA)
Štajerski TEDNIK
PREGLED, NADZOR
KRAJ PRI ZDOLAHV OBČINI KRŠKO
ZASTAREL IZRAZ ZA OTOK
NADA PIPAN
TRICIKEL
GOVORNIK, ORATOR
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
AFRIŠKE ZVERI
JAPONSKA ZNAMKA HI-FI APARATOV
PREDNJI DEL
NIKA JUVAN
SLAVKO TIHEC
BOG STVARNIK
TRAVA DRUGE KOŠNJE
PROZNA PLETENINA
ZELENA KAMNINA
RIMSKA 2
SEZNAM PREMIČNIN
LUKA NA HONSUJU
VRSTA DETELJE
ŠOLSTVO
MANJŠI ČEMBALO
ALKOHOLIK
NAJVEČJI JADRANSKI OTOK
NEHOTEN ODZIV
RIBA SEVERNIH MORIJ
AMERIŠKI PISATELJ (JAY)
STAROGRŠKI FILOZOF
TEORETIČNA REVIJA ITALIJ. KP
REKA V
BENEČIJI
ANGLEŠKI PTIČAR, POINTER
Iskrice
E
Detektivi so policaji z majhnimi nogami.
-k-k-k
Posmeh in lahkomiselnost navadita človeka na razvrat.
•k-k-k
Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve.
-k-k-k
Človek nima pristanišča, čas nima brega, teče in mi minemo.
-k-k-k
Človek misli, da umre za domovino, umre pa za industrijo.
-k-k-k
Kadar človeka zadene nesreča, je poln nestrpnosti, kadar pa ga zadene sreča, postane nesramen.
-k-k-k
Politika mora temeljiti na načelih pravice in resnice.
-k-k-k
Politik mora imeti trdo kožo, trdo glavo in mehka stališča.
-k-k-k
V življenju nisem videl nič velikega, razen krutosti in neumnosti.
-k-k-k
Vsak politik je izrazito obetaven politik.
-k-k-k
Viski in svoboda veselja-čita skupaj!
Pri zobozdravniku
Skelet pride k zobozdravniku. Ta ga pregleda in žalostno zmaje z glavo: "Zobe imate za svoja leta še kar v redu, toda dlesni, dlesni..."
Hiša zabave
Peter gre v hišo zabave. Stopi v dvigalo in se povzpne v prvo nadstropje. Tam zagleda napis: "Nežne svetlolaske."
Stopi nazaj v dvigalo in pritisne na gumb za drugo nadstropje. Tu je napis: "Strastne svetlolaske".
Peter se dvigne z dvigalom v tretje nadstropje, kjer piše: "Nežne temnolaske".
V naslednjem, četrtem nadstropju so "strastne temnola-ske". Toda Petra žene radovednost še v peto nadstropje, kjer prepaden zagleda napis: "Ali si prišel sem zato, da bi se vozil z dvigalom?"
18. ČRKA ARABSKE ABECEDE
REKA V FLAN.
BOLGARSKA ZNAMKA PIVA
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE, ENAKOST
PREBIVALEC CELIN
IZ
BESEDE KRETA
LIKALEC PERILA
NASA PEDONTO-LOGINJA (TATJANA)
SREDIŠČE VRTENJA
GALATEJIN LJUBIMEC
RASTLINA
FRANCOSKI SPRINTER (STEPHANE)
KIP, PODOBA
AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA
ENRICO CARUSO
plane iz sobe robot, takoj za njim pa še blondinka in vpije: "Prekleta rit plehnata, a za bežat pa še imaš baterije?"
Dober vid
Ženska srednjih let stoji pred ogledalom in jadikuje možu: "Gube se mi delajo na obrazu, joške imam vse bolj povešene, rit je ogromna in debela, skratka vse bolj sem grda."
Mož razmišlja, kako bi jo potolažil, in izstreli: "Ampak vidiš pa še odlično!"
Teliček
Kmet se pritožuje: "Že tri dni spim v hlevu, krava pa še ni telila."
Žena strupeno pripomni: "Ko te vidi, najbrž misli, da je že."
Peugeot
"Zakaj se blondinke vozijo s fiatom in ne speugeotom?"
"Ker je peugeot težko izgovoriti."
Robot
Japonci naredijo robot ljubimca in plačajo trem ženskam, da ga preizkusijo.
Se spravi prva na preizkušnjo, ostane z robotom tri ure v sobi, na koncu pa prisopiha ven vsa utrujena in reče, da ne more več.
Druga zdrži z robotom sedem ur in pride ven čisto fuč.
Tretja gre v sobo blondinka. Ven je ni več kot sedem ur. Po enem dnevu in pol
Škotska
Dva Škota sedita v zdravnikovi čakalnici. Pacientka v isti čakalnici vpraša prvega: "Kaj vam pa je?" - "En peni sem požrl." - Potem vpraša drugega: "Kajpa vam manjka?" - "Tistipeni."
Čas je denar
"Čas je denar!" je rekel natakar, ko je računu prištel še datum in uro.
Šefovi vici
Šef praznuje rojstni dan, zato mu podrejeni pripravijo manjšo zakusko. Šef pove nekaj vicev. Vsi se zabavajo, le Peter se ne smeji.
Pa ga vpraša šef: "Peter, zakaj se pa ti ne smeješ mojim šalam?"
"Ker mi ni potrebno. Čez mesec dni grem v penzijo."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Stoss, trska, riton, Ekart, telovnik, proslava, EJ, Ivanuša, roptela, Skandinavec, Ante Vukov, karateist, Veil, mop, Kolima, rt, otka, polovičar, ais, ST, ZO, Prem, telek, ČO, Teža, sveta, Levasseur, SS, talon, oko, ihta. Ugankarski slovarček: AJN = osemnajsta črka arabske abecede; ANSON = ameriški pisatelj (Jay, 1921 - 1980); CALI - francoski šprinter (Stephane, 1972 - ); IDOKRAZ = kamnina zelene ali rjave barve, vezuvianit; IJZER = reka v Flandriji, dolga 88 km; IMANA = bog stvarnik pri Ru-andih v Burundiju; RENON = del bolzanske visoke planote; TANTEGEL = slovenska pedontologinja (Tatjana); TOLA = rastlina iz družine košaric.
íPoíHulajtz naí na íueiounEfíi íjitztu.1
RADIOPTUJ
tut ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
BENETKE
CELJE
Govori se ...
... da kmetijskega ministra včeraj ni bilo na Ptuj tudi zaradi tega, ker naj bi izvedel, da domačine vse bolj motijo neprijetne vonjave iz enega od obratov, kamor naj bi bil namenjen.
. da bo morda smradu na širšem ptujskem območju kmalu manj, saj naj bi resno razmišljali o skorajšnjem zaprtju svinjskih farm. Ampak kjer nič ne smrdi, nič ne diši. Se bomo svinjeljubci sedaj pogovarjali z madžarskimi gudeki?
... da so srednjeveške tlačane ukinili zaradi nerentabilnosti, saj so tedanjim oblastnikom plačevali le desetino, dandanes pa bi jim morali plačevati skoraj štirikrat toliko.
... da bojda postaja dornav-ski župan vse bolj rušilen, saj pripravlja rušitev stare do-rnavske osnovne šole ter še starejšega gasilskega doma na Po-lenšaku. Občani se zato bojijo, da se ne bi spravil še na kakšno od njihovih - starejših hiš.
... da se znan ravnatelj ene od poetovionskih mestnih šol s težkim srcem odpravlja v pokoj, saj se bo potem njegovo finančno stanje bistveno spremenilo. Ali pa bi si morda rad ogledal še kakšen košček sveta, ni važno na čigav račun.
... daje ravnatelj ene od mestnih šol bistroumno ugotovil, da si njegovi učitelji spet ne za-
služijo zimskih počitnic. A vrli šolniki se ne dajo, bojda se jih že veselijo na transfuzijskem oddelku, kjer bodo darovali kri in si tako prislužili vsaj kak prosti dneva.
Vidi se ...
. da imajo veliki koranti velike, majhni koranti pa majhne - (tudi) skrbi.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Simona Butolen
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na sliki, ki je nastala v Žetalah na pustno soboto, je le mesec dni stara Sara, ki pa ni preskočila niti svojega prvega pusta, saj, kot vidite, se je našemila v ... sami uganite v kaj. Pri tem so ji z veseljem pomagali njeni domači, ki so sliko tudi posneli, poslala pa jo je mamica Simona Butolen.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				4			6	
3						1		5
	9	5		3		7		
					4	6	7	
	2	6			5			1
		7	2	8			4	
5					3	9		
9			6				2	
	1		4		7	3		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€€	0
Bik		©©	€	00
Dvojčka	¥¥	©©©	€	000
Rak		©	€€	00
Lev	¥	©©	€€€	0
Devica	¥¥¥	©	€	000
Tehtnica	¥¥¥	©©	€€	0
Škorpijon	¥	©©	€€€	0
Strelec	¥¥	©	€	000
Kozorog	¥¥¥	©	€€€	00
Vodnar	¥	©©©	€€	0
Ribi	¥¥¥	©©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. februarja do 18. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 15. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Monika Škvorc, Pobrežje 88b, 2284 Videm pri Ptuju.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Med prepirom z ženo, ki ni hotela verjeti, da je vso noč preživel v svojem laboratoriju, je ameriški elektrotehnik in izumitelj Thomas Alva Edison vzkliknil: "Nič ni težjega, kot pripraviti žensko do tega, da bo verjela resnico!"
"Je to tvoja nova iznajdba?" je takoj vprašala žena.
Na začetku ameriške državljanske vojne sta neodločnost generala McClellana in njegova taktika čakanja tako ujezili predsednik ZDA Abrahama Lincolna, da mu je pisal: "Moj dragi general, če ne želite uporabiti armade, bi si jo rad za nekaj časa sposodil."
Režiser Francois Truffaut je režiserja Alfreda Hitchocka označil takole: "Prizore z umorom snema, kot bi šlo za ljubezenske, ljubezenske prizore pa tako, kot bi šlo za umor."
Med potovanjem po Ameriki se je irski književnik Bernard Show neprestano norčeval iz Američanov. Nekateri časniki so ob tem protestirali, drugi pa se niso več zmenili zanj.
Ko je Show pripotoval v Miami, je vodilni mestni častnik objavil dolg članek o gospe Shaw, opisal vse podrobnosti njenih oblačil, objavil vsako njeno besedo in na koncu omenil: "Gospo Shaw spremlja njen soprog Bernard Shaw, ki je menda pisatelj."
Ko se je francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire po izgnanstvu iz Francije na skrivaj vračal, so mu cariniki postavili najpogostejše vprašanje: "Imate kaj za prijaviti? Ali kaj tihotapite?" - Filozof jim je mirno odgovoril: "Gospodje, edina stvar, ki jo skušam pretihotapiti, sem jaz."
Nekoč je angleški pisatelj Jonathan Swift govoril v parlamentu o ošabnosti. Rekel je, da izvira iz štirih vzrokov: ker je človek tak od rojstva, zaradi družbenega položaja, bogastva in razuma. Po dolgem pojasnjevanju prvih treh vzrokov bi moral govoriti tudi o razumu. Namesto tega je zaključil predavanje z besedami: "Moral bi govoriti o ošabnosti, ki izvira iz razuma. Ker je že pozno in mislim, da tu nihče nima vzroka, da bi bila ošaben zaradi svojega razuma, končujem predavanje."
Začetki španskega slikarja Picassa niso bili ravno najbolj spodbudni. Ko je narisal eno prvih kubističnih slik, jo je nesel ocenit slavnemu Augustu Rodinu. Dejal mu je, da je še ni podpisal, ker je želel najprej slišati za njegovo mnenje.
"Nič ne odlašaj s podpisom, fant," mu je svetoval mojster." Takoj jo podpiši, da bodo vedeli, kaj je spodaj."
V spomin
Zvonimir Holc 1959-2008
V najlepših prazničnih dneh, ko smo se vsi veselili prihoda novega leta 2008, je v sredo, 2. januarja, širšo ptujsko javnost pretresla novica, da je nenadoma umrl Zvonimir Holc iz Kungote pri Ptuju, nekdanji župan občine Kidričevo, politični in kulturni aktivist ter pristaš čiste narave. Od njega smo se v izredno velikem številu poslovili na hajdinskem pokopališču v torek, 8. januarja.
Zvonimir Hole je bil rojen 15. februarja 1959 v Ptuju. Njegov prvi dom je bil v podnajemniški sobi v Dornavi, kasneje pa so se z družino preselili v Apače pri Kidričevem, kjer so živeli do leta 1963, ko so v Rošnji kupili hišo. Tako je svoje prvo znanje nabiral v osnovni šoli v Rošnji, vendar je že tedaj imel hude zdravstvene težave s srcem, zato je bil leta 1969 v Ljubljani na operaciji srca.
Po končanem osnovnem šolanju se je leta 1974 vpisal na strojno tehnično šolo v Mariboru in jo tudi uspešno končal. Kasneje je študiral na višji strojni tehnični šoli v Mariboru, njegova prva zaposlitev pa je bila v Tovarni stikalnih naprav v Mariboru. Leta 1986 se je poročil in se preselil v Kungoto pri Ptuju, kjer si je z ženo Zdenko, rojeno Topolovec, ustvaril družino. Naslednje leto ga je življenjska pot vodila v Ameriko, kjer je dobrega pol leta začasno delal pri ženinih sorodnikih v New Yorku. Bil je skrben oče dvema otrokoma, sinu Borutu in hčerki Teji.
Že pred poroko je bil aktiven na številnih področjih kulturnega življenja, tako v občini Starše kot pozneje v občini Kidričevo. Več let je plesal pri znameniti cirkovški folklori, kjer je sodeloval na številnih nastopih doma in
na tujem. Bil je tudi aktiven član kulturnega društva v Kungoti, kjer je kot amaterski igralec sodeloval v dramski skupini in z njo nastopal v raznih igrah, ki so jih snovali na domačih odrskih deskah
in se z njimi postavljali tudi v drugih krajih.
Zelo aktiven je bil tudi na družbeno-političnem področju, saj je bil aktiven član stranke SDS vse od ustanovitve leta 1989, pa tudi večletni
predsednik občinskega odbora stranke SDS v Kidričevem. Vendar je, kot je sam zapisal, »zaradi nevzdržnih odnosov in nenehnih pritiskov« v letih 2005-2006 iz te stranke izstopil.
Ker nekaj let je bil aktiven tudi v lokalni samoupravi, najprej kot svetnik občine Kidričevo, v letu 1998 je postal podžupan, leta 2002 pa so mu volivci zaupali mesto župana občine Kidričevo, ki ga je v dobro vseh občanov prizadevno opravljal dobri dve leti. Zaradi hudih obremenitev ga je namreč na delovnem mestu zadela možganska kap, zato svoje funkcije do konca mandata ni več mogel opravljati redno. Kot pristaš čistega in zelenega okolja je bil tudi član ekološkega društva Stara Drava, v letu 2002 se je priključil civilni iniciativi proti sežigalnici v Kidričevem, v prostem času pa je rad planinaril in kolesaril.
A kruta bolezen mu ni dovoljevala, da bi vse prosto-časne aktivnosti užival do popolnosti, saj se je njegovo obolelo srce in telo, še posebej po možganski kapi, utrudilo ob vsakem najmanjšem naporu, zato je oktobra 2006 začel postopek za invalidsko upokojitev. Kar leto dni je živel v negotovosti, saj ni vedel, kakšna bo odločitev stroge zdravniške komisije, oktobra lani pa so predlog za njegovo invalidsko upokojitev vendarle sprejeli. A žal mu ni bilo dano, da bi jo dolgo užival.
Upokojitev mu je sicer dala novih moči in poguma, saj se je razbremenjen delovnih obveznosti kljub bolezni veselil življenja; z ženo Zdenko sta kovala nove in nove načrte, bil je ponosen mož in oče svojima otrokoma, bili so srečna družina. Kadar pa je le imel dovolj časa, je z družino ali sam rad zahajal na družinski
Mali oglasi
STORITVE
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajilo, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon: 031 258 704.
KMETIJSTVO
PRODAMO telico, brejo osem mesecev, simentalko. Tel. 041 567 947.
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
TELIČKO simentalko, staro štiri ali šest mesecev, po izbiri, in mešano belo vino prodamo. Tel. 719 85 57.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, 3 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39.Tel. 792 35 71.
PRODAM brejo telico in bika simen-talca, težkega 350 kg. Tel. 031 539 431.
PRODAMO kravo in telico v devetem mesecu brejosti, možna menjava za neplodno kravo ali telico z doplačilom, ter kupimo kravo za zakol. Tel. 041 240 003.
PRODAM ovce solčavsko-jezerske, mlade, za zakol ali za pleme, jagnje-ta, prodam tudi kvoto za ovce. Telefon 764 58 21, 051 682 055.
PRODAM žganje, slivovko, liter 7 evrov. Telefon 051 212 458.
DOM STANOVANJE
V OKOLICI Kidričevega oddam stanovanje, ogrevano in delno opremljeno. Telefon 041 425 051.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
Slovenska Bistrica , novogradnja, stanovanja, od 44,47 m2 do 105,18 m2, vseljiva septembra 2008, prodamo. Cena: od 53.269 EUR do 104.367 EUR. ZORO NEPREMIČNINE, Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, tel.: 02/8183-053, 041/543-478, www.zoro.si
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicia do letnika 96, v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
Prireditvenik
DELO
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor, (naročnine).
RAZNO
SEDEŽNO garnituro, trosed in dva fotelja, v rdeči barvi, in preprogo, velikosti 3 x 2 m, ugodno prodam. Kličite na telefon 041 559 550 ali 779 48 71.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
■	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
■	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
WOVATIVA, Milena Prapotnlk a.p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
Torek, 12. februar
9.00 Ormož, dvorana KZ Marof, predavanje, podnebne spremembe, namakanje in
fertiirigacija v zelenjadarstvu, z vami bo Miša Pušenjak, univ. dipl. ing. agr. 13.00 Ivanjkovci, v osnovni šoli, tečaj - kaše in musake, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož
16.00 Juršinci, gospodinjski dom, predavanje Zdravje je v nas samih, pravilna
prehrana nam to omogoča, predavateljica ga. Marija Merljak 17.00 Ormož, avla občine, razstava Ljudska glasbila 19.00 Maribor, SNG, balet, The Klezmer Connection, KazDvo, za izven 19.30 Maribor, dvorana Union, 4. abonmajski koncert Komornega cikla, Godalni
kvartet Henschel, za abonente in izven Ptuj, Hotel Mitra, v kavarni in večnamenskem prostoru hotela fotografska razstava, Kurentovanje na Ptujskem
Sreda, 13. februar
12.00 Juršinci, gospodinjski dom, tekmovanje v peki »štrudla« - zavitka, po tekmovanju bo predavanje o zdravi prehrani z g. Janezom Štukljem 19.00 Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, vabilo na razvijanje misli in čustev z mislecem in predavateljem Viljemom Ščuko, Dotik, izziv in odziv, eden od ciklov predavanj Ugledati sebe prek telesa, giba in čutnosti, z vami bo tudi vrhunski vinarski mojster Iztok Bolčino iz vinske kleti Gueri 19.30 Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
Četrtek, 14. februar
18.00
19.30 19.00
20.00
20.00
Ptuj, Hotel Mitra, Četrtki na Ptuju, družabna prireditev v organizaciji Društva
upokojencev Ptuj, gostitelj večera Franc Simonič - likovni pedagog, gostje
Jakob Berlak, učenec 1. razreda glasbene šole, Venčeslav Špilas, hrvaški
Haiku pesnik, Viktorija Dabič, slavistka, Pavla, saksofon
Maribor, SNG, opera balet, Valentinov gala koncert Simfoničnega orkestra
SNG Maribor s solisti, VelDvo, za izven
Ptuj, Mestno gledališče, Marjetka, str. 89, za izven
Ptuj, Visokošolski zavod Revivis, Krempljeva ulica 1, Večer meditacije,
brezplačno predavanje o meditaciji, organizator predavanja Društvo za razvoj
duhovne kulture Šri Činmoj
Maribor, oder Narodnega doma, Novi jazz v Narodnem domu, The Thing, za izven
Maribor, velika dvorana Narodnega doma, Teater 55, Čas za spermembo, za izven
Ptuj, kavarna Hotela Mitra, Valentinovo v kavarni
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jelka Jurančič Mikek, dr.dent.med V Zdravstvenem domu Ptuj
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH^
www.tednik.si
vikend na Ločki Vrh pri Destr-niku, kjer si je ob sprehodu v naravi sproščal in nabiral novih moči.
Tudi tisto usodno sredo, 2. januarja, se je okoli 9. ure odpravil na vikend, vmes pa spotoma zapeljal hčerko Tejo na atletski trening v Ptuju. Dogovorila sta se, da pride ponjo okoli poldneva, a ker ga ni bilo in ker je njegov telefon zvonil v prazno, je hčerka zaskrbljeno poklicala mamico. Ta je brž prihitela ponjo, nato pa sta se skupaj odpeljali na Ločki Vrh. Ob cesti sta našli očetov avtomobil in odklenjeno hišo, kmalu zatem pa sta ga našli, kako je negibno ležal na poti v bližnji gozd. Na pomoč so takoj priskočili sosedje, zelo hitro so prihiteli tudi reševalci in ga poskušali oživljati, a za Zvonka je bilo žal prepozno, saj se je njegovo bolehno srce za vedno ustavilo.
Od njega smo se v izredno velikem številu poslovili v torek, 8. januarja, na hajdinskem pokopališču številni znanci, sosedje, prijatelji, znanci, župani nekaterih sosednjih občin in hvaležni občani, kar potrjuje dejstvo, da je bil med ljudmi zelo priljubljen. O svetlem liku očeta, prijatelja, nekdanjega podžupana in zatem župana občine Kidričevo, strankarskega kolega ter predvsem velikega poštenjaka je govoril tudi poslanec v državnem zboru Franc Pukšič. Zvonimir Holc je za svoja dela prejel številna priznanja in pohvale, med drugim je za prispevek k razvoju socialne demokracije v Sloveniji leta
2002 prejel tudi najvišje priznanje SDS - zlato vrtnico.
M. Ozmec
P. S.: Da je bila bolečina ob tragični izgubi ljubečega očeta in pridnega moža še večja, so za nameček poskrbeli brezčutni vlomilci, ki so prav v času njegovega pogreba poleg treh sosednjih hiš vlomili in oropali tudi v Holčevo hišo v Kungoti pri Ptuju. Ne samo, da so vse temeljito razmetali, s seboj so odnesli tudi vso zlatnino, diamantno uro - dragoceno darilo ženi Zdenki ter druge družinske dragocenosti. Policisti o dogodku, ki je bil verjetno skrbno načrtovan, še zbirajo obvestila, Kungočani pa trdno upajo, da bodo vlomilce odkrili in jih kaznovali, predvsem pa, da bodo Holčevim vrnili vsaj dragocene spomine na njihovega moža in očeta.
rovl|. z.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V februarski reviji za
sadjarstvo in vinogradništvo, v reviji SAD, lahko preberete o sistemih gojenja malin v
Sloveniji, o varstvu koščičarjev s škropilnimi programi za breskve, češnje in slive, o rezi vinske trte, eko pridelavi v vinogradništvu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o sadilnih substratih in
krhkolistni solati. Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209.
>o
CD
ilkos
CANDLES
ILKOS, svečarstvo in trgovina, d.o.o. Moškanjci 95, 2272 Gorišnica Tel.: + 386 2 741 75 10 Fax.: + 356 2 741 75 16 info@ilkos.si; www.llkos.sl
Smo vodilno slovensko svečarsko podjetje, ki zaradi krepitve svoje dejavnosti Išče novega sodelavca:
RAČUNOVODJA - KNJIGOVODJA
Opis del in nalog:
-	knjiženje poslovnih dogodkov,
-	samostojno vodenje poslovnih knjig,
-	vodenje saldakontov,
-	priprava mesečnih in letnih bilanc,
-	obračun plač,
-	vodenje evidenc In obračunov v skladu z davčno zakonodajo.
Pogoji:
-	V., VI. ali VII. stopnja ustrezne Izobrazbe,
-	delovne Izkušnje,
-	poskusno delo po kolektivni pogodbi dejavnosti. Posebne zahteve:
-	poznavanje računovodskih standardov ter davčne zakonodaje.
Ponudbe nam pošljite do 19.2.2008 na naš naslov.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 4. 2. 2008, opr. št. swt 51/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA »IVANA«, Silva Hvala, s. p. - v stečaju, Krempljeva 6, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
•stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja skupne uporabne površine 144,89 m2 s pripadajočim zemljiščem (dvorišče, travnik, pot) v izmeri 14.813 m2 na Mestnem vrhu 86, Ptuj, vpisano pri vl. št. 310, k. o. Mestni vrh, št. parcel 318/1, 319/1, 319/2 in 319/3, po najnižji prodajni ceni 32.800,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Silva Hvala, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256837563. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA					
ALFA R0ME01471.9 JTDM	2006	14.990	KLIMA		RDEČA
AUDI A31.9 TDI	2004	14.290	AVT. KLIMA		SREBRNA METALIK
AUDI A4AVANT 1.91DI	2002	12.790	DVOJNA KLIN	.NAP.	SV. SIVA METAUK
AUDI A61.91	1998	8.190	AVT. KLIMA		ČRNA
BMW 3 COUPE 330 CD	2005	23.990	AVT. KLIMA		SREBRNA METALIK
BMW 3 3111	1994	2.990	KLIMA		BORDO RDEČA MET.
BMW 3 320 D	2001	10.390	DVOJNA KLIN	.NAP.	ČRNA
CHRYSLER IT CRUISER 2.2 CRD	2004	12.490	KLIMA		SREBRNA METALIK
FIAT POMTD GRANDE 1.2	2006	8.490	KLIMA		SV. MODRA METAUK
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295	TONIRANAST	EKLA	SREDRNA METALIK
KIA SORENTO 2.5 CRDI	2004	17.490	KLIMA		SVETLO SIVA
MERCEDES E 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KLIM. NAP.		SVETLO SIVA
ROVER 4141.6	1997	2.390	KLIMA		DORDO RDEČA MET.
TOYOTA YARIS 1.3	2002	7.490	KLIMA		SREDRNA METALIK
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900	DVOJNA KLIM. NAP.		TEMNO MODRA MET.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustila
Terezija Bele
IZ ŽUPEČJE VASI 1 B
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 14. februarja 2008, ob 16. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: Tonček in ostali sorodniki
Žalosti in bolečine ni mogoče zatajiti, saj preveč bolita.
SPOMIN
10. februarja 2008 je minilo tretje leto, odkar te ni
Peter Kysela
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 4. 2. 2008, opr. št. st 53/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA IN STORITVE, Simona Klinc, s. p. - v stečaju, Trstenjakova 5, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• stanovanjske stavbe v izmeri 172 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 1.057 m2 in travnikom v izmeri 2.559 m2, vpisano pri vl. št. 522, k. o. Nova vas pri Markovcih, št. parcele 383/1, po najnižji prodajni ceni 28.800,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Simona Klinc, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256852404. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA FEBRUAR
Kako srčno si ti želel,
da še med nami bi živel.
Smo vsi se borili,
da zdravje bi ti ohranili.
Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela.
Vse, kar storil si za nas nekdaj,
v spominu bo in hvala ti vekomaj.
SPOMIN
10. februarja je minilo leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi
Stanislav Možina
IZ GORIŠNICE 176
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in
mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Življenje je kot rožni vrt, ljudje le enkrat skozi smemo, vsakdo si natrga svoj šopek let. Koliko cvetov bo v njem, tega nikoli ne vemo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Katarine Sagadin
roj. Lipavšek
Z ZG. HAJDINE 85
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste žalost ob dnevih slovesa delili z nami, nam ponudili besede tolažbe, njej v spoštovanje poklonili cvetje, sveče ter darovali za svete maše in hajdinsko cerkev. Hvala za vsa ustno in pisno izrečena sožalja. Najlepše se zahvaljujemo g. naddekanu Marjanu Feslu, ki ji je ob slovesu namenil čudovite misli, opravil pogrebni obred in daroval sveto mašo. Hvala govorniku g. Šeguli ter Domu upokojencev Ptuj, enota Muretinci, za skrb in nego zadnje dni v jeseni življenja.
Iskrena hvala sodelavcem iz Srednješolskega centra Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj, enota Energetika, ter Perutnine Ptuj, PC Prodaja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Hvala pevcem Feguš in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Mama, kjer je mili tvoj obraz, kjer je tvoja roka, ki skrbela je za nas?
Njeni: Miro ter Janez in Martina z družinama Hajdina, februar 2008
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Nisem umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl sem, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Mirka Kokola
Z RIMSKE PL. 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku za izrečene besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Maher. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
POSKOČNIH
1.	NOVI SPOMINI - Ženske za volanom
2.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
3.	Ans. VRT - Zakaj nemirna si
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - En, dva, tri in štir...
5.	Ans. AJDA - Mušice na zobeh
6.	Ans. MALIBU - V nedeljo bom sina krstil
7.	SLOVENSKI ZVOKI - Jezus kristus kak smo žejni
A t
POP 7 TOP
1.4PLAY-DJ
2.	TURBO ANGELS-Zabava
3.	MANCA ŠPIK - Še vedno nekaj čutim
4.	EVA ČERNE-Dovolj
5.	BRIGITAŠULER-Samara
6.	LANGA in CIVILI - Za svobodo divjega srca
7.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA i LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
sJ^LJiV.m-
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URI
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSlJIte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
TI O T II T T
Kljub temu, da so prazniki že mimo, praznični popust še traja! Izkoristite ugodne cene vseh oken in vrat iz našega programa ter izbirajte med bogato ponudbo pripadajočih rolet ter okenskih polic. Pokličite 02 741 13 80 ali 041316 SOS in nam sporočite vaše želje.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE BELCONT d.o.o., Haidek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcontsi
Podarite si i nova okna.
^[|߀lCONT d.o.o. Vr
Ptuj • Proslava ob kulturnem prazniku
Foto: Črtomir Goznik
Priznanji Zveze kulturnih društev Ptuj je predsednik Franc Lačen (levo) izročil Aleksandru Gabrovcu in Mirku Kotniku.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica sveta Območne izpostave JSKD Ptuj Silva Fartek (levo) je priznanji sveta izročila Jožetu Krivcu iz Zetal in Janku Turnšku s Hajdine.
Arhivi so zakladi vsakega naroda
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika osrednja slovesnost MO Ptuj ob letošnjem kulturnem prazniku. Nanjo so skupaj vabili Zveza kulturnih društev Ptuj, Območna izpostava JSKD Ptuj in MO Ptuj. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za izstopajoče kulturne dosežke v MO oziroma na Ptujskem, ki jih vsako leto ob 8. februarju podelijo v Zvezi kulturnih društev Ptuj, Območni izpostavi JSKD Ptuj in MO Ptuj. Slavnostna govornica je bila letošnja prejemnica velike oljenke Marija Hernja Masten. Za kulturne užitke so tokrat poskrbeli člani ptujske glasbene skupine Kvinton z etno programom, sodelovali pa so tudi ptujski fanfaristi.
Priznanji Zveze kulturnih društev Ptuj, podelil ju je Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj, sta prejela Mirko Kotnik in Aleksander Gabrovec. Mirko Kotnik se lahko pohvali z izrednimi uspehi na področju literarnega ustvarjanja. Resneje se s pisanjem ukvarja od leta 2003. Leta 2006 je izšla njegova knjiga Nitke in besede. Lani se je uvrstil tudi med najboljše avtorje na izboru literatov se-niorjev Slovenije. Aleksander Gabrovec je član Društva Komorni moški pevski zbor Ptuj od leta 1993. Od takrat do danes je kot član zbora veliko prispeval k uveljavljanju zbora na ljubiteljskem in tekmovalnem področju. Aktivno deluje tudi v vodstvu zbora.
Predsednica sveta Območne izpostave JSKD Ptuj je priznanji sveta podelila Janku Turnšku in Jožetu Krivcu. Janko Turnšek je član PD Stane Petrovič Hajdina. Na amaterskem gledališkem odru deluje že več kot 20 let. Lani je prejel priznanje na Linhartovem srečanju za najboljšo stransko vlogo na regijskem srečanju odraslih gledaliških skupin za vlogo Nerodka v komediji Minister v škripcih. Prejel je tudi že bronasto jubilejno Linhartovo značko. Jože Krivec je član KD Žetale že od leta 1975. Celih 17 let je igral v dramski skupini, osem let je bil tajnik kulturnega društva, od leta 1984 pa je njegov predsednik. Neprecenljiv je njegov prispevek na področju organizacijskega dela, povezovanja in sodelovanja z drugimi.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan se je odločil, da oljenki za izjemne dosežke in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki MO Ptuj predstavljajo v širšem kulturnem prostoru, prejmeta Katarina, d. o. o., Ptuj, in Ana Strelec
Bombek. Katarina, d. o. o.,
je podjetje za izobraževanje in trgovino, katerega glavna dejavnost je danes založništvo. Oljenko je prejelo za uspehe na področju založniške dejavnosti. Izdaja revijo Rina in posebne izdaje, kot sta knjigi 90-dnevna ločevalna dieta in Naslednjih 90 dni. Prva številka Rine je izšla že dela 1999. Na leto izide 6 številk, vsaka v nakladi 10 tisoč izvodov. Prva knjiga 90-dnevna ločevalna dieta kot posebna izdaja revije je izšla marca 2004. Do danes je izšla že v nakladi 50 tisoč izvodov, kar dosežejo redke slovenske knjige. Druga posebna izdaja, knjiga Naslednjih 90 dni, pa je do danes že dosegla naklado 20 tisoč izvodov. Obe knjigi se uspešno prodajata tudi v tujini, na Hrvaškem, Ruski federaciji, Litvi, na Češkem, Slovaškem, Bosni in Hercegovini. V teku pa so že dogovori o prodaji na Poljskem, v Romuniji, Kanadi, ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji in Azerbajdžanu. Podjetje Katarina je na področju založniške dejavnosti prvo podjetje s Ptuja, ki beleži takšne uspehe doma in v tujini. Na Hrvaškem je bila njihova prva knjiga, 90-dnevna ločevalna dieta, najbolje prodajana knji-
ga v lanskem letu. Prehitela je celo Harryja Potterja.
Ana Strelec Bombek je oljenko prejela za dosežne uspehe na kulturnem področju, kjer dela že skoraj tri desetletja. Je producentka in računovodkinja v Mestnem gledališču Ptuj, gonilna sila gledališča od njegovih začetkov na poklicni poti. Anica je tisti dobri duh gledališča, ki jo vsi poznamo doma in v Sloveniji, a je nikoli ne vidimo na odru, je v obrazložitvi za prejem oljen-ke še posebej poudarila Nataša Petrovič. Kot producentka je vodila izvršno produkcijo več kot 54 premier in desetih festivalov, organizirala in nadzirala je več kot 2400 prireditev in več kot 1500 predstav ptujskega gledališča po Sloveniji in tujini ob hkratnem delu v računovodstvu hiše. Zaslužna je, da produkcija Mestnega gledališča Ptuj predstavlja ne samo gledališče, temveč mesto Ptuj po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Je ena ključnih oseb ptujskega gledališča in njegove zgodbe o uspehu.
Veliko oljenko za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja je letos prejela Marija Hernja
Masten, univ. dipl. zgod., zaposlena kot referentka za starejše gradivo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, ki dela tudi v čitalnici, skrbi za knjižnico, vodi evidence, opravlja arhivsko pedagoško delo in pripravlja razstave. Njeno delo ni povezano samo z arhivskim gradivom, pomembno je zaznamovala tudi delo v lutkovni sekciji DPD Svoboda Ptuj. Neprecenljiv je njen prispevek pri nastanku in uveljavitvi Društva Cesarsko kraljevi Ptuj, je avtorica številnih strokovnih prispevkov v zbornikih, ki jih je pogosto tudi uredila, pomemben je tudi njen prispevek k razvoju
turizma na Ptuju. Na enkraten in neponovljiv način, pogosto tudi hudomušno obarvan, pa zna približati našo preteklost. »Marija Hernja Masten je ena tistih ljudi, ki znajo ne samo približati zgodovino skozi arhivsko gradivo najširšemu krogu ljudi, ampak povezati preteklost in sedanjost, poiskati korenine ter jih vtkati v današnja razmišljanja in razvojne programe,« je še o njenem liku in delu povedala Nataša Petrovič, voditeljica osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj in sekretarka OI JSKD Ptuj.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Barbara Plaveč Brodnjak, Litijska c. 276/g, Ljubljana, Do-brunje - Bora; Klaudia Filipič, Antoličičeva ul. 20, Maribor - Urško; Bojana Hliš, Podlehnik 6/a
-	Patricijo; Nika Veselič, Hrastovec 25, Zavrč -Aljo; Jasmina Cvetko, Velika Nedelja 20 - Anžeta; Marjana Šišek, Vinarski trg 7, Ptuj - Mihaelo; Kse-nja Markovič, Mezgovci ob Pesnici 57/b, Dornava
-	Tina; Mojca Šegula, Miklošičeva 6, Ptuj - Manco; Stanka Muršič, Nunska Graba 20/c, Ljutomer -Patrika; Stanka Lukman, Libanja 13, Ivanjkovci
-	Saro; Vesna Šterk, Vr-banska 28/a, Maribor -Lano; Kristina Lampret, Draženci 46/a, Hajdina
-	Evo; Simona Letonja, Hrastovec 80, Zavrč - Mi-haelo; Marjetka Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 117 - Evo; Janja Gorečan, Leskovec 91, Pragersko - Tajo; Martina Stajnko, Mihovce 46, Cirkovce - Sašo; Urška Moge, Čehova ul. 4, Ptuj
-	Nika; Renata Korez, Lovrenc na Dravskem polju 33 - Gala; Helena Zorec, Rimska ploščad 6, Ptuj - Matica.
Umrli so: Frančiška Zaj-šek, rojena Stergar, Rogaška c. 43, Ptuj, rojena
1935	- umrla 4. februarja 2008; Katarina Sa-gadin, rojena Lipavšek, Zgornja Hajdina 85, rojena 1927 - umrla 4. februarja 2008; Elizabeta Šmigoc, Spodnji Leskovec 8, rojena 1917 - umrla 5. februarja 2008; Ciril Kokot, Tibolci 41/b, rojen
1936	- umrl 6. februarja 2008.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je nastopila ptujska skupina Kvinton. Tokratni nastop je bil etno obarvan. Nastopili so tudi ptujski fanfaristi.
Napoved vremena za Slovenijo
Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
Foto: Črtomir Goznik
Oljenki in veliko oljenko sta podelila župan MO Ptuj dr. Štefan Celan in predsednik komisije za priznanja in odlikovanja MO Ptuj Peter Pribožič. Veliko oljenko je prejela Marija Hernja Masten, oljenki pa Ana Strelec Bombek in podjetje Katarina, d. o. o., zanj sta jo prevzeli Breda Hrobat in Mojca Poljanšek.
Danes bo v zahodni Sloveniji večinoma jasno. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, v vzhodnih krajih tudi pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0 stopinj celzija.
V sredo in četrtek bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo v sredo oslabela.