----    163----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Ce tudi je   med  vojskinimi pripravami glas počil, da se   morebiti prične zbor (kongres) velicih vladarjev, v kterem bi se z lepo poravnale sedanje homatije, vendar ni nikjer podobe,   da bi^ta glas kaj več bil kakor glas vpijočega   v   puščavi.    Čeravno   se   menda   ne   bo zgodilo, kar se iz Laškega piše, da že danes (16. t. m.) udarijo Lahi na Benetke, in tudi to ni res, da je neka pruska četa se spustila   na Saksonsko , je   vendar   čas blizo,   da se začne  nesrečna  vojska,   kadar   bo vsaka stran   za   boj   popolnoma   pripravljena;   ta   čas   pa   se zmiraj bliže in bliže primikuje.    Se bolj   gotova   pa je vojska,   kar je dozdaj   molčeči cesar Napoleon spregovoril v mestu Auxerre-u besede,   ki   so   kakor strašna bomba počile po vsej Evropi;   rekel je,   da  se   mu iz vse    duše    mrze   dunajske    pogodbe   od   1815. leta;   s   temi   besedami  je   očividno   pritrdil   zvezo   s prusko in talij ansko vlado, ktere tudi hočete razdreti one pogodbe; zato sta mu pa tudi kralj pruski in italijanski za ta govor čestitala. — Med tem je 9. t. m. bil v Frankobrodu zbor nemškega bunda, v kterem je miroljubni predlog saksonske vlade z 10 glasovi ,    proti 5 obveljal in so   namestniki avstrijske,   bavarske, saksonske, hanoveranske, virtemberške, badenske, he-i    sen-darmstadtske , braunšvajške,  nasauske vlade in 16. kurije skupaj stali,   nasproti  pa namestniki pruske s 4 ostalimi.    V tem zboru je   namestnik pruske vlade naravnost rekel zboru,   naj   bund   Avstrijo   in   Saksonijo •    napravi, da orožje položite, drugače bi Prusija morala \    skrbeti za svoj o varnost in svoj evropej s ki posebni stan.    S tem   je   tudi   Prusija   pritrdila   Napo-;    leonu,   da   se  ji mrze pogodbe od 1815. leta.    Od pri-'    prav za vojsko se po takem sliši čedalje več. Pruska t    vlada je sklicala   vse   svoje vojake   na   noge   in   princ
------164    ------
Friderik se je že podal v glavni stan pruske vojske, o je, v So ravo na Lužiškem. Glavni stan italijanske armade je v Boionji; kralj Viktor Emanvel, ki prevzame više poveljstvo, se podd kmalu tje. 9. dne t. m. je Garibaldi, ki bode poveljnik prostovoljcem, bil poklican v Florence; tudi Košuta so ondi pričakovali. — Francozka vlada sklicuje na tihem svoje vojake skupaj; v 3 mesecih bo imela 15 oklepnih vojnih ladij na morjL
__ Da se Avstrija v tacih okolšcinah mora na vso moč
pripravljati na boj, je očitno; ako se po novi rekrutbi napravijo 5. batalijoni, bo imela samih pešcev in strelcev pol milijona; graničarjev je dozdaj prišlo 30.000; tudi prostovoljci se za ces. armado nabirajo. Iz mnozih krajev cesarju ponujajo domoljubne prostovoljce; tako iz Češkega, Dunaja, Ogerskega, Poljskega, Tiroljskega. Orožje ali strelivo in pa živino iz našega cesarstva v ptuje dežele prodajati, je prepovedano. Družba Llovdova v Trstu spravlja svoje la-dije v zavetje. -— Pravijo , da se za 8 do i0 milijonov gold. naredi novega drobiža; ali res iz neke kovine nikel imenovane, ne verjamemo še, ker nikel — neka sivkasto-bela na rdeče cikajoča kovina (metali) se ne d& tako kovati kakor zlato, srebro ali bakro. — Iz Pešta se sliši, daje hrvaško poslanstvo izdelalo osnovo svojih zahtev, ki pa ne bi utegnile vse po godu biti Ogrom. Kdo bi jim tudi mogel po vse vstreči, ako celo ne pozabi sebe? — Na Dunaji je 8. t. m. umrl gospod Vsevolod A. Smirnov, diakon ces. ruske posl. cerkve na Dunaji in občespoštovani ustanovnik ondašnje „Slov. Besede."