ODPRTO  PISMO
Za novo pojmovanje športa
Šport, kot antagonistična dejavnost ne-gativnih vplivov sodobnega načina življe-nja, ima v različnih okoljih in družbenih ureditvah različen položaj. Ta je v veliki meri odvisen od »šprotnosti« nekega ljud-stva, kolikor se zaveda pomembnosti te pr-vine življenja. Zaradi tega mu namenja različen položaj. Družba, ki je na višji stop-nji razvoja, pa tudi pri tistih, ki si tega vzpona želijo, na šport gledajo bolj kom-pleksno. Iz tega izhaja tudi funkcija športa.
Ponekod vlagajo ogromna sredstva v raz-lične tekmovalne selekcije, da svetu po-sredno predstavijo svoj družbenoekonom-ski sistem. Prav te države pa imajo na svo-jih tleh kopico nerešenih družbenih in eko-nomskih vprašanj. Tu je šport' privilegij najboljših izbrancev. Država se športni-koro za njihove uspehe na mednarodnem prizorišču bogato oddolži. Vzroki za takšen položaj športa kot sredstvo afirmacij drža-ve, so različni. To je lahko dolga kolonialna podrejenost države, ki se po osamosvojitvi želi predstaviti svetu ali pa po načelih ma-lo kruha veliko iger želi sebi in svetu doka-zati uspešnost politike, ki jo vodi.
V razvitejših družbah, v državah izobra-ženih delavcev, intelektualcev, tam.kjer je merilo za razvitost in uspešnost predvsetn blagostanje ljudi, pa velja drugačno gleda-nje na šport. Tu gledajo na šport kot na kompleksen družben pojav. Za mesto, ki ga namenjajo, upoštevajo izsledke medicine, psihologije, sociologije in ostalih vej zna-nosti. Zaradi tega so tudi pojavne oblike športa drugačne. Nacionalne selekcije so posledica hierarhije športa. Država vlaga
predvsem v ustvarjanje pogojev za športno udejstvovanje čim širšega kroga mladine, delavcev, intelektualcev... Vrhunske eki-pe, ki se predstavljajo na domači in tnedna-rodni sceni so ustvarjene predvsem po za-slugi ekonomsko uspešnih sponzorjev.
Kaj pa pri nas? Oblast namenja za šport, pa tudi za ostale družbene dejavnosti, torej svoje lastne, čedalje manj sredstev. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Odgovor, da pri-manjkuje denarja, ni zadovoljiv. Vlaganja v šport po »kriterijih«, ki jih poznamo v razvitih družbah, je naložba, ki se bogato obrestujc. Toda pri njih upoštevajo izsled-ke, da je športno vzgojen delavec manj časa odsoten z dela zaradi bolezni, da mladi, ki se ukvarjajo s športom, nimajo skoraj no-benib zdravstvenih zadržkov pri izbiri po-klica. Še in še bi se dalo naštevati poučne primere. Tudi tega, da so mladostniki in mlajši ljudje rizična skupina z vidika de-linkvence. Ravno zaradi teh dejstev oblast ponuja alternativne in v končni fazi tudi cenejše dejavnosti, mcd njimi tudi šport.
Spoštovani bralec oziroma bralka: spra-šujeta se, zakaj to pišem? Napisano je pač vsakemu jasno. Nekaterim že dolgo časa, drugi pa so se tega zavedli ob zadnjih voli-tvah, ko so jih v to prepričevale stranke in si s tem pridobile tudi njihov glas. Da pa so obljube ostalc neizpolnjene, se kaže v zelo zmanjšanem proračunu za šport, so opozo-rili delegati na letni skupščini Zveze šport-nih organizacij Grosuplje.
Predsednik ZŠO Grosuplje BOŽO STARAŠINIČ