A«

ni
1 X 1 d0biTSto
tP <®
NARODA"
r-.iiđfl NARAVNOST NA DOM (Uvrncastl mM nc*WU ia prwnik«t)
Čitajte, kar vas zanima
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Iwttr«J m Bceaoi CIim Matter Btptoiufc« 25th 194« »t the Post Offle t it Nrw Vorfe, N. Y., nnrfei &et •( Ccn^reM «f Hvck M, 1171.
POZOR, NAROČNIKI,..
NaročnikmmJmm. ds tc! m »oK-IJano potrdil a poslano naročnino. Za* ioetnjo potrdilo poleg naslova na listn— do katerega dne, ssaseca In leta Je na* rotnina plačana.	Uprava.
\ • ____sr, v, -iu VOLUME LIH—LETNIK LH1 -NK\V YQHK, WKI>Xi:s i>w. in-:rK.MnivH lm>. hm.-,— sim:i>a, l>i;. nicrKMiiKA, i«ur,
TeL CHelaea 3-1242
BOLGARSKA BO ZAVRGLA KRALJA
Krv jr največja balkanska država Jugoslavija postala republika, in so jo velesili; ludi priznale, j<- ltiogore z vso gotovostjo sklepati, <la bo tudi Bolgarska zavrgla monarhijo, ki je bila v mislih mnogih Bolgarov, odkar je umrl kralj Boris.
Temelj za t«» je žo pripravljen. <ieorgi I>imi-1ro\. hi v-i uminik kMmiutistMiicgsi lista " llor-sa'\ j«* pred kratkim rt4cel, tla sobranje (par-uainent) namerava prvmeniti ustavo, kar ]h>-»neiii. tla Imi zavrglo monarhijo.
to-oogi Popov, minister za dnr/;ubno blagostanje, j«' tudi rekel, tla htxv*e soejalno demokratska stranka čimprej odpraviti monarhijo.
Mla<li kralj Simeon in njihova mati Joann, živita v kraljevi palači v Vmni. Kraljiea .loa-na je pred kratkim želela obiskati svojca o-«'-eta i ta ijansko^a kralja Viktorja Kmaiiuela s svojim sinom, ampak sovjetski zastopniki v mvesniški k.misiji su I »i I i mnenja, tla tak ohiak m« Ki Iti I na mestu in da hi se mo«roče liolgar-ski izseljeiiei poslužili te priložnosti za politične intrige.
Mti«nco Inikrarskih Iteguucev jo v Italiji, med njimi tudi vodja ajfrara'V Geor«n H- Dimitrov, ki pa ni v nol tenom sorodstvu s komunistom I limit rovom. Dimitrova je i/. I.olgarske z aeroplanom <>411 k -1 j: 11 ameriški diplomatski zastopnik Mavnard Ilarne*.
Z razglasitvijo I m »Ilirske republike l»odo vresuičene sanje mnogih balkanskih Slovanov iti s«"*laj upajo. da se l»o (»oltarska združila z .hlRoNlavijo v veliko -slovansko državo, ki Im» srkala od Cnieira morja «!o Jadnna.
V*e to pa jo največ odvisno od Moskve. Mar* :al Tito jo nedavno ffttvoril o taki federaciji. Ako Ih» tudi Moskvi všeč, potem je »Inižitev Kot ova in v«e porfreJmo l»;»sta pripravila in iz-dolala I >i mit rov in Tito. . 1*vertno pa se bo združitev izvršila, l»o morala IU»lun«t>4ui najbrže počakati, da sklene in I»odpiše mirovno ]>o<*o<ll>o z zavezniki.
I*i il.odnjo leto Im» Itolgarska »koro gotovo vključena v demokratski federativni Jugoslaviji, četudi Združene države in Anglija no «m1o-hrujota |M>litiko v Ilooufratlu in Sofiji. S to družit vi j t pa ho tudi popolnoma premen jona slika Italkana in po ndkaiterih državah zaradi loifsi žo sedaj vlada norvoznost. k«»t v Italiji, Tii Km j i in tudi na Grškem.
.Iuir<kslavija in I tolika nska Imttta ,jk> združitvi tildi vpostavili večjo makedonsko ropuhliko, kot pa jo soilanja, ki jo vkljuoona v Jugoslaviji. To pa I m » tudi pomouilo večji pritisk na Or >ko. «la promoiii ijri>;ko-ina«tnloiisko mojo._
Marš;d Tito so jo zelo trudil, da hi tudi Albanijo pridobil, da vstopi kot avtonoma ro-puhli'ka v federativno Ju>g<»slavijo, toda temu je naspn»toval ministrski pm.Lse«lnik Enver Hoxlui in Lomlon in Washin«ton sta priznala njegovo vlado, menda v prvi vi-sti za to, da so Albanija ni združila z .Jniroslavijjo.
PETER ZAPUSTIL LONDON
liivti jugoslovanski kralj IVtor IT., eepar upanje. <la bi kdaj zasedel jugoslovanski kraljevi prestol, so odmisli vetrovi, kor s<» volesib* juii^oslovansko re,puhliko že priznale, jo odpotoval iz Londona na svoje pos<»stvo na deželi v Angliji. kjtM' tudi namerava ostati.
IVtor. ki ho od sedaj živel meti imenom Peter Karadžordžovio, je pričakoval, da bo Anglija prizual.1 vi ado maršala Tita, toda vedno je pričakoval, <!a ImmIo Združene države stale oh njei^ovi stmni.
Kralj ima dovolj svojega premoženja, da bo moirol živeti, četudi ne 1k> več, kot prej. dobival od jugoslovanske vlade po f:»*J.(MH) na iiu-scr. Ta plača mu jo bila vstavljena s 1. <lo-eemhrom-
Zavezniški sporazum glede ureditve Poruria
T A J N OST I IZ 1)() B E VTLANTSKEGA CHARTERJA
Tedanji položaj je bil izredno slab za zaveznike. — Naša republika je nameravala zasesti Azorsko o-točje v slučaju, da bi morala Anglija ostaviti — Gibraltar.
LONDON. 20. deoombra. — Med Zjediuje-nimi državami, Uusijo in Anglijo j<* prišlo do sporazirma <iledo *profq»r><larske ureditve T'ontr-ja v Nemčiji. l(stodohiio je Franeija zahtevala, (ia so Porenje p<ditičuo in urosp<Mlai-sko loči od ostalo Nemčije, ttsla ta predlog so /jedinjene ilržave in Anglija začasno »»lklonili-, oziroma za toliko časa. <la zado\x» gospodarski izv<^l<Mi-ei natančno preiščejo.
Ko h; ido Poru rje prešlo v skupno zavezniško upravo. IhmIo tudi Kusija smleloV^ala v tej tiH^luarodni upravi. Takc» se iiainreč porora iz Moskve, kjer se seilaj vrši posvetovanje i^lede iHHlfKMiosti Nemčije in ostalo Kvrop«». — kolikor jo bilo <!osodaj objavljeno, nameravajo zavezniki I*orurja oUlržati v svoji upravi dol-vi>to let in tamošnje izdelke ]»osiljati y vse krajo Kvro[H\
WASHINGTON, D. C., 20. decembra. — Povodom preiskav po skupnem kongresovem odboru, ki preiskuje vojni položaj, kakoršen je bil pred japonskim napadom na Pearl Harbor, Hawaii, so prišle na dan razne tajnosti glede tako-zvanega Atlantskega charterja, ki je bil izdelan povodom sestanka med tedanjim našim predsednikom Rooseveltom in angleškim ministerskim predsednikom Churchillom.
Imenovani preiskovalni odbor je tem povodom tajne zapiske tedanjega podtajnika našega državnega oddelka, Wel-lesa, glede posvetovanj, ki so »e vršila - med predsednikom Rooseveltom in angleškim ministerskim predsednikom, Win-ston Churchilom, leta 1941, in tako se je doznalo sledeče:
1. Vojni položaj je bil tedaj za Anglijo slab, da je Anglija pričakovala tudi vojno z špansko in je bila pripravljena na. izgubo trdnjave Gibraltar. — Predsednik Rooaevelt se je radi tega dogovoril z Churchillom, da bodo Z jedinjene države zasedle portugalsko otočje A zoret kot d«l skupnega načr-e proste pre-
Patlon poeiva med svojimi vojaki
General (ieure S. Patton je bil v pondeljek pok<ipan na a-merrškeim pokopališču v Umnimi v Luksenburški smli majhnih križov. ki so na grobovih iieikdanjih njegovih vojakov, ki so padli na poti do zma^o.
Mrzol veter jo pihal čez pokopališče, ko je bila njegova krsta spuščena v jamo. li' vojakov j«' nad grobom trikvat vstrelilo. Nato j»a tiolnMitač za i robi 1 na.nrolinioo.
Tek«.m opravil jo Pattouova vdo\a mirno stala in junaško proiiidsala bol< eino. Razjokala pa s«' jo, ko jo Pattonov dolgoletni sinila, črneo Si^t. \\'illiam G. Mook<. izročil ameriško z;i-??tavo. ki je ]»..krivala Pattono-vo krsto.
Na Pattonov	j<- !»•! v.-.\-\
sajon majluMi križ, kakor>nili jo oikoli njo^a TM-I-'I nad irr<iI>o-vi jiadlih vojakov, s sani ► njegovim imenom Goorife S Patton. Ameriška armada v snnli no pozna čina.
Sporazum treh vnanjih ministrov
Kot je sinoči naznan'1 moskovski radio, so vnanji ministri treh velesil na svoji konferenci v Moskvi premagali zastoj, ki je nastal na londonski konferenci pred enim mesecem.
Hyde Park ssdež UNO
^Novozelandski ministr. jutil-seilnik Peter Fra ser. ki jo na potu v L:»ndoii na prvo zl h »rovan je l '\<>. je so<la j v \Y;:sh ini^tonu in je predso<lniku Tru-
komorske poti preko Južnega Atlantika;
2.	Predsednik Roosevelt je bil pri izdelovanju atlantskega charterja previden in radi tega ni ničesar obljubil, kar bi vodilo do ustanovitve vpljivne mednarodne organizacije v svr-ho povojnega poslovanja.
3.	Churchill se je sestranski protivil predlogu Zjedinjenih držav, kateri je določal vsem narodom jednako pravico do-stopka na svetovna trgovišča v svrho dobave surovin, katere so potrebne za blagostanje vseh narodov sveta .
4.	Roosevelt in Churchill sta se tudi dogovorila, da bodeta vzajemno posvarila Japonsko.
Sumner Welles je izjavil pred kongresovem odborom, da ni nikdar prišlo do omenjenega medsebojnega svarila Japonski in da so tozadevni razlogi bili večinoma gospodarske vrste.
Na križarki Augusta, dne 11. avgusta 1941» je Churchill tudi obvestil našega predsednika, da j« nameravala Anglija v svojem obupnem stanju zasesti Kanarsko otočje, in sicer dne 15. septembra imenovanega leta. Churchill je tedaj tudi uva-
Jugosluvija zahteva besedo v odločitvi glede Trsta
London. — Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslov. vlade, je dejal na velilnem shodu v Ljubljani, da bo Jugoslavija zahtevala besedo pri zavezniški odločitvi glede bodočnosti Trsta. Ona ne bo priznala odločitve mednarodne grupe, v kateri ne bi bila reprezentirana. "Odločitve o tej zadevi ni konferenci, na kateri bi imeli A-merika in Italija reprezentacijo. ne pa Jugoslavija, ne bomo sprejeli", je rekel Kardelj. — Prosveta.
manu predlagal, da bi l>il za sedež F NO izbran l!yde Park, posestvo pokojnega predsednika Roosevelt a.
F raser jo rekel, da mu je zelo žal, da mora biti opuščena veličastna stavba nekdanje Lii^o narodov v /enevi v Švici, toda sedež PNO \ Hyde Parku bi bil primeren spomin na predsedniku Franklina I >. Roosevelt a, naj\oejt-^a zagovornika demokracijo in velikega prijatelja elovoštva.
Vnanji ministri so sklenili, da bodo 1. maja sklicali konferenco i!I narodov, da sestavijo mirovne pogodbo z Italijo. Ru-munsko, Ifolivarsko. Madžarsko in I insko. Po 1. maju bodo zavezniške države, ki so podpisalo proinime po,m»dl»o s premaganimi državami—in Francija \ slučaju Italiji' pripravile kotleti« mirovno po^nlhe, ki bodo stupile v veljavo, kadar jih potrdijo Združene dr-: žil ve, Rusija in Anglija in v slučaju Italije tudi Francija.
Ta način sestave mirovnih pon'o H> je na londonski konfe-renei predlagal državni tajnik livrnes. Toda na konferenei v L<»udonu je l»it(» zastopanih j»et držav, čemur je Rusija stalno nasprotovala in se je zaradi te-ira tudi kotiforetioa razbila. Sedanji sporazum v Mosikvi |>o-nteni zrnast za Rusijo, namreč, da Iio.Ik n i velesile v jresiiiei sestavile mirovno pogini I m*
M<wko\ -ici radio jo naznanil, bodo namestniki vnanjih ministrov v Londonu takoj pri "\*!i sestavljati ltesedilo mirovnih lH»^'«tl».
Kuni'eitMiea. ki ji' bila samo spočetka nekoliko vroča, poteka v prijateljskem duhu. ha kmalu končana in uradno poročilo se pričakuje v dveh ali tre" dneh.
Mirovno ponudbe bodo sestavljene na sledmi način:
1. Mirovno poirod'lte 1mx1o sestavljale samo države, ki so (»odpisalo preiiiirne ]».'.potiho prema finimi <Iržavami.
Franeija bo povabljen;
da jt; navzoča i»ri sestavljanji mirovne po«^txli»e z Italijo.
Združene države, Rusija in Anglija IkkIo pripravile ini-raviie po^fKllu' za Ruinunsko, I »oltarsko in Madižiirs'ko.
L Rusija in Anglija lastil sestavili ]»oi?(k11»o s Fin.^ko.
Ti. Ko 1»<»<1(» namestniki vnanjih ministrov sestavili mirovne pogodile z imenovanimi i»e-t imi državami, 1k> sklicana konferenca HI. držav, ki so Združene države, Rusija, Anglija, Franeija in Kitajska (]>et velikih); Kanada, Belgija. Celio-slovaška, Jugoslavija, Holand-ska, Norveška, Poljska, Grška, I.ela Rusija, Ukrajina, Al»esi-nija, Rrazilija, Indija. Avstralija, Nova Zelandija iu Južna Afrika.
(». Vlade 21 držav 1mxIo na konferenci 1. maja stavile svoje pretlloge. To l»o izročeno Združenim državam, Angliji. Rusiji in Franciji. Te štiri države ImmIo sestavile končne nii-- ii»vne pog^llie.
7. Po-^o<I!1m' bodo pripisale | vlade, ki so bile Ziistopane na V»nd n>4ki konfeiiMici. ki so l»i-! le v vojni s petimi državami. S. Ko boilo tri veiesile mi-
KITAJCI ZASEDAJO MANDŽURIJO
Iz tega, kako liltro prihajajo v Mandžurijo kiitajsike vladne čete, je mogoče dorrnevati, da bodo Kitajci do Novega leta. zasedli Mirkden in Harbin. Kitajski listi pravijo, da se ima-k i tajska annada za to zahvaliti samo dobri volji ruskih oblasti-
K<» je kitajska armada proti koncu prejšnjega tedna zasedla ('angicun, Hta bila navzoča tudi župana iz Mukdena in Harbi-na. po velikih svečanostih pa. «ta. takoj odpeljala z aeroplanom v svoje mesto.
Repu bil ikanfeki list D a i 1 v News v Peiipingu poroča, da je .kitajska armada, iki se je izkrcala v Hulutao iz ameriških transportnih pa mikov, odkorakala severozapadno j»r<»ti Mu-kdenu.
r >vne pogodln? j>otrdile, bo<lo stopile takoj v veljavo- Tudi sovražne države bodo naproše-'ie, da jili odobre.
IJvrnesu in IJevinu na čast e bil v Kremlju v pondoljel. zveč(M* prirejen svečan banket, na katerem je bil tudi maršal Stalin.
Nemško zlato na Španskem
Zastopniki Združenih narodov so v nemškem poslaništvu v Madridu zasegli eno tono zlata, ki bo prepeljano v Nemčijo, da ž njim razpolagajo zavezniške oblasti.
Zaplenjeno zkuto jo vredno $1,1150.000 in bo izročeno zavezniški komisiji za vojno odškodnino.
Candv
Wa*hington, D. C, 23. doc. — Trgovinski oddelek zvezi ne vlade objavlja ,poročilo o letošnji porafoi slaščic, ozir. "can-dvja". Iz tega poročila je posneti, da je naše prebivalstvo tekom tega leta porabil ; — L',500.000,000 funtov csandvja, oziroma, da je vsak prebiva lec naše republike pojedel tekom leta po 20 in pol funto ■ ' !> mbonor". Radi poiLanjka-ni.i sladkorja se je moralo prova! tvo ]>onekoliko ci:i« ■ 'njenim sladkim rživ: n : cer in ice bi prav lahko po . ž
700,000,000 naknadnih fun-:o - oaiiflvia. Ostale dež-I« s\
1 zlasti pa one v Evr p; • i. J o let niso imele vs:'lole
."čl n.T ra7,p- lago.
Kupite en "»jrirfi" I cf '/ hond pred koncem leta.
ževal dejstvo, da bi španska takoj pričela vojno radi imenovanega otočja in da bi radi te ga bilo nemogoče braniti an gleško tvrdnjavo Gibraltar.
Churchill je predlagal, da se o teh načrtih takoj obvesti Portugalsko in je v tem pogledu prosil Zjedinjene države za pomoč. — Istodobno se je tudi 3kienilo, da bodo Zjedinjene države v tem načrtu prispevale potrebne čete in ladij e za začasno zaseden je Azorskega o-točja, in da se istodobno pozove vlado Zjedinjenih držav Brazilskih, da pošlje svoje čete na Azore kot znak vzajemnosti.
Kasneje se je bojna sreča v Afriki za Anglijo izboljšala: Hitlerjeve čete niso nikdar prišle na špansko in Ameriški vojski ni bilo treba oditi na Azorsko otočje, dasiravno je to bilo določeno v sedaj zgo-dovinsqem atlantskem charter-iu.
TURKT NE ODSTOPIJO ZEMLJE
Kot prav:jo poročila iz Ankare, se Turčiia r^ bo vk^onila ruski zahtevi, da ji odstopi nekaj ozemlja okoli Črnega morja in to sta odločno zatrdili vr nii minister Hasan Saka in gen. K'azim Karabin^er Oba sta izjavila, da se bo Turčija rajše bojevala kot pa odstopila kaj svoje zemlje.
Tlw*s«* are tlire«» <»f tli«- more Ihan ONK MILIJON Yt <;«SLAV CHIIJIKKN WHO NEKI) YO| K HELP. Afl«r four y»*ars «f <>\p«isiire utul star\itli«ni uniler Na/i <M><'tipalion, thrs«* rhilt'mi fare <leuth tliis \vintcr unlcss we scml hcl|» iinin«<lial«I>. To nifct tliis Mim'in*nry thf AMKKH'AN (11MM1TTKK FOR Y|-<;OSL\V KELIKF. 235 F^st llth Sliwt. N»\v Vork t'ity is rallin^ for gifts of neu' and used riothiitc and slutes for ship-ment to Vugoslavia. Cluthing may Im* s«nt to the C'ommittee's uarehouse at lfil Terrj Street. Ne*v Y«rk, N. Y.
; ski vladi. pa bo v Tehera-i im jiremenjena vladna oblika, tedaj se l>o vlada v Tajbrizu naj brže priključila sovjetskemu Azei-biijanu.
Georgija je nenadoma prišla na pa^Ttšje in je izpodrinila sovjetsko Armenijo kot voditeljico v zahtevali po K a rs u in Ardahanu. Te dve pokrajini sta bili dodeljeni po pogodbi v Se vre« leta 1920 neodvisni Armeniji. Kemal Ataturk ]»a to ]>t)godl»e ni nikdar priznal, je pokrajino zasedel in tri leta pozneje je ipokrajino dobila Turčija po pogodbi v Lansanne.
Anglija in Združene države ni»sta izjavili svojega sta H-V-a glede ruske zahteve o Karsn in Ardahanu- Po njunem mnenju je turška meja zadovoljiva in če hoče Rusija imeti kake izpremembe, mora za nje prositi Organizacijo Združenih na-rodov.
Tehnično bi morala Rusija z svojo zahtevo počakati do aprila prihodnjega leto, ko poteča . njuna medsebojna pogodba. Ta i pogodba je določala, da Turčija
Turški vnanji minister Saka je v poslaniki zboruiei rekel, la bo Turčija nadaljevala svojo iKilitilko, da ne lx> tnl nikogar ničesar zahtevala, pa tudi nikomur ničesar dala.
General Kaizini KaralKMikir, poveljnik tuilske armado na kavkaiški fronti tokom osvt»lk»-di In i li lx>jov, jo rekel, tla Turčiji drugi^ga no preostane, kot da so bori, če 1h» Rusija vztrajala pri svoji zahtevi. Rekel je, da sta dve ]»okrajini, ki jih zahteva Rusija "vrat turškega nanula" (I>ardanele iu lio«-pt»r) ter "hrlrteiiica** (Kare).
V parlamentu je žo bila debata, še prodno je bila v Turčiji znana nova in obširnejša ntska zahteva.
Medtem ko so uporuišike čete v Azerbajanu očistile odporne p;*rtojanke in jugovzhodna Turčija je }H»polnoiua cMli*ezana • hI Irana, ki je skiupni fr njo •{»odpisal (MM^odbo v Saadabur.
Vse to jo tekmovanje me<l tremi sovjetskimi republikami Azerbajan, Amernija iti Geor-Hija, da c»d Irana in Tučije odtrgajo čim največ zemlje.
Travki Azerbajan še vedno odstopi zasedeni Batum, obdr-zagotavlja, da pripada telieran-l ži Kars in Ardahan.

WEDNESDAY, DECEMBER 26. 1945
tstanovljkk l m»
-Glas Naroda"
rvoia or i— rmoriMn_
OmwH aeSPlitoUeJbed bj Slormie Public t ing Cotnp*aj, (A Corporation) takMi. Preeldent; Ignac Had«, Trctrorer; Joeeph Lopaba, Sec. «fl biihtM ot Um eorporatlcm and addrn—g« ot a bore otficera: M* WMT lgrb STREET, W>iW TORK 11. N. T.
_:: 62nd Y E A R ;:_
*®U lini«" la laimd ««7 daj e*«pt Saturdaja. Sondaja
and Holldaja.
9*kmcrt&lm T—rly |7._Adrertiagment on Ag reement.
SA CaCLO LJCTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
__r^i ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—.
TA JTTOOfiLAVIJO —	LETNO: $4— ZA POL LETA Naroda" Uhaja raabl dan taraemai notooto. nedelj in pr--ULAM MASODAT Žl§ WEST lfttb STREET, NEW VORK 11. N. I. __Triiphm: CBeiacn i—IMS
Zlato prihaja
^ T>rn^ svetovna vojua je utonila v resnici končana, kajt V Zje«!iiijeue države jo zojtet pričelo prihajati zlato i/, ino Mif>ti,i. Tekom luLiiole^ji tednu je neka, za sedaj javnosti <1 m-jtoznaiia inozemska država poslala v Z jedi njene drržavt kar za $10,000,000 zlata. To *><w ni mnogo. toda s toni se j« |>t h>1 tozadevni pričetek, in tekom ]»riImmIiijiii piir tedmn pride k nam morila par milijonov več zlatih dolarjev, in tokom UM;i 104*» pride k nam iz itnuKomstvo mnogo v«" mili jom>\ zlatih dolarjev k«rt plačilo za blago. katero so pri na* kupile razne tnosetiMke države. Izvoz zhiia iz Zjeditijeiiil drr/av j«\t»u.g končan in vpljiv zlata, ki ltode prihajal k nam v nadalje iz inozemstva. l»ode dokaj velik in tudi da leUoMv<tt. kajti to ]M»menja, da lutde inozemstvo v itadalj« plačevalo r.a 1 tikaj kupljeno blago v gotovini.
N'a^a republika bode v nadalje prodala inozemstvil več hla-ga, kakor ga l**le kupovala v inozemstvu. — skratka: |m> sledita temu UmIc, da Itodemo dobivali v deželo zlato kot po«lodi<o nadaljne trgovine. Tudi vrednost dolarja l m »de po-btajala v nadalje večja, kakor je bilo do seda j; rezervni takaldzi v bankah bodo postajali večji. kajti vlada Insle zopet nalagala svoje zlate obveznice v l»an'kah. ki so člani«** zvezine-rezervnega sistema bank; ljudje l>odo za mogli dobivati v U1I1 UuiLah potrebua posojila na svoja podjetja in hiše za juaajfce obrniti, knikorr do sedaj, itd.
T«k«i*ii vojne je zlato redno odhajalo iz nase dežele. V decembru leta I!M 1 znašala je zlata rezerva Zjedinjenih držav fcTJ,7.17,000,000; današnja rezerva maša $20,045.000,000, oziroma *:.\00:.\000,000 manj Na jbolj se je ta rezerva, pomanjšala t e kom leta 1944, kajti vsa izvozna trgovina se je tekom imenovanega leta vršila na polazi Lend Lease sistema, ko za naš«» izvozno blago ni bilo trel»a plačevati v zlatu. Istodobno je na^a republika kupovala, tudi mnogo blaga v južno-ameri-^ 1 • h republikah in drugod, za katero blago je bilo treba plačevati v zlatu.^
Lend Lea*e sistem je sedaj končan in uadaljna trgovina to I mm le razvijala sedaj zopet normalno, kajti skoraj vsi* de-/. te s\eta /ele zojM»t obnoviti trgovino s Zjedinjenimi državami.	.
\ ostalem tudi naši takozvani touristi še dolgo časa ne ImmIo potovali v Evropo zapravljati svoj denar, kajti Evropa jim ne more ničesar nuditi za njihov denar. Žabama potovanja in izleti «e bodo toraj vsmerili proti južnim republikam na-ejra kontinenta, kjer je obilo vsega, kar letovišearji potre! hi je jo v sv rim svojih zabav in razvedril.
Tudi iz Ju/ne Afrike in Avstralije pride v kratkem 111110-tro tekom zadnjih let v tanvišaijih rudnikih tiako;tane^a zlata.
SLOVENSKE NOVOSTI
Glecoe, O. — častno so bili odpuseeni iz armade: Andy Mene, v službi 4 leta in v vojni v Afriki in Italiji; Nick Rose-p&ia, pri vojakih 42 mesecev in se boril na Pacifiku; Edvvard Bostjančič, v službi 48 mesecev in se boril v Afriki, in Indiji; Milan Turkolj v službi tri leta in v bojih na Okinawi; Tony K tavanj a, v armadi 37 mesecev ter v akciji v Angliji, Franciji in Nemčiji; Nick Numas, ki je leta 1943 v Franciji izgubil obe roki do zapestja in se še vedno nahaja v vojaški bolnišnici.
Trinidad, Colo. — Iz oboro-
Mr§ Agnes Y ur kas umrla ▼ Woodside, L. I.
P V ponedeljek. 24. deeetnbra ol> 7. uri zjutraj je umrla v nta-roHti 77 let, Mrs. Ahiles Yurica«, sopr<»nfa Mr. Jolin Yur-kasa nt,, bivaj«m"a na tiO-27 — Mth Ave., WomLside, L. I., X. Y. Pokojnica !>jii pri pogrebnem zavodu UHkui Fune-rul Home, 42 17 — G9th S*., \Yooiiside, I.	"e bo
vrši^ jutri (v četrtek) h sv. Mašo v slovenski cerkvi sv- r*i. rila na Osmi i-oHiti v New Yor-ku	i uri, nato na po-
k<^pa1i>MV sv. Tr«rji<*e v Hroč^-lyn, X. Y.
Mrs. Ynribsn je bila rr»jena v Rakm-ci pri Hrežieuh, J^tajer-' sJco. in bila je niča SI oven-] aIui Sninontftj. Holniškir I*<mI-! j|[M>me.«H Dri ust va.
-Xa«e nnfttHtrenejLše sožjtlje Zaostalim.	i
žene sile so bili častno odpuščeni sledeči: — Ludvik Valen-čič, v službi štiri leta in se boril v Tuniziji, Italiji in na zapadni fronti; Fred Valenič, v službi 38 mesecev v Alaski, Ktushiju in Aleutskih otokih; Edvvard Pozlep. v službi 42 mesecev in se boril v Tuniziji, I-taliji in na zapadni fronti; John Udovich, ki je služil 39 mesecev kot mehanik v zračni sili na zapadni fronti. Po činu so bili vsi sarženti.	1
AMERIKA IN DOHODKI DELAVSTVA
\ a pisat KLMtJR A. /»'/v.VNO V
Predsednik Izvršilnega (MImh- v National t'itizems Polit i ca 1 Aotiou tVnmnittee
Bodočnost pred nami je svetla.
Amerika ima naravna bogastva in tovarne, farme in delavne sile. znanstvene in strokov-11 jaške predpogoje za produkcijo vsega potrebnega za svoje državljane.
To je ona osnovna resnica, stvarnost, katero so progresivne politične organizacije in poslovne unije vedno izpolnjevale in poudarjale v teku zadnjih mesecev in let. Ne le. da je to resnica, temveč istočasno je tudi izraz zaupanja dobrih ame-i riških državljanov v sposobno-. sti naše dežele, našega naroda t in našega demokratičnega postopka.
V protislovju s teni naziranjeni jih imamo pred seboj tudi izjave najbolj reakcionarnih 1 in najbolj mogočnih krogov velikega ameriškega podjetništva. 4 ki trde, da ne smemo pričako-1 vati niti polne produkcije niti polne zaposlitve, ter da se moramo pripraviti na 'visoko • stopnjo.zaposlitve". —Najbolj ekstremist ič ni elementi med : I njimi so celo že objavili članke in pisma, ki nam hočejo dopovedati. da so "depresije koristne Ameriki".
Danes, ko si delavstvo prizadeva, da si ohrani izboljšani — četudi še vedno nezadostni — standar življenja, katerega je omogočila polna industrijska piodukcija tekom vojne, se je \Oila vsa ogromna propagandna mašina vele podjetništva, skupaj s svojimi zavezniki pri vodstvu in ravnateljstvu velikih časopisov na to, da napiti našim poslovnim unijam odgovornost za lteusjjiii "pri uvedbi polne zaposlitve.
Velepodjetniški krogi torej zagotovijajo, da ameriške poslovne unije škodijo farmarjem, veteranom in potroševal-cem, ker zahtevajo, da ostanejo njihoiv dohodbi neprikrajša-i ni.
Toda prodrli ne boa o.
Ameriški farmarjr so na-nnec ze spoznali temeljno da vpraševanje po njihovih pri! del kov vsakokrat padejo, kadar! se znižajo dohodki delavstva, i da vpraševanje pon jihovih pri delkih utihne in da postane pol-1 na produkcija na farmi nemo-j goča. Nemogoče je zatajiti dej-1 stv
o, da rodbine, ki imajo ne-i kaj več denarja tudi nekaj več potrošijo.
Ona dolga kampanja ameri-j Škcga podjetništva, da se pri-; merja mezde delavcev v vojnih! tovarnah z dohodki onih, ki v; strmenih jarkih vrše svojo dolž-i nost — kampanja, katere cilj jc bil, da zabije zagozao med borce na fronti in delavce na domači froti — je zdaj udarila nazaj. Ameriški vojaki, ki se zdaj vračajo s fronta, dobivajo ponudbe v industriji, ki dajejo še nižje dohodke kot nii-
hova obupno nizka plača v vojski, mornarici in pomorski pehoti.
Vojak z ženo in dvoje otrok je dobival mesečno najmanj #128. — V isti dobi, to je, v času najvišjega takozvanega vojnega blagostanja, je prejemala tretjina ameriških delavcev od 10 do 30 odstotkov manj šo plačo kot ti slabo plačani vojaki. In danes se nudijo od-sIo\ 1 jenim veteranom približno iste možnosti.
Velepodjetniki so izjavili, da so delavci nespametni in da s svojimi zahtevami pretiravajo. Ljudje, ki delajo take izjave v prilog podjetništva, imajo plače, ki jim prinašajo po $100 ali $200 tudi v času, katerega prespi jo. Njihovi otroci j ne bodo morali jesti man j * radi tega, ker je zdaj konec voj-ne.
Poslovne unije pa so prepri-j ćane, da je popolnoma nepotrebno. da bi katerikoli ameri-i jški otrok imel v miru manj i hrane ali obleke, zdravniškega al>' vzgoje kot v vojni. Poviški plače, katere zahtevajo ameriški delavci, niso priboljški in no presegajo tega, kar so že dobivali med vojno — gre le za
47 -LETNO PREIZKUŠN TO
ima
c/4meriška Bratska Zveza
Kf IMA PREKO
26,000 ČLANOV IN PREKO TRI MILJONE IN POL DOLARJEV PREMOŽENJA
TO JE SODOBNA AMERIŠKA BRATSKA ORGANIZACIJA, VEDNO ZANESLJIVA, POVSOD PRIPOROČLJI VA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI POLJUBNO ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI. NESREČI ALI SMRTI.
Km i«r: AMERICAN FRATERNAL UNION
JL P. I). BOLDING	f
III. MINNESOTA
ŽELJE ZA PRIHODNJO LETO
Coraopolis, Pa. — Za novo ; leto je običaj delati sklepe in | načrte, izražati želje in voščiti eden drugemu boljšo bodočnost ter seveda tudi ugibati in prerokovati, kaj da bo prihajajoče leto vse prineslo.
Kot narod, se Američani ne j smemo preveč pritoževati tudi na poslavljoče se leto. Vojna je končana. Seveda je mnogo mladih ljudi j dalo svoje cvetoče življenje, da smo ostali mi svobodni, pa se moramo tudi zavedati, da se jih bo veliko vec povrnilo med svoje drage, kot smo prvotno računali, za kar smo usodi lahko hvaležni. ! Nakopičili smo po bankah in nakupili državnih obveznic na j bil j one.
Državni dolg nas ne briga, iza to naj se brigajo v Wash-j ingtonu. Vkljub racijam smo povžili več mesa kakor katerokoli leto prej. Prodajalne na j drobno so nam prodale za 74 j biljonov raznega blaga in živeža. Najmanj toliko pričakujemo te kupčije za prihodnje leto in nam obetajo, da bomo dobili za dolar to leto neko-; liko več dobrin.
Seveda vsaka previsoka želja vsakega posameznika se ne more izpolniti, toda dejstvo je, daj bi marsikdo našel zadovolstvo. boaiti v pridobivanju premoženja, v boju za obstoj, v družin-; skem življenju, v ljubezni, v | družabnem oziru, v pomoči in v boju za svoje soljudi, ali na katerikoli drugi način.
V gospodarskem in delavskem oziru bo seveda nekoliko neprilik. Več stavk je na vidiku. Kar nas je starejših, smo tega že navajeni, mladi naj se uče in pri tem nekoliko mislijo. Sicer bo pa konečno vse dobro. Zakaj bi pa tudi ne bilo. V vojni niso sovražne bombe razbijale naših domov in tovarn. Teh slednjih imamo več kakor kedaj prej. Dovolj da produciraj o za domačo potrebo in poleg tega pomagajo vpostaviti ostali svet iz razvalin. Dela bo za mnogo let, socijalni red, se sicer počasi, toda stanovitno izboljšuje, flepri-; like, ki se znajo pojaviti, bomo že kako premostili, kakor smo jih še vedno.
Gotovo, da s tem še ni rečeno, da smo brez vsakih skrbi in da nimamo posebnih želj za prihodnje leto. Imamo jih dovolj in velikih. Skrbi nas ostali svet, posebno oni deli ze- < meljske oble, kjer je divljal 1 brezobziren boj, klanje, opusto- < »enje in ponižanje pod stopinjo ]
I Rojake prosimo, ko < pošljejo za naročnino, j ako je vam le priročnr j da se poslužujejo — !
UNITED STATES oziroma
CANADIAN
POSTAL MONEY ORDER,
____________________A,___I
to, da se dohodki ne bi znižali za 2o do 50 odstotkov. Gre zi\ poviše k mezde na uro, ki naj {nadomesti krajši delavni čas, in ki odgovorja zvišani produk-: tivnosti.
Oni med nami, ki imajo farme, ali mala podjetja, ali ki niso člani unij, morajo pod-I pirati zahteve unij CIO. AFL ; in L. — Ako delavske zahteve propadejo, bodo trpeli vsi v j depresiji, ki bo nastala. Le oni ki so deležni velikanskih plač, bi uživali še nadalje vse do-brote življenja.
Tudi ako bomo imeli 10 mili-i jonov nezaposlenih v letu 1946. , bo mogla industrija še vedno jdeiati ogromne dobičke, večje i kot kdaj koli prej. Povišek v j produktivnosti in tehnični napredek je to omogočil. Radi tega moramo zahtevati polno zaposlitev in polno produkcijo, a kongres mora skrbeti za zakone, ki bodo uresničili in vstva-rili te naše zahteve.
I človeškega dostojanstva. Niti I mir ni mogel odpraviti vsega j gorja, še vedno mole gole raz-j valine proti nebu, na miljone ljudi brez strehe v mrazu, v cu-j n j jih in bosi, brez zadostne hra-i ne ali pa celo popolnoma brez-nje, in smrt jim sledi v koso.]
Selimo torej narodom teh' dežel, da bi srečno prestali to i zimo in si vsaj za silo opomogli v prihodnjem letu. Posebno čutimo, želimo in upamo v to oni mnogoštevilni, ki smo zagledali luč svetlobe v katerikoli onih dežel. Kar nas je jugoslovanskega izvora nam je še j predvsem pri srcu ona dežela, i ki je pokazala tako divno lepoto ne prekosi j i ve vst tajnosti in sm»sel za svobodo, da nismo mi , ne ostali svet tega pričakovali, j — ki je pa morala za to kruto j drago plačati s življenji in premoženji.
žel imo torej, da bi si Jugoslavija kmalu opomogla in ' vzdignila iz razvalin in trpl je-| nja povzročenega po barbarskem vandalizmu in sadistični nizkotnosti svojih podivjanih sosedov in domačih propa-! lic. Želimo, da bi ju^jslovan-|ska diplomacija dosegla iste ! uspehe na svetovnem pozorišču, j kot jih je partizanska hrabrost in vstrajnost imela na domači grudi, želimo, da bo prihodnje leto ugodno rešeno vprašanje Trsta, katero pristanišče je vitalne važnosti zlasti za Slovenijo.
Za ugodno rešitev Trsta seveda tudi mi ameriški Slovenci lahko mnogo pomoremo. — čimveč darujemo za staro domovino — katere pošiljatve gredo vse preko Trsta v Slovenijo — tem večji dokaz; da je Trst potreben Jugoslaviji. Podpirajmo SANS! On daje informacije nam in informira tudi našo ameriško in druge vlade o jugoslovanski potrebi Trsta.
Ne vzbujam rad sovraštva, pa vander, čemu so vtaknili Angleži svoje nosove v oni kot sveta. Ob polomu Italije so Lahi že računali, da bodo morali pustiti one kraje Jugoslaviji. Angleži so se vtaknili vmes samo za zdražbo. Sedaj ko so jim dali potuhe in jim vzbudili nove nade, bo Italiji mnogo težje pustiti one kraje kakor pa ob onem času. Menda so nameravali pri tem nagajati predvsem Rusiji in niso pomislili, d?, imajo Angleži dovolj svojih lastnih sitnosti križem sveta in da jim Rusija pri tem lahko pomaga ali škodi, kar zadnje
RAZGLEDNIH
MED AMERIČANI V TLACOLULI — ALI TRŽNI DAN MED ZAPOTEKI
t tacoiuia je mali, toda pravi ameriški trg Amerikanov naroda Zapotekov v Mehiki ob takozvani medameriški cesti, katera spaja Z j edin jene države Severne Amerike s Zjed. državami Mehike, Srednjo in Južno Ameriko. Ta cesta je dodelana. toda med Tehuantepekom 1 in Ta pa nate pekom, oziroma kakih 200 milj južno od Tlacolu-| le, še ni tlakovana. Kljub temu j je pa tam še vedno po takozvani civilizaciji nepokvarjena ameriška pokrajina in vse pre-i bivalstvo spada k pravim in , polnokrvnim Američanom, katerim pravijo beli priseljenci j— 'Indijanci". Ob praznikih.! 1 katerih je v Mehiki vse polno, i j videti je na tej cesti na tisoče j i Američanov, ki prihajajo iz i (vseh krajev ob cesti v svojih i doma izdelanih vozovih v veli-Ikanskimi lesenimi kolesi, v ka-j tere so vpreženi voli, ali pa na svojih malih pogorskih konjih, j Ti Američani so oblečeni v lepe i raznobarvne in pisane košulje I in pokriti z širokimi, doma iz-i delanimi slamniki, dočim so njihove žene pokrite z temnomo-drimi velikimi rutami, ki lepe pristojajo njihovim belim oblekam. Le malo teh Američanov je obutih v čevlje, kajti vc-jčina hodi raje bosonoga, kar je vsekako bolj zdravo.
V Tlacolulo prihajajo domačini tržiti, oziroma prodajati in kupovati domače potrebščine in tudi domače živali, kakor vole prešiče, koze, ovce, kokoši, purane, race, pave, opice, papige kanarčke, sladkorjev trs, koruzo, kasto rij o. kavo, kakao, banane, papaje, oranže, limone čebulo, češenj, črni fižol, slanino, goveje meso, šunke, volovske jezike, ribe, aligatorje, lonce. košare, čipke, serape in odeje, kar vse je pomešano z pra-
jse že opaža. Upali smo. da se bo z zmago delavske stranke stališče oficijelne Anglije v teni oziru kaj izpremenilo, toda marela je marela, pa naj bo črna ali rdeča vsaka odbija tsolnčne žarke. Vklub vsemu pa ; upajmo tudi v tem pogledu za ugodno rešitev, ker reakcija je j na umiku križem sveta in od-| ločna volja narodov bo končno , zmagala.
J Mislim, da se moramo koncem leta tudi zahvaliti našemu časopisju in njih osobju, ki je ob pravem času zavzelo' pravilno stališče z ozirom na našo staro domovino. Ponosni smo na vas. Kjer tega niso storili pa — "odpusti jim saj ne vedo kaj delajo"!
Mnogo je tudi posameznikov, ki so gmotno in moralno doprinesli več kot svoj delež za našo izmučeno nekdanjo domovino. Ne bom imenoval imen. saj večinoma tako vemo za nje. Hvala tudi njim in želimo, da tudi v bodoče s tem ostrajajo in dobe še mnogo pomočnikov.
Sklenimo in obljubimo, da bomo vsaj še prihodnje leto podpirali SANS, katero organizacijo tako izvrstno vodi nje tainik Mirko Kuhel. Naša sveta dolžnost je, da priskočimo na pomoč svojim in nikakor ne smemo pozabiti "Odbora za Jugoslovansko Pomoč katerega delovanje je tako lepo opisala ! Ana Krasna v črtici "Sobota ! popoldne v Uradu za Jugoslo- ! vansko pomoč v Ne\v Yorku." :
Potrebujemo torej mnogo dobre volje in blagih src za olajšanje trpljenja v bodočem letu.
Vse najboljše! — V. P.
hom, muhami in skoraj neznosne vročino.
Najzanimivejše pri vsem tem je pa dejstvo, da vsa ta nepregledna množica govori in krici medsebojno v pravem a-meriškem jeziku, oziroma v jeziku, katerega je prebivalstvo teh nepreglednih pokrajin govorilo pred mnogimi tisočletji, kajti tamošnje prebivalstvo je ostalo kljub prihodu Evropejcev v deželo, še vedno zvesto svojim prednikom in svojemu domačemu jeziku. Kakor pred neštetimi stoletji, tako tudi še c-anes nosijo ženske na svojih glavah velikanske košare, dočim hodijo njihovi otroci redno I v vrsti eden za drugim za svojimi materami. Matere in otroci vedno hodijo, dočim očetje ali glavarji rodbine redno sede na rodbinskem vozu in se ko-Imodno vozijo na trg in domov. Tako je vedno bilo in tako je še danes, kajti evropska 'kultura" v več nego štirih stoletjih Američanov naroda Zapotekov ni zamogla pokvariti.
TISOČLETJA STARI BOŽIČNI PRAZNIKI
Božični pravnik, kakoršnjega praznujejo krščanski narodi, je v navadi le kakih 1900 let in je toraj najstarejši praznik krščanskih narodov. Znano pa je, da je ta praznik nastal iz starih "paganskib" pravnikov, katere so starodavni narodi praznovali tisočletja pred krščansko dobo. Beseda "Božič" je med slovanskimi narodi nastala iz kesede "Bog" in pome-nja — odkar so Slovani postali kristjani — "božjega sina' , oziroma "mali Bog" ali _
Božič. Prvi božični praznik so pričeli v Evropi proslavljati v četrtem stoletju in sicer le v nekaterih krajih, toda šele v j petem stoletju so ta praznik , proglasili pravim in vsestranskim praznikom, z katerim so j nadomestili stari rimljanski j praznik "rojstva Sola" ali sonca. kajti zgodovinarji niso nig-dar zamogli dognati dneva in leta Kristovega rojstva.
Razni evropski rodovi so smatrali pričetek daljšanja dnevov velevažnim dogodkom vsakega leta in tako so ta dan \edno proslavljali kot velik p razni k. To proslavljanje se je tekom kasnejših stoletij uvedlo tudi v proslavo Božiča metj narodi, ki so postali kristjani. — Božično petje kakoršno poznamo sedaj, so uvedli že stari Grki in Rimljani več stoletij pred krščanskim Božičem. — Božične dopisnice so nepoznani tis-karji izumili šele v letu 1860.
SIMON MICHAELSON
133 SPRING STREET
K. \ X\ \VJSHEX YOr A MERRV CHRLSTMAS AND A IIAPPV NE\V YEAR
; Seasons Greetings I to Ali Our Friends
: VERNONVILLE j FARMS INC.
j «17 WEST tfith STREET N>« Vork Cltj
Seasons Grreetin*s
Irving Grossman
FEDERAL ELECTRIC SLPPLIBS
417 Wrs* HSth Ntrrct
N>w Vork nty
KESTAURANT i V 0 S W A T
15 MOORK STREET. N. Y. C. WH 4-9444
^OLABNABODA-'—NEW TOKI
iWEDNESDAY, DECEMBER 26, lf)45
T8TANOTUIN I* UH
Mil
Kanadski Vestnik
Poročil* Is rmcnik imalliin, kjtr bivajo in delajo Slovenci
IZKORIŠČANJE IN
VNIČE VANJE KANAD. GOZDOV
Ottawa, 24. dec. — Osrednja kanadska vlada je ravnokar objavila svoje letno poročilo o gozdarstvu, oziroma vničavanje kanadskih gozdov. — Glasom teh poročil se v Kanadi pridobi vsako leto po 71,000,000 kubičnih čevljev lesa in sicer iz gozdov, kjer rastejo velika in stara drevesa in tudi iz grozdov, kjer rastejo drugovrstna drevesa, ki se niso dorasla. — Slednje vrste drevje pokriva v Kanadi še vedno 32 milijonov akrov gozdnega ozemlja in tega drevja se vsako leto vniči toliko, da se pridobi 320,000,000 lesa, tako da se zamore trditi, da se vsako leto vniči toliko gozdov, da se iz tega drevja
pridobi povprečno po 320 milijonov vsakovrstnega lesa. — Vsako leto se na ta način pridobi v kanadskih gozdovih po 600 milijonov čevljev lesa; poleg tega vniči j o vsakoletni gozdni požari najmanj 25 mili j o-no\ kubičnih čevljev lesa. K tozadevni škodi je treba še pri-areunati škodo, katero delajo raznovrstne gozdne žuželke v gozdovih, tako, da se smelo lahko trdi, da gozdno bogastvo Kanade izredno hitro nazaduje in da bode v nadaljnih sto letih postalo skoraj neznatno, do-čim bode tam, kjer sedaj rastejo najlepša drevesa, vsa zcmska površina spremenjana \ golo pustinjo.
Jugosl. žena v borbi za svobodo
Izčrpano iz knjige: "BORIMO SE", ki jo je Uredništvo "Naša Žena" v Sloveniji.
izdalo
ZLATA V IZOBILJU. — LE NAJTI GA JE TREBA
Uprava muzeja v Toronto, Ont., je ravnokar objavila svoje letno poročilo o poslovanju kanadskih zlatoiskalcev in zlatih rudnikov tekom letošnjega leta. Muzejska uprava izjavlja, da je zlatoiskanje človeku prirojena želja že od pamtiveka, oziroma od one dobe, ko so pred mnogimi tisočletji proglasili zlato kot veljavno izmenjavo, ali denar, ki je imel pftvso-di isto veljavo ali vrednost. U-prava muzeja sicer ne poroča, koliko zlata se je v Kanadi pridobilo tekom letošnjega leta, kajti to so posli provincijalne kanadske vlade, pač pa daje zlatoiskalcem nasvete kako in kje je treba iskati zlato. V to svrho je uprava muzeja objavila posebne geologične zemljevide, na katerih so dokaj natančno zaznamovani kraji, kjer je značilno zeleno skalovje m?d skalovjem granita, sjenita in porfira, kajti zlato je vedno najti med tem skalovjem v se mak i globočini. V severni Kanadi je običajno najti zlate žile in tudi lege zlata ob nešte-vilnih jezerih v divjini. Največ zlata so našli zlatoiskalci po naključju in sicer takorekoč na zemski površini. Takih ležišč zlate rude in Čistega zlata, je tunlaj vedno manj. razun v krajih, kateri geografično še vedno niso preiskani in raziskani
DENARNA PODPORA ZA REPUBLIKO POLJSKO
Kakor smo že poročali, nabirajo kanadski državljani denarne prispevke za pomoč prebivalstvu republike Poljske. — Naknadno se našemu uredništvu poroča iz Kirkland Lake, Ont., da so tamošnji državljani poljskega izvora dosedaj nabrali v to svrho nekaj nad 800 dolarjev. Z nabranim denarjem bodo nakupili razna zdravila in opreme za bolnišnice na Poljskem. Po vsej Kanadi so nabrali dosedaj nekaj nad $250.-OOf'.OO v imenovano svrho.
PATRIOTIZEM V SOUTH C ARA DOC, ONT.
South Caradoc, Ont., 25. decembra. — Farmer Edgar Doa-ne, .čegar farma je v bližini tukajšnjega naselja, se bavi z presičjerejo, in naznanja, je imel letos dokaj sreče, kajti v svinjaku ima lepo 4*prešičev-ko\ katera je svojo zarejo letos že trikrat 'pomnožila in sicer tekom zadnjih desetih mesecev. Naj preje je "vrgla" deset mladičev in sicer v mino-leni januarju; v drugič, oziroma 28. maja, jih je prišlo oserc na 4'ta svet", in dne 1. novembra t. 1., je tem sledilo še devet nadaljnih bodočih preši-čev. Farmer sedaj računa, koliko klobas bode tekom prihodnjega leta izdelal in izdeluje že sedaj potrebno kadilnico za gnjati in plečeta.
StovsutcL v KmuadL
POZORNOSTl VREDNE PRIREDBE V KIRKLAND LAKE, ONT.
Slovensko Pevsko Dramsko Društvo "Triglav" bo obdrža-valo svojo vsakoletno zabavo na starega leta večer s pomembnim prizorom: Slovo Starega in prihod Novega Leta. Zabava kot vsako leto sq bo vršila v Medoševih prostorih, kot vedno z vsestransko potrežbo kakor spada za resnično in iskreno zabavo. Začetek bo zgodaj zvečer, in to; takoj po sedmi uri. Ni*, obilno udeležbo, vabi članstvo zbora.
Za dan 6-tega januarja 1946 zvečer ob 8 uri pripravlja Lokalno Veče za pomoč narodom v Jugoslaviji javni shod, in poučno predavanje o razmerah v novi Federativni Jugoslaviji. — Ko L glavna osebnost bo ta večer med nami Raymond Arthur Davies, poznani kanadski pisatelj in častnikar, kateri se je nedavno povrnil iz naše domovine kjer je kot tujezemski poročevalec imel priliko, da se na svoje oči prepriča o dejanskem i stanju in razmerah v deželi brezprimernih junakov. — Ta shod se bo obdržaval 6-tega januarja v Strand Theatru. še Ia*je pa bo zapomnit.i ako rečemo, prvo nedejo v januarju. In zvečer ob 8-mi uri. Gledališče bo odprto pol ure poprej, in do prihoda Mr. Davisa bo navzoče zabaval tamburaški zbor "Tito".
* * ♦
Na znanje odbornikom in članstvu lokalnega Veča za pomoč narodom v Jugoslaviji, da se bo vršila redna seja zadnjo nedeljo v Decembru. In sicer ob 2. uri popoludne v prostoru Ukrajinskeg Delavskega Doma 23 Hudson Bay A ve.
Pozdrav in čestitke vsem zavednim Slovencem-Jugoslova-nom in splošno Slovanom —
Matija Otoničar.
Delavka iz Mo*t
Mirni Mlinarjeva, Maruša, i delavka iz Saturnusa v Mostah,! je že od prvih dni osvobodil-j nega boja zapustila svoje delo v tovarni ter ves svoj čas posvetila osvobodilni borbi.--
Vzpodbujala je svoje tovariši ! ce k sabotaži in pobirala med j njimi prispevke za partizane in za žrtve fašističnega divjanja..
Ko so poleti triinštiridesete-i ga leta ljubljanske žene demon; strirale pred palačo, kamor se, je vgnezdil zločinec Grazzioli in glasno zahtevale, da se izpustijo interniranci domov, zlasti pa otroci in žene, je bila Mirni med tistimi, ki so svoje zahte-j ve najbolj odločno postavile.I Stala je v prvi vrsti pred vrati palače in zato prejela največ pušk, pozneje pa so jih nekaj preganjali in pretepali s kopiti kar polovili in zaprli. Takrat je Mirni opazila, kako je nek fašist zgrabil za roko njeno najljubšo tovarišico, ki jo je policija že dolgo iskala, že jo je hotel odvesti. Tedaj je Mimi skočila k njima, se sklonila in z vso močjo ugriznila fašista v
i roko, da se mu je pocedila iz i zapestja kri. Zatulil je od bole-jčine, izpustil aretiranko in za-I klel. Obe sta ta trenutek izra-jbili in mu srečno utekli.
Pozneje je odšla Mimi v partizane. Dodeljena je bila v {Ljubljansko brigado in postala politkomisar čete. Ko je imela brigada v nemški ofenziv hude borbe s sovražnikom, je Mimi i neustrašeno streljala nanj. Po-idrla je prvega nemškega ban-Idita. Streljala je vnovič, že je ] sama začutila, da ima pod ko-' lenom prestreljeno nogo. še , vedno je streljala, še drugič jo je nekoliko oprasnilo, toda tudi ;<ona je podrla drugega bandita. l;To ji je dalo toliko poguma.
da ni mogla odnehati. Tedaj jo ||je zadelo tretjič, to pot v hr-' bet. Omahnila je in čez tri dni v strašnih bolečinah umrla.
: j
, i Mimi ni samo ena. Mnoge
J jih je, ki mrtve počivajo po
.i naših hostah, še več pa jih je. ' i
j ki dan na dan podirajo bandi-,; te po naši zemlji in redčijc m njihove vrste.
Naznanilo in Zahvala
Žalostnima sri-a iM>iW-ar)n« soriMliiikom. prijateljem in znnii-<-om. da je | m i ti« ilgi Ut|<»ziii pi-fiuiiiiil dne fjf). oktobra. 1!M."», v >Tar«»-*ti »'.'j' h-r. iia^ Ijul>lj«ni soprog, <*""«* in l»r«t
FRANK MAVRI, Sr.
Rojen .i«1 1'il v Viisi on-lirk.	Orkuo n:i Primorskem.
V Ameriko jc» prišel leta 11*»7. «~'lau jo 1 • i t društvu ::»H. A. I". I".. \VirnllxT. Pa. — Kolehttl je tri leta in )hi| za
Pokopan Jo hil p«> katoliškem obredu na Riehlaiid jiokopa-liSeti v Kii-lilaml Tovvnship.
I.?I» hvala vsem «>rirani/.a<-ijani. društvam. sorodnikom. prijateljem in »iw«l(>m, ki s«> ;ra »»(»iskali na mrtvaškim <«lni. Hvala tu<!i za darovanj** krasnih vencev, sv. maš**, avfomolule, in tudi vsem. ki sn nam |«»<lali žfllostinke in nas tolažili v uri žalosti: In vsem. ki so se udeležili iHigri-lin.
Torej še enkrat na*a srfttn hvala vsem skujcii za vse do-hro storjenega.
Tebi. dragi soprog. 4*'e in hrat, naj Tt bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
AC.NES MAVRI, soproga :
FRANK, -sin »i*ogrefcan v vojni t.
ll.Vre: FRANCES, A. X. <\ v Koreji: ANNA v Johnstownu. Pa.: JIMA. v Uronx. X. Y.: KATEKINE in Marv. .loma:
JOKEPII, Inat v MiUvankee, VVim-., ju per sester v stari domovini.
\Vin<llK'r. Pa., dne 1:1. decembra.
žive hrabre partizanke, naj žive junaške slovenske matere, slava padlim borkam! Slovenke, pomagajmo našim borcem! žene iz Gradaca, Semiča in Vinice so s svojim programom obiskale tiste vasi, kjer se proslava ni vršila. Odtrgale so se od svojega dela in obiskale tudi vasice, kjer niso Še nikoli imeli nobene oderske predstave.
Z osvojenega ozemlja . . .
Deseti mesec že poteka, odkar je okupator moral zapustiti deželo vinogradov v belimi zidanicami, deželo breskev in črešenj, deželo narodnih plesov in belih noš, deželo, ka-moi se vrne pomlad že v februarju in od koder se jesen po-slavnja pozno v letu, v novembru. To je dežela Kolpe in La-hinje, to je naša Bela Krajina.
Res je trta v Beli Krajini vedno bogato obrodila, če ni bilo hujših neviht, ter polnila sode in žepe belokranjskih kmetov. Toda, kdor je hodil v prejšnjih časih po vaseh ob Kolpi, je videl v kmečkih ko-kor redko kje v Sloveniji. V teh vaseh bajtarji niso rasti i kot človeški naraščaj. Rastli so divje in brez pomoči, kakor mladiči gozdnih živali. Ni bilo časa zanje, starši so garali in se izmučeni do smrti od večerih vračali v koče, ki so nudile streho družini, pa tudi kozi in prašiču obenem. Pa vendai so v belokrajskem ljudstvu globoko nekje tičale zdrave sile, ki so stremele k temu, da se odvrže to težko življenje in doseže novo, lepše. Ta njihova sila se je sprostila v njih ob največjih praznikih, ko so zaplesali svoje priljubljene plese. Ta zdrava sila v slovTenskem kmeč kem človeku nikdar ne umre in tudi v Belokranjcih ob Kolpi ni umrla. Ta zdrava sila je privedla belokranjsko ljudstvo dc dejanj. S ponosom lahko trdijo, da je njihova dežela med prvimi obračunala z belimi in plavimi izdajalci na Suhorju in drugje; da je njihova dežela prva izvedla volitve v narodne oblast; da iz njihovih polj že leta črpa narodna vojska živež; da se je belokranjska žena med prvimi prebudila in se pogumno vključila v borbo zg izgon okupatorja in za boljše življenje; da belokranjska žena, .izvoljena v krajevne, okraj ne in celo v okrožni narodno osvobodilni odbor, aktivno so deluje in budno spremlja gos podarsko in politično življenje svojega ljudstva in vsega slo venskega naroda. Res se še n: življenje v bajtah od Kol p mnogo izpremenilo, ker je voj ska, ker je treba dati vse svo je sile in ves preostali žive; narodni vojski, da.bo prej znu gaia. Toda že je novi zrak za
vel v te vasi, že "se je novo, ve-drejše življenje zakorenilo v njih. žene iz koč ob Kolpi se vračajo v volišč ponosne nazaj med svoje trtje. Pa niso le ponosne. V polni meri se tudi zavedajo novih pravic in s tem tudi novih dolžnosti.
žene Bele Krajine znajo braniti svoje in svojega naroda pravice. Zgodilo se je, da so se med volilce pomešali narodovi sovražniki in poizkusiii podtalno in zahrbtno škodovali. S klici nezadovoljstva so hoteli rušiti, ker je narod gradil. Vpili so: "Kaj bomo z ženskami! Kjer imajo ženske volilno pravico, tam gremo moški lahko kar stran. Vse bo šlo po I zlu!" Naše žene so jih razkrinkale: "Ni vam za to, da bi me no volile, marveč za to vam gre, da bi nihče ne volil. Da bi narod sploh ne volil, to bi vi radi dosegli." j Mednarodni ženski dan, 8. i marca, so žene na Suhorju proslavile na poseben način. Pred svečano predstavo, kakršne so pripravile skoraj vse vasi, so prihajale na oder druga za dru go partizanske matere. In teh je v suhorskem okraju mnogo saj je suhorski okraj med vsemi v Beli Krajini najzavednej-ši. Suhor je slaven po svojih dejanjih: do temeljev so partizani uničili in iztrebili belo postojanko, ki je gnezdila v župnišču in v cerkvi, še danes pričajo preluknjani zidovi o njihovem junaštvu.
Suhorske matere so spregovorile. O svojih sinovih borcih, o svojem osvraštvu do belih izdajalcev, ki so pripeljali Nemce v deželo. Gin j eno so prisotni poslušali priletne kmetice ki so tako javno govorile prvič v življenju.
Po vseh vaseh Bele Krajine so tiste dni pekle kmetice j in pripravljale razne prigrizke za partizane. Iz zidanic so vozile sode z vinom. Naj tudi partizani vedo, kaj pomeni ženam 8. marec. Na proslave so hodile v povorkah, z zastavami na čelu, s pesmijo na ustih. Prepevale so največ tiste pesmi ki so jih same zložile in jim tudi napev same naredile. Po vsej Beli Krajini so goreli kre-: sovi, s hiš in zvonikov so vise-1 le zastave, preko cest pa so se vili široki trakovi z naoisi: Na i
J
OTROCI MORAJO BITI OB VEČERIH DOMA
Fort Frances, Ont., 24. dec.
Tukajšnji občinski zbor je enoglasno sklenil, da morajo vat otroci do sede m na j stega leta, biti doma vsaki večer od »:S0 nadalje. Starifti otrok pod 17 letom starosti, bodo v nadalje morali plačati občutno denarno kazen, «ko otroci ne bodo doma ob označeni uri.
Najlepša in najbolj sveča-> na pa je bila proslava v pre-1 stolnici osvobodilnega ozemljar v Črnomlju. Ta proslava je bi-^ la namenjena vsej Sloveniji osvobojeni in še neosvobojeni. j Ob navzočnosti partizanov in partizank, »mladine, žena in starčkov je sprejela slovenska j borka in požrtvovalna sloven-' ska mati najvišje priznanje, znajo pohvalno in vzpodbudo od naj-j višjih predstavnikov civilne ob-i lasti, od Izvršnega Odbora OF| slovenskega naroda, kakor tudi od najvišjih vojaških oblasti : ter. tudi od Centralnega Komiteja Komunistične Partije Slovenije. Slovensko Narodno gledališče je za ta dan naštudi-ralo pester izbor pesmi in recitacij ter uprizorilo Klopčičev igrokaz "Mati".
Pred kratkim je zborovala v Črnomlju prva okrožna Narodno osvobodilna skupščina v Sloveniji in Jugoslaviji, okrožna skupščina Bele Krajine. — Dvignila se je Francika Dolenc, članica skupščine in sestra treh padlih partizank in odločno spregovorila: "Tovariši odposlanci! Ko dajemo predloge za razne odloke na tej
skupščini, kako bi dvignili gospodarstvo v našem okrožju, kako bi dvignili prosveto, kako bi poglobili politično zave^st našega ljudstva, kako bi utrdili našo narodno oblast, ne smemc pri tem pozabiti na tiste žene ki so še vedno toliko drzne, da podpirajo tisto peščico skriva-čev, ki se še skrivajo kje po hostah. Predlagam, tovariši odposlanci, da take žene, ki nosijo tem strahopetcem hrano kaznujemo. Kaznujmo žene, k; imajo stik s krivači in videli boste, da se bo v najkrajšem času poslednji skrivač prijavil in bo naše okrožje očiščeno."
fDalje prihodnjič.)
PREMINULI V CLEVE-LAND, O.
LOUIS STREKELJ
V Clevelandu je, po kratki i in mučni bolezni ^preminil v i \Voman's bolnišnici Louis Stre-; kelj, star 64 let. Doma-je bil iz Verja pri Ljubljani, kjer ! za puška več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let ter je bil zapo-i slen pri mestu. Zapušča žalu-j jočo soprogo Hedvvigo in pet j otrok.
-
JOSEPH BAJT
Predprošlo soboto je bil odpeljan v mestno bolnišnico, kjer je v njej umrl, Joseph Bajt, samski, star 44 let. Rojen je bil v Ameriki, kjer zapušča starše, očeta Andreja in mater Anno rojeno Meden, 4 ' brate in 3 sestre.
DOMAČA PRIREJA KUN
Edmonton, Alta, 25. decembra. — Mrs. Doris Dowdell, ki ži\i na deželi v bližini tukajšnjega mesta in ki je mati tri leta stare hčerke, se zabava z tem, da redi na svojem vrtu v močni ograji, — kune. To sicer ni nič izvanrednega za tukajšnje ženske, toda nekoliko in-
Angleško-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Angleško-slo renske ga Besednjaka * Cena $2.— s poštnino
Kmjiga je ill ust vira na in v platno vezana
NaroČila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W«st 18th St., New Tork lit V. T
»9

vanredno pa je, da Mrs. Dow-del, kune, ki imajo najlepšo kožo, sama ubije, odere in vstroji dragocene kože. Pred sedmimi leti, ko se je podjetna ženska preselila na deželo, ni vedela ničesar v prireji kun, toda z pomočjo knjig in izpraševanja ter navetov, katere je dobila od lovcev, se je dokaj izurila v svojem novem poklicu. Lani je imela v ograji kar sedemsto kun, toda ker je bilo delo z kunami pre težavno, je število kun pomanjšalo, tako, da jih ima to zimo le nekaj nad sto. Tekom let se je navadila, kako je treba kune usmrtiti, da se koža ne poškoduje in kako jih je treba hitro od-reti. To delo jej gre sedaj prav hitro izpod rok. Le vsakdanje krmljenje teh živalic je nekoliko težavno, kajti v to svrho potrebuje dnevno kakih sto funtov konjskega mesa, moke in drugih primesi. Vso to zmes potem naloži v leseno posodo, kar pelje potem v otročjem vozičku k gaj'bam kun. Skrbeti mora tudi za to, da imajo kune vedno svežo vodo na razpolago, tako, da mora svoje kune kar po štirikrat na dan obiskati. Poleg tega je treba tudi vsaki dan vse gajbe osnažiti, kakor tudi skrbeti za bolne kune, da zopet ozdravijo, kajti kože kun so izredno dragocene. Za svoje delo dobi vsako leto najmanj po $1500.00 dobička.
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ
Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne > pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila.
DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠILJAMO SEDAJ PO NASLEDNJI CENI:
Do $50.— ........za stroške $1.25
Od $50. do $100.—	" $1.50
KDOR HOČE POSLATI PO KABLU, NAJ DODA &E
$2.25 za kabel; po zračni poti pa 30c.
tf Zaradi sedanjih razmor je priporočljivo za de-narna nakazila poslužiti se kabelske službe.
Ne pošljite denarja, ah o niste urerjeni, da se prejemnik nahaja na dotične m naslovu.
SLOVENIC PUBLISHING CO
:::POTNIŠKI ODDELEK: :: 316 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
Telefon CHolsea 3-1^42
tiLAa VVKODA'—NEW TOM T
WTCT>XTC*T>AY, TiTSTMBTM 20, 1945
" mATOTUIOl B. MU
HEKTORJEVMEČ
--:	: ROMAN	-----
Spisal RENE La BRUYERE
i
- _____
ni)	*	I
**K«lor \ i 11 ► i list (i|>it:»liiiti, hi st» moral i»uj-[tii j naučili pihati," jo n-kel ivzck ^las iitnla-N i> «mI naju.
\;tnifii j»* hit <M-tviti«Mi: že načiu^ kako jej yr- <|i:d »le 1'ont^uiou izrekel t<* lM*se<le. je tloka-' /-oviil. «la i^Zf prupira.
Mm/. me jo ijcpi-HotH in ustavila sem se.; "kri Vil j op.i/u oluaz svnjeira kavalirja, ki je! v moj«- silno zac'iu(i"iij<* n.nlalji-val svoji- okorno j -koke, iio da hi pokazal kako vznemirjenost- j *'Ta!{o trmlna som . . . l.oira, u-osjmhI. pre-j stu u iva." ■-♦'in poprosihi,
<iioza mo i»' Kilo jmisUmIu. lojra izziva- Vzlir /.aliimnm in imihnIh.im j,- Kil dvolioj m- iako' koroniujon \ ohirajili lodanj.* iln.žl»\ ,];■ jo m«»k.i oasT v-ua iiiijnianj^: povni zahteval;; krvi.
Ha- inija se 1n»ioh» siit'zii; UnI, tiioni jo /.a«ioš»'al j m	na u ji «-ua iia^;-rotili
k.i. tla mo j«' ohlila kurja polt.
"N.'.nli." "i'in [> mi>iila s;in»: pri >*-bi. *Vni-'•«•'» -a m* mo^hi opnrstiti,	hi v dva ,
<;<n<iv;i po n(*K|»ui-.-i/.uiMljonju ziiratH ummio iz (»ostavila suni i. X>kaj kon«-n.» -cm vomi;n lo jaz prv;i prozrhi Uutma in	<1.- Pont-
:"ili«m fao j,- mim*I po pravici smatrati za lah l:umi<eim» i k a k.»kotno. M rja «i<»lži -t jo hila '' ■ x • <1 < p repi očim zalusriio po-l.iiiro
oj«' oiijcstNikI i.
<;«*iha j,-	oirla^ila. \V pomnim Ve.-,(
-i" im-jo prijel p, vahiri; Sklonila s4-m s ka~ | •m ka^no pn-tvezo u v s,- ukrala v stran! L5«is)HHla do INml-nioii.
Nasla som -a na samom. Slonel jo oh <lio-v-u. vos žalost,,, j,, mrkm Ko I|M. j(. ' , felrzml.	J
"Ali so vam no zdi, <*<>spod. da je tu }»re-\ rooo som -a ogovorila. "Za šotorom som opazila svož in senonat kotnik, ki me mioo da
nikoli to-;,. L*ove«lito ,„,. tja. ,ja .......koliko
oddahnem.*'	1
*'To jo milost. £oK|MMlieiia, ki no hi l»ila pr^lrairo plačami. pa da moram dati zanjo j vso svojo srčno kri."	,
I*'raza, ki hi so zdela v kakem drugem tre-} ulitku plehka in pretirana, je hila v teli nfcol-l nostih presunljivo |Kilna resnobe.
•MJospod d«' l*ont,ifuion, sen, vzkliknila, '•mar se hočete ron dvoUtjovjili
"Na VazjMila-o sem irospodn markizu. |»ri- ' /nam mlo. da strmini, ker v tem trenutku šf eaikan, njei^ove^a poziva"
•To hi hilo kaj neprijetno. V takem primeru h! moral i?ovoriti -lasnoje in t<«wi ne želim. ' ker se lw»jim liripavosti."
"Tedaj. _ra hudo sovražit«'."'	^
\ eera., ii.t -«* nis«.,,, |»«wsnal; danes j«- on ! tis,i Hov.* v vsej Franeiji, ki hi mu najrajši T |H)iv.,| ;«-<( pah««\- jekla v /eh»dee."	j'
' K ik»im n n;.«lu;, j«»za!"	I'
' ' ^ ' '	«hi hi prikrila svojo '
/llUNlOIIOsl,
t
'"(los] >od i'i" i la do h, Uomado." je jm>vzo1 nekam trpko, "kadar ljubita dva isto žensko, jo odru izmed njiju odveč, jelite da ' Sislha hožja, kak«»r s«» jo poznali naši predniki, naj odloči tudi J med nama. **
"In k«h> vam j«' ,poi\ k. ifosp««!, da -r sree. ki vam je d<> nje^a. ni že zdavnaj ne]>reklieno o« I ločilo
"Oh. prav imale, iiospodična, hlazen sen,; vorim. kakor da mor<'iu izsilili Ijuln-zen tem. če «Mlstranim tekmeca! . . . Oprostite mi. Renče, namenil sem so hil, da vam zamolčim svojo brezupno strast ; a prepustiti vas drugemu t > je već. neiro zmorem. Molii<' za svojega ženina, zakaj ohljuhin, vam, da mu ne hi do poslednjega diha branil poti d«, cjc. ki mi je Irazja «.<] v-c^a na svota." "< em. i.oć,t«' ho; ii i z podom de Mar-
' l( ;;,M' ''"> »'-<aj. '■'•-«11 mu nihče misli
d.i i i
■•|5o/e moj ! i\ ;i j hočete ?•< č; "
lo .Mai-t- :ez.illier iti mr za^ ČoMv-
i kol■ imi! vi* vam. j. niko'i no ho. ,\!i vas m,,.
r" i» miriti { Ali h«.-:,- spri«-,. t< -otovosj? 1 i--:ali j.iopiia /. njim zara.li nj.-os,--, i,,-'
dasima hah;i -1 va .*'
< Č Si uMiična t i i.t i;<finade. ]»r:»vkar s.-n ' ;;,?1! I1''^i' <la vas ijuhini holj o I svoje«. , ivljenja : toda -.mi hi n,e .prezira Ji. čc hi x.!r.:di V.; S osi j, vi I s v, »j«, časi. Zdaj. ko je s],«»r z.n-er. v- ne rem več umaknit i.
" > i cm. da Ste me izbrali za kumi, o svoje i '< hailletto", -o>p<Ml. ste mi tak(» vsaj mislim priznali nekaj jiraviv«- do njo! Zahtevam torej, da je ne izderet«' nikoli drugače kakor v plemenit in jiravič^i nana-n ... h, v tem primeru so mi vitli, da hi se smel samo -osp,«! d Hodeltoek čutiti žaljenega ..."
■ Smejete se. -ospotliena liončo . . . Kako rad bi so dal uhiti za t;ik nasmeh !"
"Kdo govori »i smrti.' Živite in pustite tudi tlruge. naj žive! Ako je vzel gosp«>d «1«- Mar-ebezallierr vaš izziv na znanje, ne Ih.mi jaz »ista, ki hi vas zavajala v strabopetnost ; a če j bi se izkazalo, da vas ni slišal, zakaj hi mu j ponavljali <lo hripavost i f*
"-Vaj bo!" je dejal. "Ne pristoji mi. da hi se i 'Jpiral v.'mjd prošnjam: tem maiij, ker mi jo f m>ooj lak«, polna srcV. da' hi najrajši objel ves človeški rod . . . |>,a^a. dra»a Ke
kako 'It.lM-i! Ali mi dovoli,«.. «|a vam povem enkrat . .
"N- tlorolini vam nič^ar, ker nisem KvolJ A tud, p rej 10 vem vam ne . Peljite! me nazjij, da ne opazijo najine odsotnosti " Zdaj so ,,„ ,e m.ulilo spoznati namen- n.ar-Ilorrica. V svoj,-m mlad«>slnem zau,,a,,iu! : <vr nisem dvomila ,, izidu hoja. ako hi p,i-!
' o njega. Zmagovalec hi hil ,oi„o gos ,,hI "" lo'itgunm. Toda oh misli, da naj hi kri "b.da zarjo najine Ijul-zni. u,e j, sl,-e.-,| mraz.
(Dalje prihodnjič.)
(DopiAi
Zabava "Dom ovi ne" v Brooklynu
uroof.iifH.	— Prosim
\"as. «la mi dovolite prostora |za par vrstic. Prvo leto za božične praznike, kot naročnik —Olas Narodu**, imam prilož i nost, da na i cm mestu voščim vesele božiču«* praznike in sreč-' no Novo leto 1!M<». vsem uslnž iMMK-em v pisarni "Olasa Naroda". kakor ludi \ s«-ni naroč-ni'kom tega lisi a.
Letos imamo re^ kar dvakrat veselo božično praznike, prvič že več let jiisino imeli smga za ta praznik, kakor se ta praznik slika in je v navadi. da je sneg. letos pa imamo snega, da še več let ne toliko, in tako kmalu, ^e zima «d'ici ! jelno ni hila naznanjt na. ali >f 11 li;j smo j>a imeli. «la m* vemo. kam ž njim.
l>rug:č pa bodo p-razniki xe-so! i	marsikatero družino.;
w'i;i pic/iiii i >o S4- iii-i ^i,,o\'ij in m /.<' > i \oja-ke služi«-. S.uzili ^o in d< vgli zopet -ve-r i •'mM-". \'rnili -o	med
drau (ako ravno m* v- i i uju * i I! * i i k«la r v«'č ne 1 • ' Zii ;i : so , »osel« J j i udi naši -lov,-, -ki !,oj-,-i \ shižhi Siri-•a Sama. le ž.it. kakor že omenjen«,, da mnogih ve«'- ,,«• bo. Slava jim! Spominjali se jili| h(,m<i mi. kateri smo ostali do-; mu. posebno v teh <lH»žičnili' prazni'kih, katere IhhUmiio zopet v miru praznovali, iu s«* v mo-j litvii]i spominjali naših padlih junakov. Marsikatera solza se bodo pretočila v teli praznikih.
ij nekatere žalostne v čast pa j ' dlim, druge psi «mI veselja, ker j s«, po več letih pri družinah | ; n jih dragi zojiet doma.
Tudi pevsko in dramatično!
1 i -
j društvo ** Domovina'' se bode | spominjalo tt*li naših zaslužnih i fantov in mož. ne samo članov; omenjenega društva. ampak vseh. katerih ima društvo na-j slove. — slovenskih fantov in mož, kateri so so vrnili iu se i še b:«lo vrnili v bližnji Ikk'oč ' nost i. V .priti tem. <lruštvo "Domovina" priredi "Ileer Pa rt v*", v soboto, dne 1*1). de-eemhra, HM.", v Slovenskem Domu. i?.",:; 1 rving A ven i m, liro«,k-| lvn. N. V. DolihVk ti' prireditve je iiamenjou. <!a so v b'iž-nji hod on ost i priredi vrn»vŠini s«' fantom in možem z.iba\« n večer, da se bodo ti na-i v r-nivši borilci zabavali en veeer] imeil svojimi. \'se stroške kri-' i je društvo ** Domovina"'. To je! namen te ** lleer Pa rt v".
\ abljcni ste vsi, da se vd<]o-j /,ii«' to prireilitvo. Pev>ko tii u-;lvi» •'DoiiKiviiur' j«' »ečkrat že prirotlilo zabavo v pr;<! na--im fantom in jim po-iijd.i zavitke od katerih je drušrvoj imelo naslove, seda i ,»a bode
i
: vse osebno povabilo. Oh pripkij {prireditve, ho društvo -Donio I j vina" ditlo občinstvu om. uroj j |»evski božični program. Društvo hode proizvajalo same bo j žično pessmi ob tej priliki.
Poztlra v!
I alfiifinr Ca puder.
Silvestrov večer v Pittsbundiu
Pittftburgh, Pa. — Silvestrov i večer je star slovenski pra-: znik. — Stara navada in običaji so nam velevali, da se zadnji dan v letu malo razveselimo, da nozabimo krize in težave s tare era leta. obenem pa gledamo in upamo, da bo novo loto prineslo veliko več zado-! volistva in sreče. Tudi v Pitts-
iburghu smo tega navajeni. —
1
I Letos bonu, končno lahko rekli. da smo veseli, da je pra-vicoliuben svet zmagal v voini j proti najkrvoločnejšim sovra-; trom. Hitlerizmom in japonskim miltarizmom.
Sil vest rovo veselico prirejajo skupna podporna društva in Slovenski Dom. — Društva in odborniki želijo, da se ta večer zberemo vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke v skunni domači hiši. v Slov. Domu. sežemo v ir>ke in voščimo srečno novo leto. kakor ena velika družina katerih člani se počasi izmiče-io iz naše sredine, čisti dobiček pa je namenjen žrtvam zve
ivjer ie bil zaprt Mussolini. Str azo so popolnoma pitane-1 <iii. liograbili Mussolinija in it i i ,di>el !.i i i.
Kako ie bi : Mussolini odpeljan
Na s«Mlnijski obravnavi v j Nuernbergu je polkovnik Ott«. Skorenzv iz<pove«lal. kak«, j.> s "»<» nemškimi jjračlahi odpeljal Mussolinija iz liotela vrli naj-višje irinv v južnih Apeninili < j • Ui Sas-o Tri j« ae, >plani so pr stal? M iardov «. I borola.
<lA Nation
gf Nations
*>v Louis Adamič
"	' '	- la-ftin, harjl.li,- in ihc- JttKClr:
• < •	Uf>; Ml Auit-ric.M ; 1'roui .Mauv
Tn„-\\;,y f.,^;,^.; \Vluit"» V.Mir	«.,e.
I ' lil. I sil I l> H% IIA It »»K K~* BmiTIIKRli, Xt;\V VoHK
V 1111-illiiig vi« u ofihe real Ameriea anil :ill th<4 riti/rn- of our nation,
A NATION" OF NATIOVS ba>e«l on soveu vears re- I seatvli, readable as a fine novel—is L<,uis Adamic's tMeJfih and jierhaps most iinportant hook. C'oming at erucial time in histor.V. it is a vitaJ oontribution to tlie individual aml colUsrtive reorientation retjtured ot the Ameriean j m-op le bv a rapidlv elninging world. Ji i s a f »<x»k tluit Amoriesins of aH national, racial and reliifiHiK baok^roumls will be reading and referririg to for dmtttk* to emne.
Priče $3.50
Ordent takem Uy:
SLOVEMC PUBLISJIING COMPANY
1< WEXT lit h STRKKT	NKW VORK U, N. Y.
c
rinskih napadalcev na naš narod tf stari domovini.
Program veselice bo zanimal stare in mlade. Za mladino bo igrala Duquesne Tamburitza v plesni dvorani( za nas pa, ki 'smo bolj vajeni domačega ple-jsa, pa bomo imeli izvrstnega harmonikarja. Na razpolago bo domači prigrizek in tudi za j suha grla ne bo ničesar manj-kai o. Torej čemu bi šli iskat zabave potujih, dragih klubih, j ko se nam nudi tako izborna priložnost užiti par veselih u-i ric doma.
Poleg tega pa imamo še dru-,ge točke na mislih. Vsega ne I bom opisoval. Vem pa, da bo ■ vsak šel domov pomlajen za i nekaj let, kajti samo to, da 'smo prišli vsaj enkrat skupaj, j bo ostalo v trajnem spominu • in zavesti, da smo kot zavedni [Slovenci storili našo sveto dolžnost in se z našim delom spomnili na naše krvaveče brate in setre na rodni grudi.
V tej zimski kampanji za zbiranje obleke smo prejeli pri-bl ižno 4 tone. Lahko si predstavljamo veselje naših "junakov v cunjah", ko bodo prejel, te stvari. Hvala vsem darovalcem in delavcem, ki vse lepo povežejo. Dalje so društva zopet prispevala primerne vsote za nakup zdravil in živeža To dokazuje, da se naša naselbina zaveda svoje odgovornosti in da počasi izvršujemo svojo bratsko ljubezen.
Torej na veselo svidenje na
Silvestrov Večer! — F. Oblak.
Kupujte Tir tor tj Bonde potom
PaU-Roll Sarino s Plan.
RISINESS OPPOBTUNITIRS
Candy & Luncheonette
IZVRSTNO OKROŽJE VIŠJE ŠOLSKI. RI S IX TROLLEY ODJEMALCI
MORAM ŽRTVOVATI. ZMERNO Pokličite LE 4-9467
29 East 104th St., N. Y. C.
______(240—:<>
Candy & Luncheonette
IZVRSTNO OKROŽJE VIŠJE ŠOLSKI. RTTS IN TROLLET ODJEMALCI
MORAM ŽRTOVATI. ZMERNO Pokličite LE 4-94«7
29 East 104th St..N. Y. C.
(243—248i
HELP WANTED :: ŽENSKO DELO
ss HELP WANTED
Help Wanted (Female)
M E N D E R i on Infants & Childuns Sweatcrs
STEADV WORK—<;oOD 1»AY I Pleasant Work.in« Condlti«»ns | ELITE FASHION K M T [ ; -~>>» MOORE ST.. B*KLYN. N. Y. | I BMT Sul>\vny 14tli St. Uno to | j_ M«>rynn Ave Stati<m	j
(JI*! 2.~L')
& FK.MAI.K 1IEIJ* WANTEl»
O \> K H A T O H S
(MALE Olt KKMALEi II A N l> S K W K K S FINI S II K K S
| C.hmI I*jiy — sn«:idy AVork — l'1<*as:iii| Workiii!! CoiKlilions
A|»[•]>-: LKE IIV DRKSS Co. 13 DCKFIELD ST., RROOKLVN
(2n;t>
:: N e w J e r s e y ::
HOI SEKEEPKR OR ( Ol PI,K — t«.
i live iti ni<t'ly furttisli«s| :: rcMtm attir :iparliiH'nt \vitli jtrivate kitrhenette & l»ath. — IIousekoi>iM*r |tritu-i|Killy f«>r <-o«rkin^ for sumil family. — Soiuo li^lit hons<>wi»rk. — Mus, In^ ox,»t'ri«-ii. <■<•<1. — IfitshaiHl »':in luive outside j«»li I iu t ilevoto lit,le tirne to ««M johs aroiHid 1 Liniil.v In»,i>e. — Telepltone JOCRNAL S^I ARE 2-0245 or JOCRNAL S(Jl~AKE 2-2«l0ft
Help Wanted
MOŠKO DELO
HELP WANTEI> — (MALE)
M K C H ANIC
I I UST CLASS ON TAXI€'ABS <a»(,D PAV	STKADV .nus
i: k ij TO R E L L I 12.-|<I IIARRISON AVE.. r.Rov.N, N.	da :t-s»nr»
B U T C H E R
for Store
<;<mm! i»ay: Ste:i(ly juh
qt*ality pouk store jcnction iioclkvard
CORONA. L. I. 11 Avera«'yer ________<248—2."V4>
B O V S
>'» EN I* KRI E N<' E N E<' ES S A R V CiENERAL FLOOR \V0RK
Tor |ht lionr — 1'erinanent ."» <l:iv \v«t'k — 1'nion shop OKNERAL TOWEL & AI'RON. SCPPLV
tos DORRINS ST.. P.ROOKLYN* EV M.lT.ir, ________(21^ 2T»4)
P O R T E R
POR cI.kanini: uni.niNi;
IommI i »a v ; Slead.v j«»l»: Coimi-nial
siirro„M<|iii^s PEKFECT V,,,,ofcsTKRV <'o., INC. T,4 BOM, ST.. N. V. C. C«»riji*r l»o\v«»ry mul SituihI St. ___,21«; 2.'»2>
CAHINKT .MAKKIJS or PATTKKN MAKKKS
KNPKRIKNCKD oN W< H U )\V< IKK PR, >DI'< 'TS Li^lil \Vork: Sl«*a«ly jo)»: OimmI |>:iv 47 ur. FIFTII STRKi rr LOM: ISLAND CITV. N. V. s r i 7S.-.1
______________ _ 241 2.^1» j
Blacksmith, Springr Fitter First-Floor Man
ENPERIENCED Highost	— Steady Posilion
P. & S A t TO SPIt INO S DA ?M)L")!>; or I)A !>-.-><]S7 ufh r (i PM
D I E MAK E R
ON
STEEL RCLK CLICKKR a,lil PRINTINO DIES Hijfh Salar.v; Stenilv Posilion A. Ii. C. DIKS 742 Sixth Ave.. («»ff 24,h & 2.".th Sts.) _N. Y. C. — CII 2-071:;_
CARPENTER
ENPER I i:\CKD IN SETTING CP .IIOS AND TA KI NO CIIARCE OF PROI>PCTION (iooil i«i.v: steadv jol»: Exwllent oi»-IMirtunir.v for the rijrht man. CALL: MR. SAWYER EV
_____(240—2."2» 1
- --|
:: Ne w J e r s e y_r.
Automobile Painter Wanted
Abio RODY ANI) FENDER MAN ENPER I ENCED — $«0 PER WKEK EN PERI ENCED — $83 PEK WEEK — stead.v vvork: Pleasant workins eon-ditions — Api»ly RIVERSIDE A T "TO ItODY CO. 710 RIVER ST.. PATERSON. N. J.
__(247- 2.-»: i)
LAB0RERS
AV A N T E D FOR SLAUOHTER HOUSE
STEAI»Y WORK Appl.v FOOD FA1R STORES Ment Packinc Division 40(i ALLEN ST.. ELlZABKTH, N. J. ____(240 -2.r.2)
M A K Q IT ETERI E
or Z I G S A W MAN
MT'ST BE GOOD — FI LL TIME WORK ON N EW MACHINES
APPLY NOW	:
C. O. DICKS CO.	,
Lineoln Rlvd., BOCND BROOK, N. J. — Telepbone Bou ml Brook 1082 -
(248—254)
HIŠINJA
Lahko kuhanj« ojHthlne <)•> v»-<Vrj«*. Olikan »lom, prijetne razmere. Dohra plai"-a. 'U£iT» SKDOKUICK AVE.. P.IIONN hli/.u 2T«L uli«-e Vj»ra5ajte takoj KI ::-Or.OO ___(24C—2^'t I
STENOGRAPHER .T Y P I ST
EXPERIKNCF.Ii or CAPARLE INIH STRIOI S liEfilNNKR OOOD OPPORTI MTV
KV H-T15I1
(24.1 -2T.1)
FINGERWAVER MANICURIST
ALL AROCND
OPERATOR
Mt"ST BE KNPKRIENCKD STKADV JOB
$40 — $45
PLI'S COMMISSION r, DAY WKEK Apply
CIIARM BEAl TY SAT.ON
1VM4 OOUKN AVE. (itirm-r pr.fh S,., IIRONN, N. V. — J Krom«' 8-3140 i_____(24r>—2T.1 »
OIR L OR WoMAN
: LKiTIT HOrSKWORK
No <-Iiililr*',i — Sh*e|) in or o,it NIČE SALARY CALL ALL WEEK
i no east :anii st„ brook i. vn
__Plione SL<wtim 4:i
HOrSEVVOKKER
I	A LS« i
I	to taki: cahe of p. a p. v
Sl«*«*p in or «.ut G<hh| Pay Pleasjint >urroiiri«]inj(M \VR1TE BON V. A. la'! I2i» BROADNVAV. N. V. O. RIM>UI 7:M! _____( 24 H ~r/1»
% <: I R L S for
LTCiHT FA(TORY VVORK ON s h o e s
, 11 m h | ]iay; Steml.v joh Clmn<*e for advaiieeiueul PALIZZIO INC. 41«) I.ifa>♦«,!«■ St., N. V. C. o,h floor _______________, 24 S J.-, 11
OPERATOKS
FOR MEN DINO n.KAN APRONS AND OVERALLS 7."»č i»er hour — Permancnt •"» »lay \veek — 1'nion sliop OKNERAL TOH'KL A SI PPI.V CO. lOS DOP.P.INS ST.. BROOKIAN
EV o::r,n; ___( 24 K 2.TD
FLOOR (JIRUS
No KNPEltIENCE NECESSAI«Y hour; Pcrmanent : ."» .lav \verk 1'nion s,n>p
KK.NERAL To\VKL & APRO.V SIPPI.V
j l(W IHIRRINS ST.. BROOKLY\
KV '.»-.lt.ii; _____(2IS 2." 11
Opozorite Se druge, ki ne fltajo MCi. N." na le oglane. — Mogoče bo komo TMiften«.
^___N e w J e r s e y ::
Drapers & Finishers
KNPKICIKNCKI» oN laOOl) LINE OF IkRESSEK
G.hmI pav; Stesid.v uork: Plrnsant workiii^ t-ondilioiis. — Apply; MORCAN DRESS CO. 1110 — 2lth St.. NOItTH BEROKN,
N. -T. — Plion<> PNI« »N 5-7.""» 1 "J _____(24.-. 251 >
HOrSEKEEPER
ENCELLENT SALARV (OPEN) Own room ~ Beaiilif.il ,ieij;hl»orhoo.| <%K.king aml IIt»iist>\vork<*r — Live iu or out.—ENTRA !! Carfare furnishf.l onee a wtvk to and froin any city. Teleplione (colle<-n liefore !> AM or after 5 PM — MRS. GI'TBU IIOCND BROOK 207 _____(245-251)
GIRL FOR LAI'NDRV
MACHINE PRESS OPERATOR
Ex|K*riem-ed on \Veariti^ Appnrri 40 hour w<>ek — 7.T «-entH por bonr Steadv work — Pleasant workinc e«'ii-ditions — Ai»ply now
Kf.ITK FAM1LY LAPNDRV 7sOS BKROKNLINE AVE NORTII BEROEN. N. .1. ____(2U-2.-A))
OPER A TOR S-
»E.\periem,ed on Sincer Sinile an«l I»ouhle Needle Maehlnes BUTTON SEWERS AND BI TTON-HOLES; — atso HAND FINISHERS
(J«»od pa.v: Stea«]y work. — App|y •
PH1LLIP RANIH1LPH INC. 40!) Ocean Ave.. JERSEY CITT, N. .T ____( 24.*»'—24! > >*
ATTENTION!! CilRLS — \YOMFN
INTERESTKD IN BKCOMINO DRESS O P E R A T O RS VVE WILL TEACH YOIT Also Experietieed & Inexperien<>ed OPERATORS — FLOOR GIRLS — PRESSERS—FINISHERS on IHraes Appl.v at BERTHA'S DRESS CO 1H1-1S3 Kl I i so 11 St.. PATERSON. N. J. (Top t'hMir)	(24:i 240)
F I N I S H 2 R
ENPKRIENCED ON VELVET C O L L A R S
FOR I.ADIES COATS ^teady work; Pleamnt working con-litions. — Apply now.
GOLDBERO
II	Morris St., JERSEY C1TY, N. J.
.	' (2«—JS4»>"
Angleško-SIovenski
BESEDNJAK
Izšel je d ovi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. d&njem življenju. — Knjiga je trdo vezana v • platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.