topulmo volne SONDE 1 >R PUMKE AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1945 I . .................. ............ I(AifJ n Postelja prekratka, ali je mož prevelik? — Pvt. Fred Sheffield in Rootstoion, P' tBelc* 6 in 8 V^lcev v dolžino. Kadar se vleže v normalne velikosti posteljo, r Criie ^e/MVe spraviti svoje noge vod od ejo. Zadnje čase je obolel in sedaj se zdravi iHi;,'- 0inišnici v Clevelandu, ker niso ime li dovolj velike postelje zanj, so morali eno za 12 palcev. Pnsko časopisje mora poročati Ntalnosti z vojnimi ujetniki f^io, J T ' ralp0 ',Sept- ~~ General Douglas MacArthur je da-■S$tili 6 na iaP°nsko časopisje, da mora v vseh Pinjet Poročati narodu o brutalnem postopanju z f^Čas ' z današnjim dnem mora prinašati Ni;Pisje v vseh detajlih grozovitosti in brutalno-Psk m°rali prestajati zavezniški vojaki in civilisti k^jetništvu. S <*nz, Je doz iit0? WPonska vlada ' Vojne zločin- IH * MacArthur je' l^^^pokazati ja-' ponska vlada nekaj akcije v prihodnjih par dneh, ali pa bo stopila v akcijo okupacijska armada. Hideki Tojo, ki se je ustrelil, ko so ga hoteli aretirati ameriški častniki, je na potu okrevanja. Japonska vlada je tudi nazna. nila, da je bil razpuščen generalni štab na • ukaz gen. Mac-Arthurja. S tem je japonski militarizem izgubil glavno moč. Mnogo japonskih voditeljev je že izvršilo samomor in mnogo ga še bo, ker vidijo, da bodo morali dajati odgovor za svoje vojne zločine. S§r- John B. Pirnat obhaja ta teden Ni- jubilej mašništva Petra v AnM ^l?V' praznujejo te Njihžup-/j > Pirnat pra- /lNhT etnico mašni-C/IW a in 50-ietnico, fNe „ na teJ fari. AS .T*®8*1* da-f >ova,mfS0' Pri ka-V?1 skof Gilmore ^ifCX *,Uis Pi™at iz lir1*' b, ihael Pirnat MUSo^* slavljen-17 m Subdiakon. ® N '*ept' bo Pa v ;0B» l ^ča^ acondi far-1 j»\at slavljencu. 1 S® C bil r°l'en 1- > 10 'lani kot naj- ailet lotrok- K°e Žft O Wat v- je pri-Mihaela, ki i" danes Potem je prišel v Ameriko brat Alois, ki je tudi postal duhovnik in je danes župnik v Duluthu, Minn. Potem je prišel v Ameriko še brat Anton, ki je postal duhovnik in je župnikoval do svoje smrti v Toledo, O. ' Tako so postali štirje bratje — štirje duhovniki. Ko je najmlajši pel novo mašo pri sv. Petru v Anacondi, so bili navzoči tudi vsi štirje bratje. V Butte, Mont. je brat Frank za inženirja in istotam živi tudi sestra Ivana. | Zlatomašniku ob tej priliki ' kličemo: Bog naj Vas ohrani še mnogo let! -o- Maša za 30 dnevnico V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca ma- , ša za pokojno Tereaijo Gliha ob I priliki 30 dnevnice njene smrti. z bajoneti pa že is ^ALI trave v armadi ^ V^ed et vojakov ^Nu^atnozbor- ' iS a ' ki J« ^ VKin Pripovedo- L V ' da ima- blCt' Vsi «0 na. / m Port Bel- Ukazano jim je sekati travo okrog barak ali tam pri gozdu, kar nima nobenega pomena. Zato s to zgodbo apelirajo na senatorje, naj jim izposlujejo odpust iz armade, kjer jih absolutno nič ne potrebujejo. To piketno stražo pred senatno zbornico vodi Pvt. George j Mark, doma iz Clevelanda. Eisenhower je bil pri papežu Rim. — General Eisenhower, njegov sin poročnik John in general Clark, ki je poveljnik okupacijskih čet v Avstriji, so bili včeraj sprejeti v zasebni avdijenci pri papežu Piju XII. (Upamo, da bodo slovenski partizani v Ameriki to vest preboleli brez vsakih zlih posledic). GEN. PERSHING JE PRAZNOVAL 85. LETNICO Washington. — John Joseph Pershing, vrhovni poveljnik tmeriških čet v prvi svetovni t-ojni, je dosegel včeraj 85. leto starosti. Nahaja se v Walter Reed bolnišnici, kjer se po izjavi zdravnikov prav dobro počuti. V ožjem krogu je sedel gene-*al k mali zakuski, a zunaj mu ie vojaška godba zaigrala melo-lijo "vesel rojstni dan." Stari general je stopil ven na balkon in strumno salutiral vojakom. -o-— \vtna industrija še vedno molči o novih cenah Detroit. — Čeprav se priča-1 vuje kmalu prve nove avte, pa industrija še vedno molči o novih cenah. Morda cene ne bodo znane prej, da bo postavljen prvi avto na trg. Nekateri trdijo, da bo nova :ena avtom od 10 do 15 odstotkov višja kot je bila leta 1942. Sliši se, da ljudje.ne bodo kupovali avtov, če bo cena več kot 3 5% nad ono v 1942. Sliši se tudi, da bo avtna industrija pazila, kako bodo ljudje sprejeli nove modele, predno jih bodo začele izdelovati v masah. -o- Balincarska tekma Članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem bodo ponovile ba-lincarsko tekmo to nedeljo ob dveh popoldne. Zadnjo nedeljo se ni odzvalo dovolj članic, torej naj pridejo zdaj. Vesela sta pravnuka Mr. in Mrs. Louis Jerše iz 6524 St. Clair Ave. sta prav ponosna na svojega pravnuka, ki so ga prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Frank Urba-nje. Byrnes govoril s kraljem Petrom Peter sili dr. Mačka v novo vlado London, 13. sept. — Ameriški vladni zastopniki iz vzhodne in južno vzhodne Evrope so se zbrali v Londonu, kamor jih je pozval k njunim razgovorom ameriški državni tajnik James F. Byrnes glede kočljivega položaja na Balkanu, o katerem bodo raz-motrivali zunanji ministri petih zavezniških držav. Državni tajnik Byrnes je govoril tudi s kraljem Petrom na izrecno povabilo kralja. Pozneje se je državni tajnik posvetoval z grškim regentom, nadškofom Damaskinosom. Byrnes je bil v konferenci tu-di z avstralskim zunanjim ministrom Herbertom Evattom. Diplomatski krogi polagajo veliko važnost na dejstvo, da so prihiteli ameriški diplomatski uradniki v London. Tu sem sta že prihitela Arthur Bliss Lane, ameriški poslanik za Poljsko in Robert Patterson, ameriški poslanik v Jugoslaviji. V diplomatskih krogih se govori, da skuša kralj Peter dobi- ti podporo Zed. držav v svoji trditvi, da je vlada v Jugoslaviji pod maršalom Titom diktatorska in da položaj nujno zahteva vladno spremembo. Zadnji teden je bil kralj Peter v Parizu, kjer se je posvetoval z dr. Vladko Mačkom, vodjem Hrvatov.- Govori se, da je skušal kralj pregovoriti dr. Mačka, naj pride v London in tam sestavi novo jugoslovansko vlado proti Titovi. Tajnik Byrnes je govoril z grškim regentom z ozirom na predstoječo pogodbo z Italijo in glede politike na Balkanu. Diplomati so mnenja, da so Grki voljni podpirati Zed. države in Anglijo s popustljivim zadržanjem napram Italiji. Grčija je prepričana, da bo dobila nazaj Dodekaneze, otočje pri vhodu v Darda-nele. Toda Grčija ima teritorijalne zahteve tudi proti Bolgariji in Albaniji. Zdaj ni več restrikcije za°dovažanje premoga Washington. — Harold Ick-es, tajnik notranjih zadev, je odpravil restrikcije, glasom katerih prodajalci premoga niso smeli dovažati odjemalcem na domove premoga kolikor bi ga hoteli. Vsak ga je smel dobiti samo 80% količine, kolikor ga je pokuril prošlo zimo. Toda je zdaj vse odpravljeno in vsak ga lahko kupi, kolikor ga hoče oziroma kolikor ga more dobiti. Vlada bo obdržala samo kontrolo od producentvo do prodajalcev, da i*£> premoga povsod dovolj za odjemalce. -o- Kontrola nad ceno krompirju odpravljena Washington. — V nekaj dneh bo odpravljena vladna kontrola nad ceno krompirju. Letošnja letina krompirja bo skoro rekordna in surplus -vedno narašča, zato je OPA odvzel kontrolo. -o- Pošteno dekle Lillian Petsche iz 1378 Marquette Rd. je spoznala, da poštenje prinese lepe obresti. Oni dan je našla na cesti črn kovčeg, v njerh pa za $123.55. Denar je izgubil Glen Fowler, ki je ko-lektor za Northern Automatic Phonograph Co. Ko je dobil kovčeg z denarjem, je podaril poštenemu dekletu kar en petak. Vesela vest Družini Mr. in Mrs. William Urbančič, 14505 Esmeralda Ave. I so prinesle vile rojenice v Wo-mans bolnišnici krepkega fantka. Vse je zdravo. Mlada mati je bivša Dorothy Perše, hči Mr. in Mrs. John Perše iz 5416 Homer Ave., srečni ata je pa sin Mrs. Mary Urbančič iz 47. ceste. čestitke! RUSIJA BO ZAHTEVALA 108 Bl^ Toliko znaša samo škoda, povzročena po nemški armadi na Rus-kem. Moskva. — Ruska državna ko_ misija je dognala, da znaša škoda, ki jo je povzročla nemška armada na Ruskem 697,000,000,-000 rubljev, kar znaša v ameriški valuti 108 bilijonov dolarjev. V tem pa ni zapopadena škoda na hrani in ekonomskem razvoju, ki je trpel vsled vojne. Vsega skupaj so Nemci popolno ali delno razdejali 1,700 mest, do 70,000 vasi, 6,000,000 poslopij ter vzeli streho do 25,-000,000 osebam. Dalje so Nemci ubili, mučili do smrti ali de-portirali do en milijon ruskih državljanov. Rusi imajo v rokah tudi nemške tajne listine, ki kažejo, kako je Hermann Goering v juniju 1941 izdal posebne instrukci-je armadi, kako naj pleni po Rusiji. -o- V Painesville stavka 1,800 delavcev radi enega V Industrial Rayon Corp. v Painesville, O. je včeraj zastav-kalo kakih 1,800 delavcev. Stavkajo iz protesta, ker je bil odpuščen en delavec. Unija CIO pravi, da podjetje ni imelo dovolj vzroka delavca odpustiti. Sporočilo od matere Mrs. Al'bina Malovašič, 391> E. 162. St. je prejela potom Rde. čega križa pismo iz Ljubljane od matere Marije Pirnat, da so še živi in zdravi. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Sgt. Joseph Koljat, sin Mr. in Mrs. Louis Koljat iz 19404 Chi-casaw Ave. je bil častno odpuščen iz armade. V svoj kredit je imel 131 točk. K vojakom se I je vpisal 17. okt. 1940 in čez je bil poslan pred štirimi leti. Trikrat je bil ranjen v bojih. Zdaj stanuje s svojo ženo na 20017 Miller Ave. m Za en teden je prišel na do-' pust S l/C Ralph M. Debevec, 1068 E. 174. St. Stacioniran je v Sanford, Florida, odkar je pri- šel iz službe preko morja, kjer je služil pri postrežbeni edinici za mornariške bombnike. Pri mornarici je že nad tri leta in z novo odredbo ima že nad 45 točk, torej pričakuje kmalu, da bo dobil "utrlaubarski pos." ■t m »m Iz Evrope so dospeli z vojaškimi transporti: Sgt. Frank Terček, 15706 Holmes Ave., Pfc. Frank Blaževič, 14921 Sylvia Ave., Cpl. Joe Debenjak, 724 E. 162. St., Pfc. Stanley Stefančič, 10802 Priijce Ave. Anglija bo potrebovala najmanj tri bilijone Washington. — Tukaj so zastopniki Anglije z namenom, da dobe posojilo v Ameriki. Govori se, da bo Anglija potrebovala iz Amerike najmanj 3 bilijone dolai'jev, toda nekateri pravijo, da bo zahtevala celo 6 bilijonov. Poslanec Knutson, republikanec iz Minnesote je izjavil: "Kaj mislijo Angleži, da smo norci, da bomo z našim denarjem pomagali socializirati angleški imperij !" Razne važne vesti iz prestolnice * Ameriški izdelovalci mehkih pijač upajo, da bodo dobili nekaj več sladkorja. Izvoz sladkorja iz dežele se je namreč nekaj ustavil, odkar razne dežele vidijo, da ga bodo morale plačati. Rusija, ki ga je dozdaj vzela vse. ga, kar ga je mogla dobiti iz posojilnega sklada, zdaj naenkrat vidi, da ga ima dovolj v zalogi, če bo mogla nadaljnega plačati. Francija enako. Druge manjše dežele so tudi sklenile, da bodo raje kupovale druge potrebščine, če že morajo plačati zanje, kot pa sladkor. * Ameriška vlada bo morala nekaj storiti glede cene kave, ali je pa ne bomo pili. Naš OPA ne pusti plačati zanjo v Braziliji več kot določeno ceno, dočim plačuje zanjo Anglija mnogo več. Tudi Švica in švedska jo plačujeta dražje. Za Zed. države je pripravljenih 100,000 vreč kave v Braziliji, pa jo nočejo od-poslati, ker čakajo na višje cene. -o-- Druga obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Marijo Perat v spomin 2. ohletnice njene smrti. -o- Joliet, 111. — Dne 24. avg. je u,mrl John Mandel v lepi staro-J sti 86 let. Zapušča hčer, poro- j čeno Helen Sterniša. ZAHTEVE JUGOSLAVIJE OD ITALIJE V glavnem tirja od Italije štiri razne zahteve. London--Jugoslovanska vlada bo predložila komisiji zavezniških zunanjih ministrov štiri glavne zahteve od Italije in sicer: Jugoslavija bo zahtevala su-vereno&tJiad Istro, vključno Tr. sta. Toda Belgrad prizna, da je v Trstu večina italijanska, zato je pripravljena dati Trstu avtonomijo pod pokroviteljstvom Jugoslavije. Tudi bi Titova vlada ne imela nič proti temu, če zavezniki Trst internacionalizira-jo. . . Dalje bo zahtevala Jugoslavija od Italije denarno odškodnino v vsoti $61,000,000.000. V tretji zahtevi je povrnitev oropanega blaga, ki ga je vzela Italija v Jugoslaviji, kot stroje 17. tovaren, ribiške tovarne v Dalmaciji itd. četrta zahteva je pa izročitev vojnih zločincev, ki so odgovorni za zločine v času okupacije Jugoslavije. Te zločince naj se izroči Jugoslaviji, da jih sodijo njena sodišča. Dozdaj ni bil niti eden še izročen Jugoslaviji za sodbo. Več teh vojnih zločincev se nahaja celo pri sedanji italijanski vladi, trdijo v Belgradu. ---o-- Na ples vabijo Društvo sv. Janeza Krst. 37 ABZ vabi v soboto večer na plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Odbor garantira najboljšo postrežbo in. fino zabavo. Za godbo bo skrbel Sr-nickov orkester. Vstopnina bo 50c za osebo. Prva obletnica V pondeljek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Steve Markolia v spomin prve obletnice njegove smrti. -p-——-—— ......r..: NIHČE NE BO SILJEN KUPITI NOVE DELNICE, VSAK NAJ PA PODPIŠE PROXY Kot je že vsem znano, mora North American banka dvigniti kapital za večjo porast. Toda večjo osnovno glavnico morajo odobriti delničarji, bodisi na seji, ali pa če podpišejo doposlano "proxy" ter jo izroče na banki. Nihče ne bo siljen kupiti nove delnice, ker oglašajo se mnogi drugi, ki bi jih radi kupili, čeprav jih bodo morali nedelničarji dražje kupiti. Ampak kot rečeno, samo sedanji delničarji imajo pravico odobriti, da se osnovna glavnica poveča. Po državnem zakonu pa ne sme nobena banka rasti, ako nima dovolj osnovne glavnice. Zato je važno, da vsak delničar, ki je prejel "proxy" islo podpiše in ako ne bo šel sam na sejo, naj proxy izroči v banki na St. Clair Ave. ali v podružnici na Waterloo Rd. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMZS DEBEVEC, Editor) <117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko in Kanado na leto <6.60. Za Cleveland. Do oottl. celo leto <7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta <3.50. Za Cleveland, po poitl. pol leta <4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta <3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta <2.25. Za Cleveland In Euclid, po r&znaialcih: Celo leto <6.50. pol l«ta <3J50. četrt leta »2.00 Powunema Številka 3 eente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, §6.50 per year. Cleveland, by mail. <7JM per year. U. S. and Canada. <3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. <4.00 for < month«. U. S. and Canada. <2.00 for I months. Cleveland, by mall, <2.25 for 9 months. Cleveland and Euclid by Carrier. <6.50 per year: <3.50 for < months. <2.00 for 8 months. Slngla copies I cents. Entered as second-class matter January 5th, lWf. at the Post Offles at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187t. *®j*>8S NO. 214 Fri.,~Sept, 14, 1945 Tri dobe v razvoju komuništične revolucije na Slovenskem (Poročajo slovenski begunci.) Uvod. O kakem resničnem notranjem političnem razvoju Osvobodilne Fronte na Slovenskem ni mogoče dogovoriti. Ves "razvoj" je bil namreč zgolj navidezen. Najvišje vodstvo OF, ki so ga imeli v rokah komunisti, se je že od vsega začetka zavedalo, kaj hoče. In to ni bilo nič drugega kot izvesti temeljito socialno komunistično revolucijo. V kolikor lahko govorimo o "razvoju," to predstavlja le taktiko komunistov. Razvoj je bil torej le formalen, navidezen; ker komunisti so takoj v začetku dobro vedeli, kaj je njihov cilj. Vsak marksistični komunizem, tudi če nastopa v sklopu drugih političnih strank, ima za cilj diktaturo proletariat« in ta cilj se doseže le s socialno revolucijo. Komunizem gre s svojimi n;uneni do konca: Ali zmagati ali poginiti! Pridobivanje zaveznikov iz drugih strank in struj pod raznimi gesli in naslovi je samo nastavljanje trnka, samo taktična vaba, na katero naj se vjamejo razne druge politične in kulturne skupine. Komunizem računa vedno s tem, da bodo te politične skupine postavljene ob zid kakor hitro bodo pridobljene in bodo komunistom pomagale na noge. To se pravi: Kakor hitro se je komunizem s pomočjo svojih "zaveznikov" postavil na noge, so odigrali svojo vlogo in komunizem jih vrže med staro šaro. Natanko tako se je godilo tudi v Sloveniji. V začetku so "zavezniki" iz drugih strank imeli pri komunistih nekaj veljave. Takrat se je Osvobodilna Fronta imenovala "koalicija." Kmalu so pa komunisti začeli zagovarjati načelo "sinteze," kar je pomenilo, naj se vse stranke v Osv. Fronti zlijejo v eno. Zagovarjali so to zlitje s tem, da bo Osv. Fronta na ta način mnogo lažje dosegla svoj cilj. Toda tudi ta doba ni dolgo trajala. Vodstvo je začelo zahtevati, da mora vsak partizan, pa naj je prišel mednje s tejn ali onim prepričanjem, postati — član Komunistične Partije! Da ponovimo: Bile so tri dobe: 1. Koalicija — sodeloyanje vseh političnih strank in kulturnih skupin. Tako se je vsaj poudarjalo in "želelo." 2. Sinteza — iz vseh strank naj nastane ena sama z edinim ciljem: Osvoboditev. 3. Vpis v Kom. Partijo — vse naj postane stoprocentno komunistično! Temu navideznemu notranjemu razvoju so primerno komunisti tudi prikrajali svoja gesla, ki naj bi užigala med narodom in privabljala ljudi med partizane. Toda komaj se je kako geslo dobro udomačilo, so ga že porinili v stran in začeli z novim. Po razpadu Jugoslavije so bila pri nas tla za razna gesla kaj pripravna. Ko je Slovenija padla pod trojnega okupatorja, pač ni bilo nič bolj pripravne besede, ki naj bi šla ljudem do srca, kot ravno beseda "osvoboditev." Tako se je kmalu po razpadu Jugoslavije v Ljubljani osnoval "Izvršni odbor Osvobodilne Fronte." Ta odbor si je takoj nadel krinko "vsenarodne organizacije" in je poudarjal na ves glas, da so v njem zastopane "vse politične skupine in skupinice ali frakcije." Dobesedno tako so obveščali svet. Vodilne ideološke skupine so bile: krščanski socialisti, levičarski Sokoli in komunisti. To so komunisti storili le zato, ker so bili sami daleč preslabi in preveč maloštevilni, da bi mogli računati le nase. Zato so dejali, da je treba "pritegniti" še druge. V resnici so jih le "potegnili," zakaj na vodstvo niso pustili nikogar, ki ni bil komunist, ali pa vsaj ni dajal upanja, da tak kmalu postane. Med voditelji je bilo seveda nekaj takih, ki so bili v srcu že pravi komunisti, pa so se pred narodom izdajali za nekaj drugega. Ker je bil tak dogovor na- znotraj, so komunisti to dvoličnost še pospeše-# vali,'nikar da bi dotičnim to zamerili, ako so javno poudarjali, da niso komunisti. Roko v roki s to organizacijo Osvobodilne Fronte, ki je imela namen varati javnost, je šlo tudi idejno delo med narodom. Treba se je bilo nasloniti na reči, ki so bile narodu že zrasle do njegovih korenin. Torej so poleg "osvoboditve" poudarjali "samoodločbo narodov," Združeno Slovenijo" in celo potrebo, da "se očisti vera Slovencev." Vera jim je bila takrat velika človeška vrednota, le raznih "na-vlak" bi se morala otresti. Katere so bile tiste navlake, niso gostobesedno razlagali. Pač pa so poudarjali, da se mora otresti "klerikalizma." Ker le ni bilo prav lahko pred javnostjo prikriti, kdo so v resnici pravi voditelji partizanstva, so se komunisti zatekli še k posebnemu sredstvu. Nadeli so si namreč namišljena imena in se z njimi podpisovali, kadar so pisali za javnost v svoje podtalne liste ali izdajali odredbe. Ljudstvo naj bi mislilo —.in je res sprva mislilo — da se pod temi umetnimi imeni skrivajo ljudje idealnih namenov in člani vseh tistih "političnih strank, skupin in skupine ali frakcij," o katerih je bilo toliko poudarka.* Vedeti pa moramo, da taktika skrivnih imen v komunizmu ni nič novega. Skrivna imena spadajo med osnovne zahteve takozvane komunistične "konspiracije" ali "rdeče tajnosti." Komunizem vedno uči, da je treba v začetku, dokler je sam v manjšini, pustiti naprej razne druge "fronte," zlasti take, ki so v narodu trenutno upoštevane in priljubljene. Zato je šel komunizem tako daleč v svoji "popustljivosti" v začetku, da si je prisvojil in kot nekaj svojega pro- Newburske novice Kateri izmed vas je že doživel ciklon? To je neznosni vihar, kateri vse podira in lomi ter meče vse navzkriž. Nekako tako se meni zdijo pretekli tedni. Mislim pa, da je burja mimo in se torej smem prikazati iz kleti na površje. Zame vsa ta glorija ni bila prijetna. Vem pa, da je bil namen faranov in kaplanov dober. Zato naj bo tem potom izražena iskrena zahvala vsem skupaj, tudi Ameriški Domovini. Bog plati za ves trud in dobre namene kaplanom in cerkvenemu odboru ter vsem drugim. S tem pa naj bo zadeva zaključena za zmeraj. Hvaležen sem seveda tudi Father Jagru in Father Johnsu za njune lepe besede. Rečem pa, da sem se ravno takrat, ko sta najbolj hvalila, domislil istega prizora, o katerem govori sv. pismo: Jezus je s svojimi apostoli prihajal nekega! jutra, ko je sonce vzhajalo proti Jeruzalemu. Pozlačena tempel-ska kupola se je svetila in bli-ščala v jutranjem soncu, da .jo je bilo veselje pogledati. Zato eden izmed učencev opozori Jezusa na krasoto mešta zlasti templa. Jexus pa je za-ihtel in rekel: O, da bi bilo spoznalo in ti . . . Tako tudi meni prid&jb na misel, kadar kdo preveč hvali faro sv. Lovrenca, številni oni, ki živijo brez Boga, brez sv. maše ob nedeljah, brez zakramentov in brez molitve. Res, je velika večina faranov praktičnih katoličanov, pa je tudi nebrižnih več kot bi jih moralo biti. Kdo bo odgovarjal zanje pred Bogom? Moji farani so. Zato me skrbijo, kakor me dobri in verni farani veselijo. * * * Kdor ne pozna "Hay Fever," ne ve, kaj je sitno in hudo. čudno je le to, da ga vsako leto prinese Veliki šmaren in ga odnese šele sv. Frančišek Asiški. Torej več ko mesec in pol moramo tisti, kateri smo temu križu podvrženi, se solziti, kihati, se usekvati in kašljati, da je groza. Tu ne pomaga nobena žavba, nobena tožba, ne jeza, ne jok. Naj koklja brcne to nadlego, ali pa naj nam bo všteto za vice. i i * * * Zadnjo soboto je bil važen dan za dvoje naših deklet. Na isti dan sta stopili v novicijat kongregacije sv. Jožefa, na Chardon Rd., Josephine Sadar in Anna Supan, obe dobro poznani tukaj, ker sta se pogosto udejstvovali pri raznih narodnih in cerkvenih podvzetij. Nunski stan ni la'hak. Ker pa sta obe pametni in nista šli v to nepremišljeno, bosta gotovo tudi vstrajali v svojem novem poklicu. "Po milosti božji sem, kar sem," je rekel sv. Pavel. Tako je tudi z nami. Veliko lahko storimo, ako sodelujemo z milostjo božjo. # * * Slovenski dan v Providence Heights prihaja. Zadnjo nedeljo tega meseca, to je 30. septembra, bomo šli tja, da se skupno poklonimo Kraljici nebes in zemlje in tudi, da goreče poprosimo Marijo Pomočnico Kristjanov za naše sorodnike v Sloveniji. Marija, ki je peklenski kači strla glavo, bo strla tudi moč sovražnikov božjih in sovražnikov slovenskega naroda, četudi so danes izdajalci in škodljivci naroda na površju, prišel bo čas ko bodo oni in vsa njihova druhal morala priznati, da Bog ni zgubil svoje moči. če je danes veliki petek za katoliški narod v Sloveniji, prišel bo dan vstajenja zanje prav gotovo. Delujmo na to, da bo udeležba v Providence splošna in obilna. Več o tem prihodnjič. * * » "Dolgo nisem mogel dognati, kje preživlja moja žena večer za večerom," je pravil neki novodobni moški. "Kako si pa izvedel?" "Nekega večera sem ostal doma, in glej, tam je bila." * * * Ta teden smo začeli s popisovanjem družin. Father Slap-šak je začel na "Jutrovem" in bo nadaljeval to delo naprej proti sredini fare. Father Praznik pa bo popisal vse družine po Maple Heights in Warrens-ville Heights. Ob tej priliki imajo farani priložnost, da povedo svoje, mnenje glede farnih zadev. Popisovanje vključuje število ljudi v družini, šolanje, prejemanje sv. zakramentov, in sploh vse, kar je v dobrobit faranov. Vedeti moramo, koliko nas je in kakšni smo. Zato prosimo, da odgovarjate na vprašanja radevo- lje in resnično. * * * Dve naši družini, šimko in Kuhar, sta nas zapustili in se preselili ven na farme. Nam je žal za njimi, ker so bile dobre družine. Ne čudimo se jim pa ne, da gredo ven iz mesta v božjo naravo, kjer ni dima, ni saj in vrišča. Želimo jim vsega dobrega. * * » Danes je Marijino sv. Ime, najlepše ime pod milim nebom. škoda je, da se to ime danes opušča ali pa prenareja v razne popačbe. * * * Z nobeno drugp trditvijo se kak list ali pa človek tako ne osmeši kot se z resno trditvijo, da je Jugoslavija danes osvobojena. Prav tako svobodo ima, kot jo ima jetnik za železnimi mrežami. Kdor govoriči o svobodi Slovencev, se norčuje iz njih, kar ni lepo. # * * Naši novi farani so: Marie Helen Tenebri, Kenneth Paul Špehar, Virginia Marie Tau-cher, Jerome Louis Barle, Alan Joseph Merhar. Vsi so bili zadovoljni s krstom, le Alan Joseph je nekaj oporekal in pel. Vsem želimo zdravja in pridnosti. * * * šole so se pričele in s tem je prišlo polajšanje za matere doma. Ne smejo pa starši pustiti vso skrb šoli sedaj. Bodite gotovi, da gredo otroci res v šolo, ne pa kam igrat. Sodelujte z učiteljicami v toliko, da ne pustite otrok bdeti zve-ičer pozno v noč. To jih nare-'di zaspane drugi dan v šoli, da ne pazijo in ne poslušajo. Ob 'desetih, najkasneje, naj bodo [otroci v postelji. Kadar otro-' ci doma zahtevajo denar, češ,' moram imeti to in ono, bodite gotovi, da je omenjena stvar res potrebna, in da gre denar j res za to, ne pa za kake slad- i kosti tega sveta, če se otroci doma pritožujejo č$z učiteljico, bodite previdni in počasnega srca verovati. Če je zadeva resna, se pogovorite z učiteljico, da slišite tudi drugo stran. Splošno rečeno, sestra ne kaznuje nikdar zato, ker je bil kdo, preveč priden. Nespametno je misliti in govoriti, kakor bi se šolsko vodstvo veselilo kazni ali krivice. Kje* starši sodelujejo s šolo, tam ne bo sitnosti. • * * Vojni čas je mimo. Pravijo, da pojdemo 30. tega meseca zopet nazaj na sončni čas, kar je pametno. S tisto nedeljo pa bomo tudi mi šli s prvo mašo ob nedeljah nazaj za pol ure in bo prva maša ob nedeljah ob 6. mesto pol šestih, kot do sedaj. TOREJ V NEDELJO 30. SEPTEMBRA BO PRVA MAŠA OB 6. Cleveland Press pravi, da je poizvedel in pronašel, da gre v tem mestu 42 procentov ljudi redno vsako nedeljo v cerkev. 32 procentov jih gre včasih." 14 procentov "po redko," in 11 procentov "nikoli." To se pravi 42 procentov se zaveda svoje dolžnosti napram Bogu, 32 procentov se je zaveda, pa se ne ravna po vesti, so nebrižni; 14 proc-entov jih je popolnoma mlačnih, in 11 procentov so po vsem odpadli, so brezverni. Vseh teh pa je Bog stvarnik in vsi brez razlike bomo nekdaj dajali odgovor, kako smo spolnjevali zapoved, ki se glasi: "Zapomni si, da posvečuješ Gospodov dan." * * * Bral sem o možu, ki se je peljal z ženo v mesto, da nakupita raznih potrebščin. Ko je mož svoje nakupil, je pobral svoje pakete, se vsedel v avto in odpeljal proti domu. Zdelo se mu je, da je nekaj pozabil, toda kaj neki. Ustavil je karo, preštel vse pakete. Nič ni manjkalo. Peljal se je dalje, pa zopet ustavil in preštel. Vsi paketi so tu. In vendar se mu dozdeva, da je nekaj pozabil. Prišel je domov. Otroci so prileteli k vozu, da vidijo kaj sta atek in mama prinesla, toda . . . "Atek, kje je pa mama?" * * * TE-pa-niso-b'li. Pri Anton štrainerjevih so imeli ohcet. Molly, katera že več let spada k cerkvenem koru, je sklenila, da bo v bodoče pela duet z Matt Zakrajšekom Jr. Zapela sta ga v navzočnosti Father Praznika, kateri jima je dal nekaj nauka, potem pa povprašal, če res mislita iti nadalje kot mož in žena skozi življenje. Ker sta oba to trdila, jima je pustil, da sta se zavezala s prisego drug drugega ljubiti "do smrti." Ako bosta tudi v bodoče skušala drug drugemu ustreči, potem bo njuna pot lahka. Bog z Vama ! Par tednov poprej je pripeljal Anton Kotar svojo nevesto pred oltar v osebi Matilde Kus. Anton je dobro poznan, ker je bil že na cerkvenem odboru, kjer je pridno delal. Nevesta je slovaške narodnosti. Tudi ta dva naj hodita vedno spremljevana od vsega, kar dela človeka srečnega. Isti dan je pa postala Mildred Keglovich, hčerka našega mežnarja, soproga Andreja Tomko. Poroka se je vršila tik pred slovesno sv. mašo in v pričo staršev obeh poročen-cev. Tomko je bil močno ranjen v pretekli vojni, v kateri je tudi izgubil eno nogo. Nevesta ga radi tega ni hotela pustiti, ampak mu je obljubila zvestobo "dokler naju smrt ne loči." Ako bosta šla skozi življenje v potrpljenju drug z drugim, bosta vseeno lahko srečna. Želimo jima obilo sreče. * * * Pri Louis Nosetovi'h v Ran-dall-u se veselijo nove hčerke, kateri so dali ime Lois Marie in pri Jos. Sila ml. so dobili pa Marjetico Suzano. To je nekaj novega, ali ne? * * * Danes je povišanje sv. Križa, jutri pa je Marija Sedem Žalosti. Oba nas spominjata na težke dneve Jezusa in Marije. Misel na trpljenje teh dveh naj tudi nas ojači, da bomo hrabro stopali po strmi poti, ki pelje v nekaj boljšega, kot nam svet more dati. -o- Pričetek Slovenske šole S. N. Doma S tekočo sezijo stopa Slovenska šola S. N. Doma v 22. leto nepretrganega pouka slovenskega jezika. Precej lepo število slovenske mladine se je v minulih 21. letih poslužilo prilike priučenja slovenskega jezika. Lahko bi se jih pa še dosti več, ker šola je bila namenjena za vse Slovence, košar znanje kaj zanima, to se je od leta do leta vedno poudarjalo. Ampak v primeri s tem, da je v Clevelandu tisoče slovenskih otrok, se Slovenske šole S. N. Doma posluži le malenkosten odstotek. Vzrok je: brezbrižnost. V Slovenski šoli SND se nudi pouk slovenskega jezika, petja in dramatične umetnosti popolnoma brezplačno za vse učence. Vse stroške, ki nastanejo z vzdrževanjem šole krijejo letne šolske priredbe, društva in nekateri posamezniki s prostovoljnimi darovi. Kar se pričakuje od strani slovenske javnosti je samo nekaj dobre volje in zanimanja za to neprecenljivo narodno ustanovo, katere veliki pomen boste spoznali šele, ako ta izgine. Starši, ki imate še otroke šolske starosti in želite, da bi bili vaši otroci nadpovprečno izobraženi v znanju slovenskega jezika, pošljite, jih letos k pouku v Slovensko šolo S. N. Doma. Ako Slovenska šola preneha s poukom slovenskega jezika, bodo kmalu za njo utihnila tudi naša pevska društva in dramske priredbe bodo postale dokaj redke, ker kmalu ne bo več ljudi' za na oder, pa tudi ne za avdijenco, vsaj za slovenske priredbe ne. V soboto 15. septembra ob 10. uri dopoldne se prične vpisovanje otrok v Slovensko šolo S. N. Doma v dvorani štev. 2, vhod na 6417 St. Clair Ave. V šolo se sprejema dečke in deklice od 9. do 16. leta starosti, ne glede kje kdo živi. Vsakdo se lahko priglasi za šolo iz širnega Clevelanda ali predmestja. Vsi ste dobrodošli.! Slovenska šola S. N. Doma bo vodena pod spretnim vodstvom učiteljice Mrs. Anotinette Simčič, ki bo poučevala vse razrede šole. Zadovoljni boste z uspehi, ki jih bodo vaši otroci dosegli v Slovenski šoli S. N. Doma. Za Prosvetni klub S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. -o-- Voda v hrani Kadar plačate 50 centov za kosilo, plačate skoro 30 centov za vodo. V mesu je 75 odstotkov vode, dočim je na primer v kumarah skoro sama voda. -o- -— Prva ženska, ki je preplavala Angleški kanal je bila Gertrude Ederle in sicer leta 1926. Posledice tega uspeha pa so, da je Gertrude danes popolnoma gluha. — Kdor je občutil fj bežen, se ne zmeni za ' I stvo; kdor je izčrpan j: teljstvu, še ni ničesar'I ljubezen. ...... ^ "Fanta, zdaj se P8.1!^ ta, ker pila bosta bo pognalo kri v u®e E vzdignilo lase, da bo" 1 glavah vsak las P°se JL' vi j o. Tole sorto hra,1'Jjj sebne prilike in e"a. ^jJ nas danes, ko gosti® I , fanta, kot sta vidva, 1 Tako je govoril sal zaprašeno stekIen$§£ ro pa jaz nisem i^ J } če sodimo stvar P0, "m. Pri nas na MeniSij'.'J 11 damo dosti na stvari' • praše v podstraži, W in samevajo, ker PaC f/ beno rabo. ' Krčmar je z nek JfJ strahom in z velik0®,« vlekel zamašek i« st. Jq° ko ga je v potu J^' izvlekel, kar je Jji kot če bi vlekel If: no čado iz UštinovePpj je nekaj strašno šek je butil gori v " tf' z Kranjč ata zai'i"1" (Jlj medvedu med reb^1' "Pa ima tisto, k»r J>>, t, niči tako moč, da^sPi.. šek, kot bi ga izS INj na?" ves presaja Vs birta,- ki je v tem JJJity kozarce prav P° 9 ^K^Ji meni enega, tebi e» (jih lanu enega. &S1 ^ "Saj sem f|?Bc da se pripravita- ^ ®i|e še nista- pila," s J* s fižolom ob P'% "Andreje," u fanta, "kako P» MKj nikomer Pod°!f j® pa ljudje trn3'1. JJ če ima take boJ ^M pa plašiš, kot byM glave tam pri .|fB ci, ki se tam & ^M krat, ko so naSI ,M coze, da ni teneov oče s o J* mu konju se Primi, pa pij» "Tako se * ^M birt in vsi tr)J « zarce, zadene^* s pošteno mel'°t.l;l',J smo navadil0 ji "Na zdravje t ,, ^ na tleh!" n8S£/ 1 pijača je sttlK hudournik, ki / li s KožljekajV n1 Ko smo odjV \ ust, sva se S* S dala, zacmaka y H jo pa Andrej ^ ^ udarno spre»u V lk "O, ja, ta P* / "Primarulf : / A Ju ki msem K J geljčki bi^Vfty ga ni, kot IX'" "Ne vetViV ' da bi prav 1 > Herblan ves . /A tw boš imel nf^JX'^ ti povem, po špagr ^V'A C PO grlu star Boček oVr J^v. ^ Po velik'51 prišel Her**, SM i Ije, kot vid^ dajal celo sebi čisto nasprotne ideje. Omenili smo že verske vprašanje. Takoj za tem vprašanjem je nastopala ideja — demokracije! Vsa agitacija je poudarjala potrebo najširše demokracije, ki naj bi popravila vse, kar je zagrešila bivšs Jugoslavija! Precej časa je vzelo, preden so komunisti ir njihovi najožji pristaši sploh omenili to, kar je komunizmi bistveno — REVOLUCIJO! Ko je'bilo že vse pripravljeno in dosti varno, da so pla nili na dan s tem geslom, so bile stvari že tako claleč, da je bil umik vseh onih, ki so bili prišli med partizane brez revo lucionarnih idej, skoraj nemogoč, razen če so si hoteli na kopati življenje v smrtni nevarnosti. . . V naslednjih razpravah bomo to trojno dobo v navide znem razvoju slovenskega komunizma še podrobneje raz tolmačili. (Pride še.) Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI Ct?'se včasih ni mo- I ^kt ln Pokaral je 0-I | »i sma radi njegove- We,r?nanja z ženo- A kak da' včasih se $ do ni°r bi njegovo soje* e. ^ Postajalo večje » »tj rl. f Pa s se za-,i ^šeUb°giženinasled-r arij •> Pa duševnih : fati i a začela slabe- ) ^ »ti n ljudje so začeli . i' ^ nad njo. I , Na>? gmile njene na- 1 mož kdaj 1 N ? H' so pešale i Sotlk Vlegla zve" % H^ied! , nesrečna in ] L W * plesnega truda t i brid'kosti, 1 • t Jih if;1Ue PO licih tihe 1 j 2adrževala črez c ;j «B0jr Je sama zase: ( d puščaš\\ 'A "Jena ^ m°gla' da ne j ,j! Hre Vellka ljubezen j !»> Se'Sfeha vse n-ie" j jf> :Sfce p' a omehča- i : ; % ,„7lsli so hipi, ko' i H Potrppž- < i na misel, c j; v j Poznega, pri- i if »i 1 p, 6 spomin S J S^115^ prerane > ljif Njenega so- 1 i". L 'Sln* in brata ' £ k, 1 1944 X ft t* Ll°je življenje V Franciji. h, 1944. tV^Sfa ^ anili na Tebe ^li: V' So^osa. •, V>ka-- 5 jSN? bergant. ' 1 H-r ; NSC1-bratje; i -m ■ šli hipi, ko ji je zli duh šepetal ■ na uho, da naj stori konec nez- ■ nosnemu trpljenju, konec svojemu bednemu življenju. "Bodi svojemu možu pokorna!" to povelje je dano ženi in ona se ga je vedno zavedala, vedno se ravnala po njem. A kaj je pomagalo vse to? Sužinja doseže milost svojega gospodarja, ona, ki je služila svojemu možu kakor dekla, si ni mogla priboriti trohice njegove ljubezni! Bil je trd, kakor kamen. "Morda bi se mu zasmilila, če bi umrla!" si je mislila včasih. Samo malo sočutja si je želela od njega in za to sočutje bi bila rada dala ; življenje! A ko je začutila, da je strta, uničena, da gloje neozdravljiva bolezen na njenem mozgu, jo je bila groza. Ne zaradi sebe! Njej je mogla prinesti smrt le rešitev in boljšo bodočnost. Ali spomnila se je hčerke. Njen edini o-trok, njena ljuba Anica se ji je smilila tako, da se ni'mogla u-braniti solz, kadarkoli se je spomnila nanjo ter je začela premišljati in preudarjati, kaj postane iz deklice, kadar zatis-ne ona oči, kadar nje ne bo več, da bi čuvala nad njo. Kaj naj bi jo 1;udi čakalo dobrega, ko je kazal oče do svoje hčere baš tako malo ljubezni ,kakor do nje, žene svoje! ( Da se mož po njeni smrti zopet oženi, o tem ni dvomila. A to bi je še ne bilo bolelo tako, ko bi ne bila znala tako natanko, kdo postane njena nasledi- . ca! Šlo je vse po volji moževi. Oni Vrtački, ki bi jo bil tako rad i vzel njen mož in zaradi katere j' je bila od njega tako sovražena,'. je bil^soprog umrl. In njen mož'< je le premalo skrival svoje sr-jl čne želje. Vse njegovo vedenje « in počenjanje je izdajalo, kaj jI čuti, kaj misli ter kazalo jasno,!' da hrepeni po prostosti in daj< želi tudi sebi samskega stanu. | i Strah jo je bilo svojega jnoža,J ko je vedela, da se veseli njene • smrti, in rada, rada bi mu bila 1 izpolnila željo, rada bi se mu'1 bila umaknila, ko bi jo skrb za ' ljubljeno hčerko ne bila vezala[l na življenje! Misel, da bode! njen otrok brez matere in brez'1 ljubečega srca očetovega, jo jej navdajala z nepopisno bridkos- 1 tj o. No, vedela je, da se zgoditi mora in da čas ni več daleč, ko bode njena hčerka osamela sirota. Živo ši je predočevala večkrat vse, kar je moralo priti. In ker je videla v duhu vso ono , grozno bedo, ki je čakala ubogega otroka, je svojo Anico tem bolj ljubila. Skušala ji je nadomestiti s svojo ljubeznijo vse ono, kar bi pozneje pogrešala in poznala ni' večje sreče, nego če je mogla razveseliti njeno o-fcročje srce in če je mogla gledati nekaj hipov mirno v njene jasne, nedolžne oči. Večkrat, kadar ni bilo moža doma, je poklicala svojo Anico k sebi, stisnila jo v svoje naročje ter jo učila: "Anica, le pridna bodi!" "Ali nisem pridna, mamica?" "Pridna si, pridna! Le vedno taka ostani! Ubogaj očeta, tudi kadar mene ne bo!" "Kam pa poj dete, mamica?" Nuji odgovorila. Solze so ji zalile oči in še iskreneje jo je stisnila k sebi, še prirsčneje jo je poljubovlaa . . . In čim bolj je Marijana čutila, da se bliža čas, ko se ji bode treba ločiti, tem bolj si je želela hčerke poleg sebe, tem bolj ji je izkazovala svojo ljubezen in tem manj s ose je mogla na-gledati njene oči. Skrb za otroka jo je privedla do tega, da je nekoč, ko že več hoditi ni mogla in je ostajala tudi črtz dan v postelji, pokliolaa svojega moža k sebi. (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Quiz Kid Joel Kupperman Slavni "Quiz Kid" Joel Kup-, perman bo prišel v Cleveland, ko bo odprta kampanja za "War Chest" ter bo nastopil na radio programu, ki bo oddajan po vseh Zedjnjenih državah potom WJW iz naše mestne dvorane v nedeljo 7. oktobra. Za to priliko bo izbran eden izmed cle-velandskih učencev, ki bo "Quiz Kid" na tem programu. Takoj začetkom šolskega leta so razposlali na vse clevelandske šole tozadevne pole, da se najde fanta ali dekleta, ki bi bil izbran ali izbrana za "Quiz Kid" iz Cle-velanda in kateri bo izbran, bo nastopil na programu "War Chest Victory kampanje" 7. oktobra. -o--- Novice z Willarda Willard, Wis.—Nedavno sem poročal, da je resno obolela Mrs. Lesar. A danes pa poročam, da je umrla 31. avgusta. Pokojna je bila doma iz vasi Laze pri Ribnici. Bolehala je delj časa in v času bolezni je tudi večkrat | prejela sv. zakramente. Stara je bila 75 let. Pokopali smo jo s sveto ma- I šo v pondeljek 3. septembra ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Otrok (sedaj so že vsi odraščeni in vsi prav vzgledno odgojeni) je bilo devet in sicer pet sinov in štiri hčere. Pred enim letom ji je umrl soprog. Sem se je bila družina preselila iz Ely, Minn, in se naselila na farmi. Bila je članica društva Marija Pomagaj št. 174 KSKJ in tukajšnjega Oltarnega društva, člani in članice obeh društev so se v velikem številu udeležili pogreba. Blaga žena, počivaj v miru in mi se te bomo spominjali v molitvah. Preostalim pa naše globoko sožalje. V nedeljo 9. septembra pa smo imeli v tukajšnji dvorani plesno veselico in domačo zabavo, kar je bilo vse za naše fan-te-vojake. Bila je prav lepa u-deležba. Ludvig Perushek. ~ MALI OGLASI Kupim trgovino Kupim delikatesno, konfekcijsko ali grocerijsko trgovino, če ima C-2 licenco, ali tudi če je nima. JJajraje v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (215) v Peč naprodaj Proda se peč za gorkoto na premog. Vprašajte na 1097 E. 64. St, spodaj. (216) Stanovanje v najem Odda se 3 sobe in garaža. Zglasite se v nedeljo popoldne na 5416 Homer Ave. (215) Piano harmonika Proda se piano harmonika, ima 120 basov. Zglasite se na 1315 E. 55. St. (215) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna ddprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna, lepo opremljena, z D-l in D-2 licenco. Proda se radi bolezni. Zglasite se na 1425 E. 55. St. (215) Ugoden nakup Na Lake Shore Blvd. v Wil-lowick je naprodaj moderno zidano poslopje, dvoje stanovanje po 5 sob in delikatesna trgovina; zmerna cena. Na East Park Drive, severno od Blvd. krasna hiša 6 sob, zidana, dvojna garaža. Imamo več hiš za eno in dve družini, trgovske lokale, mnogo jako dober kup. Pokličite nas na IV 7540 ali KE 0288 J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezdh, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 6. predstava ICE CAPADES 1946 21. SEPT. DO 7. OKT. Pop. nedel. sep. 23, 30, okt. 7 -•- NA TISOČE JIH JE BILO VRNJENIH LANSKO LETO Sedeži naprodaj zdaj Med tednom: $2.90, $2.50, $1.90. Sob. in ned. $3.60, $2.90, $2.10, Sploš. vst. $1.20 med ted. $1.30 sob. in ned. ARENA _ali BOND'S 419 Euclid Zamrzovanje produktov z super-cold opremo Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI. RAZSTAVNE OMARE ZA MESO Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 CH 3317 727 Bolivar Rd. Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je 1NNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) " MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila s Jos. Rupnik Cafe s (prej Louis Seme) 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6 zj. do 3:30 zj. (Fri. - x) BEFORE YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS VlMI BANK FOR All THE PEOPH J BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida In umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozlru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometrlstične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Ml Imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške ln ženske. Povojne cene: CONCORD RDEČE VINO kvort.........70c Vi gal.......$1.35 1 gal........$2.60 Se priporočamo KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Real Estate Ako želite kupiti ali prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tudi zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 6603 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 (Fri.x) ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacljski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedaj! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer Kupujte Victory bonde! MALI OGLASI Lepa pristava naprodaj Na River Rd. v bližnjem | Perry, Ohio, 30 milj vzhodno ;od Clevelanda, je naprodaj j krasna pristava, obsegajoča 30 akrov zemlje. Zasajenih 'je do 120 jablan in mnogo dru-jgega sadnega drevja. Na pri-jstavi je krasna hiša, novo pre-S barvana, z novo streho, notri sta dve spalnici, parlor, krasna kuhinja, toilet s kopalnico, v kleti nov furnez ter toilet in pršna kopel. Ker je to najvišja točka, se vidi prav na jezero in daleč na okrog. Proda se za gotov denar, ali se zame-inja za dobro hišo v Collin-woodu ali Euclidu. Lastnik prodaja, ker ima tam blizu še drugo pristavo in obeh ne more obdelovati. Kdor hoče uživati leta v mirni in krasni okolici, naj si gotovo ta prostor ogleda in gotovo se mu bo do-padel. Naslov izveste v uradu tega lista. (214) V najem stanovanje Odda se v najem stanovanje 4 opremljene sobe s kopalnico; pripravno za zakonski par z enim otrokom. Zglasite se na 1057 E. 72 St. (214) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. __(x) Išče stanovanje Zakonski par z 11 letino hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55 St. do E. 79 St. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1748. (215) Avto naprodaj Proda se Buick 1937, Master Coupe, v dobrem stanju in tudi plašči so še dobri. Vprašajte na 953 E. 67. St. med 9 dop. in > 2 pop. ali v nedeljo. (215) ' " PIVO V ZABOJIH ~ Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road ____(X) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _________(x) Zidana hiša Naprodaj je na 25430 Lake Shore Blvd. zidana duplex, 5 in 5 sob, kombinirana okna, dvojna garaža, lot 80x130; krasno urejeno okrog hiše. Prodaja jo lastnik na istem naslo-vu. (Sept. 7,8,14,15,21,22) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 5 sob, cementni dovoz, garaža, veliko dvoriče in vrti; jako ugodna cena. Pokličite Mrs. Batic, LI 5171 ali se zglasite na 661 E. 159 St. (Sept.10,14,19.) Pivo v zabojih Standard — Carlings Carlings Ale Dortmunder TINO CAFE 6030 St. Clair Ave. (Fri., Sat. - x) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 I (Fri., Sat.-x) DELO BOBIJO MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji The National Malleable Steel & Casting Co. 10590 QUINCY AVE. ______(217) Dclčijto v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. DOBRA POZICIJA Na 1. oktobra bo odprta pozicija za graduirano bolničarko v zdravniškem uradu. Za podrobnosti naj pokliče od 3 do 5 ali od 7:30 do 9:30 zvečer razen v sredo in nedeljo - KEnmore 6850. _(214) ženske za čiščenje Ponoči Plača od ure Poln ali delni čas Vprašajte Forelady Soba 360 Hanna Bldg. 14. St. in Euclid __*_(218) Kurjač licenziran 7 dni v tednu Delo ponoči od 11 do 7 Dobra plača od ure Stalno delo The F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. ___(219) Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (217) Moški na West Side Picture moulding* Finishers and Sprayers Garantirana plača od ure. Plača od kosa Stalno delo 48 ur. The F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. ________(219) Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosaer Ave. EX 2503 I (Frl.-x) KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Dragomirin greh je bil velik, a je že očiščen, morebiti odpuščen takoj onstran groba; in če bi sveti Vaclav danes vstal in bi mogel govoriti, bi gotovo rekel: "Mati, jaz ti iz srca vse odpuščam!" — In če bi bila takoj drugi dan po oni strašni noči oživela Ljudmila, ali bi ne bila tudi ona iz globočine svoje duše rekla: "Sinaha, odpusti naj ti Bog kakor ti odpuščam jaz! ?" "Kakor da~si bil dijak in so te nekoč v Pragi posvetili, tako govoriš!" se je oglasil Litiski Protiva. — "In ali niso moje besede popolna resnica?" "Božja resnica!" je pritrdil Protiva. "A skoro bi dvomil, da prihajajo iz tvoje glave." "In jaz ne skrivam, da niso! — Zakaj bi skrival ?" "In od koga jih imaš?" "Od Premislovega kaplana Dobrogosta, ki je duhovnik, ka. kor še v celem svojem življenju nisem videl boljšega . . . Tudi je učitelj Prtmislove hčerke. In needenkrat sem slišal iz njegovih ust besede: "Ce bi postala iz t,e Dragomire kneginja nebeškega miru, oznanjevalka nepo-pisljive ljubezni, kamorkoli bo stopala njena noga, in sejalka blagoslova, kjerkoli ji bo enkrat sojeno živeti!" Toda bili so tudi taki, ki so rekali: "Če se kdo ne ravna po običajih lastnega rodu, kako naj skrbi, da se bodo ravnali po starih običajih tuji rod'ovi, po DR. FRED J. MAKOVEC PHYSICIAN-SURGEON Ure: 2:30 do 5:00 in 7:00 do 8:00 zvečer V pondeljek, torek, četrtek, petek Telefon urad: KE 6196 Stanovanje: IV 6657 15621 Waterloo Rd. v poslopju North American banke Cleveland, Ohio Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke •Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči Nadomestite izrabljen star furnez z MONCRIEF Najbolj priljubljen v Clevelandu nad 50 let. Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca THE HENRY FURNACE CO.. MEDINA, O. Gradbeni material za popravo hii ZIDARSKE POTREBŠČINE. CEMENT, OMET. ODVODNE CEVI. OPEKA, BLOKI, TILES. MATERIAL ZA DRIVEWAY. ZIMSKA OKNA IN MREŽE Za točno in vestno postrežbo pokličite GLenville 1280 HARRIS - MURRAY, Inc. 560 E. 99. St. SO LET ZANESLJIVE POSTREŽBE celi deželi?" — In na ne- g srečo so te poslušali bolj, kakor b bi se bilo nadejati . . . Dragomi- n rino ime so izgovarjali povsodi s stiudom in odporom. Zdelo se si je, da v ljudskem spominu raste črni tetin dogodek s straš- n nejšimi in strašnejšimi senca- U mi. n In morebiti je v celi deželi le oče Dobrogost rekal svoji ljub- ti ki učenki: "Še za pokoj duše s; tvoje prabibice, na katero se ti nikdo ne spomni v molitvi." k In Draguščina molitev je bi- d la potem še bolj vroča, še bolj k goreča. n "In ali ji more biti odpušče- p no?" je neenkrat vprašala deklica, in njene oči so obstale na j; očetu Dobrogostu, kakor da mu j hoče že naprej čitati odgovor z obraza. ji "Bog je sicer pravičen, toda p tudi njegovo usmiljenje je ne- v izmerno . . . Odpustil bi bil tudi z Judežu, če bi ga bil ta prosil v odpuščanja!" š< In Draguška je potem še gor. kejše molila za prababico, s ka. j g tere imenom je bila združena vsa stranost, katero si le more- s mo misliti. j Stari Černin se je pripravil za pot v Prago kar naj sijaj ne- ^ je je mogel, toda popolnoma c staročeški: oblekel je dolgo, ^ temnozeleno haljo, obrobljeno s ^ sivo kožuhovino, in žolto "kr- j-zno," na katerem se je rdečil križ kot spomin na križarsko vojsko, katere se je udeležil skupaj z maršalom Jurijem, ki se 1 več ni vrnil v domovino. Z mno- £ gimi drugimi je poginil v voj- r ski. To krzno je nosil le v naj- \ slavnejših dnevih. Ob boku mu * je visel na širokem pasu meč 1 za obe roki, tudi spomin iz one 1 vojske: skoro sto Saracenov je 1 razklal ž njim od glave pa do ^ dragocenega sedla na bujnih arabskih konjih. Na sivi glavi je imel starodavno čelado brez naličnika, branečo glavo od zadaj. Toda na jeklu "helmice" je bila brazda poleg brazde, vsaka izvirajoča od mečevega udarca, in zdelo se je, da je videti na nji tiudi sledove konjskih podkev . . . Proti običaju je bila ta čelada popolnoma brez perjanice. ■Sedel je na konju, belem kakor na novo padli sneg; jerme-nje se je lesketalo zlata in dragega kamenja, da so se nehote zapirale oči. Tukajšnjega gospoda že davno niso videli tako. Kakor da se pripravlja na drugo vojsko v sveto deželo. ... In kako je vse uredil! Kakor da se več ne meni vrniti! Sinove je poslal v sveti, zdaj pa je odhajal še sam, dasi že v letih, ko si telo najraje odpočije . . . "Naj pride kdorkoli, vrat ne odpirajte nikomer, nitd če bi hotel notri v mojem imenu. Pravim ti, Krahulik! Tvoje oči — upam — so še vedno zanesljiv ve. Nikogar drugega kakor mene in moje sinove." Drslav Černin je odjezdil v Prago s sto konjeniki. Gradnik Krahulik je gledal za njimi, dokler mu niso izginili iz oči. Nato je nekolikrat po-kimal z glavo in z ostrim pogledom obstal na gladini ribnika, katerega valovi so se belili v nedogledno daljavo in se zibali v naj živahnejšem plesu. "Čudne reči se bodo godile, ko se je zganil naš stari! Res, čudne reči! Saj bi bil že čas,' ; skrajni čas, da bi bilo že konec te naše lenobe. Kadarkoli so se zganili Čtrnini, vselej se je zganila tudi cela dežela — vselej pravim. Spominjajte se mojih besed! Da bi tega ne vedel jaz, stari Krahulik!" In Krahulik je govoril z grmečim glasom, da se je zbrala okoli njega cela družina. "Pravim vam, dečaki: brusite meče, pripravljajte puščice, delajte si nove loke. Černini se jibljenjo. Drugo življenje se jliža — vojska bo — na vsak lačin bo vojska!" ■Stari gradnik je skoro zavri-skal. "Rib v ribniku lovil in kuhal ne bom — ne bom — in če bi bile ne vem kakšne — ne bom — ne bom — ne bom !" Čeledin Tetrivek je pričel peli in zbijati šale, da se je vse smejalo. Ta oproda je bil v tukajšnjem gradu nekako toliko, kakor pozneje pri velmožeh dvorni norci. Imel je sicer tudi krzno, toda kakor luskino, tudi meč, toda kakor nožič, tudi kopje, toda kako stebelce. In njegovim šalam se je smejal tudi gradnik Krahulik, ki se je smejal le malokdaj. Od vse grajske družine se je jezil le Šplhak, ker je bila popevka o ribah naperjena predvsem nanj. Nekoč bi se bil dal za ribo skoro ujeti, in iz tega vzroka se je pred leti tudi raz-šel s svojo nevesto. V Žinkovskem ribniku so bili že od pradavna najokusnejši krapi, še boljši kakor v veltav-skih vodah. Čeledin Šplhak se je bahal, da jih lahko natanko sešteje, koliko jih je. . . Baje toliko, če bi v gradu in v vasi celo leto ne jedli nič drugega kakor ribe, bi jih ne porabili ni. ti polovico. In zato se ni tudi bal dolgih postov. III. Nad bodrsko deželo so že zopet visele nepregledne jesenske megle, zopet so se vlekli od morja ostri, mrzli vetrovi; ves kraj je bil, da bi človeka zadušil ; pod širnim nebom ni bilo nikjer človeka, vasi so bile na Videz še vedno tako mirne kakor pred letom. Toda v glavah tukajšnjih prebivalcev je bila po- mlad, na obrazih se jim je zrcalil mir, okoli ustnic jim je po. igraval smehljaj zadovoljnosti, iz grla se jim je izvila sem in tja vesela pesem, često tudi zvonki smeh, v selskih sobah je bilo slišati tudi oster dovtip. . . Tudi pasje lajanje je bilo, če se je razleglo po planjavi veselo, kakor da se tudi to zaveda, da si vendar enkrat boljši, srečnejši čas pripravlja poti v te kraje. O Nemcih ni bilo niti sluha. Le razvaline so kazale nekdan- ja njihova bivališča, katerih se je izognila tudi ptica roparica, ki je včasih priletela pod oblaki, kakor da se še vedno vzdigu-je ž njih dušeč dim, ob katerem se celo kragulju zvrti v glavi. V deželi je bilo zopet polno sokolov, kakor da so padli iz oblakov ali da so skriti kje v gozdovih. Nikdo več jih ni zasledoval, nikdo ni meril z lokom za njimi in sokolji lov je bil tedaj vendar ena prvih zabav. V bodrsko deželo so prihaja- la vsak čas veselejš*' ne j ša poročila; da s< grizenejši sovražnega živi j a v teh polj brunšviški vojvoda dotrapil nad poraze^ so mu pripravili, da*; ni deželi poslovil od i ški cesar, da razpaj : knezi v mnogošetvi" (Dalje prihod fc ———\ r Pomagajte Ame . 2 Victory bonde in 10 - Iz urada North American bag ---\--- ' i k Delničarji in društva, pozof* tO Direktorij slovenske banke opozarja vse delničarje, posameznike in d1"' ^ lastujejo delnice, da zagotovo vrnejo Proxy, podpisane, ali jih prinesite seboj !t] dne 18. t. m. v SND. . 1 | Da bo seja veljavna mora biti vrnjenih nad dve tretjini ali biti toliko" j{ delničarjev. t. Direktorij je v sporazumu državnih uradnikov sprevidel, da je potreb8 jI ti kapital, da bo banka imela še večjo priliko za hitrejšo narast. In t^ i Uradniki, katerih društva imajo delnice, potrudite se, da pošljete t>° ' » IV, Proxv, ali pa zagotovo pošljite zastopnike, da tam glasujejo. iCJ Ni dovolj da kdo reče: "Brez mene bodo lahko naredili!" Vsaka deu1 ' bila zastopana. Kdor na sejo ne more, naj vpošle Proxy. if Mnogi delničarji so se med časom že tudi preselili. Kdor ni d'obil P ^ Proxy, ta nima novega naslova. Sedaj je čas, da se vse to uravna. DIREKTORIJ SLOVENSKE BA1 lj( ANTON GRDINA, predsednik ^ THE MAY CO.'S BASEMENT MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE I / / Ukrojene z gumbi spredaj Gingham Pisane obleke 3.70 Lahke za likanje—udobne za nošo! S pasom, ki se zaveže spredaj in dvemi priročnimi žepi. Modre, rdeče, rjave ali zelene barve; mere 12 do 44 za dekleta in žene. —»^g^BBBlgi_______ _. ._. L . ._ ___________________ Za strežnice, lepoličarke, hišne! I Utility pastelne uniforme 3.99 j Lepo prilegajoč stil z gumbi spredaj, v solidnih pastelnih barvah—s maize, aqua ali modra. Obleka za vsako nošo, mere 14 do 42 za dekleta in žene. « JU J Lepo ukrojena o™, bizniško noš0' Coat-Dr^ Fino ukrojena obleka' |iv daj zapne, katero jesen. Sive barve z P j8' nogramom. Mere 10 do , ta in žene._ Društvo sv. Janeza Krst 37 ABZ vabi na PLESNO VESELICO v soboto večer 15. septe*1 V AVDITORIJU SND. J IGRAL BO PETER SRNICK GRK®>J «-.«--«--«--«.-«--«--«--« « «j. j. .«■■«■ iitii »*J««I« . ■ »