.1 C.J. t-

Pri  »J. (Griontini, bukvarju v Ljubljani, fo
naflednje bukve na 'prodaj:

Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljati«

V Ljubljani 1844, vesane 12 kr.

Melingafti krish in popifovanje Paleltine. V Gorizi,

vesane 8 kr.

Hvala boshja. ali navod, kako naj mlad kriltjan

Boga vfakdan zhafii in hvali. Mol itn e bukvize sa mladoft.
Drugi natif. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr.

( Sveta Filumena, d e viza in muzheniza, s molitvami

k tej fvetnizi. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr.

Bukvize polne molitev in lepili naukov. Poleg nemfh-

kiga od P. Et/idkl Jaisa.  V.Ljubljani, 1845. Vesane 30 kr.

Erasem is Jame. Poveft is petnajftiga ftoletja. Po¬
len verjetnih pifem fpifal F. Malan/fhizlt.  S eno podob-
fbino. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr.

Molitev sa ohranjenje nedolshnolti pred podobo

prefvete devize Marije, in dve befedi fvarijdzhe ljubesni
is Jesufovili ufi, kerfbanfki mladofii. Drugi natif. V Ljublja¬
ni, 1846. Lepa molitev, ktera fe mladofii obojiga fpola pri-
porozha. Velja 3 kr. Dvanajft fkup jih velja le 30 kr.

Jesuf moje shelje. KathdJjfhke molitne bukve s

naiiki, in napeljevanjem k pohosbniniu shivljenju. Polet;
nemflikiga od zhaflitljiviga gofpoda Alojsia Schliira,  dok¬
torja f. pifma. V Ljubljani, 1846. Vesane 40 kr.

Stavljenje fvetiga mladenzha Alojsia Gonzaga. £ Spi-

fal v iiemfhkim zhaftitljivi gofpod fajmofhter Franz Adam
tShmid. S  eno podobfhino. V Ljubljani, 1846. Vesane 12 kr«

Slavljenje fvete devize Teresije. Poflovenjeno v

fp.odbudovanje flednjiinu, slafti tiftim shenfkiga fpola, ki fo
ujeniga imena. S pcrftavkam nekterih koriftnih molitev. M
eno podobo. V Ljubljani, 1846. Vesane 12 kr.

SVKTA

Mtata 1 »

1111»

Pofebno vfim

poflam in kerfhanfkimu Ijudftvu

Sploh sg-led

v pofiieinaiije poftavljen.

—*kxio 0(jg ec«**—

Is nemfhkiga rajnkig 1

gofpoda

3L®ft©INUA8aA AS¥t!A llllSinSM.

-T-Mja®@cec«>—

S dovoljenjem vifokozhaftitljiviga Ljubljanfkigct
tShkofijftva .

V UUBIJAIVI, 1846.

V saloshbi in na prodaj per Jancsn Giontini, bukvarji.

0iO0%^

Žita uhanih flarfhev hzhi.

4 Win boshji Jesuf Rrifiuf je bil, kakor nam
fveto pifmo pove, v jaflah rojen. ^Stanoval je v
hlevu sunej melta Betlehema. Njegova mati je bila
uboga nesnana d e viza is Nazareta, njegov rednik
je bil ravno tako ubog tefar, ki ni vezli imel, ka¬
kor kar fi je zhes dan s fvojimi rokami saflushil.
Leshal je na (lami, odet je bil s plenizami.

V ravno taki revfhini je prifhla tudi (veta
Žita na fvdt. Rodila fe je v majhni vali bliso me-
lia Luke na Lafhkim. Njeni Itarfhi (o bili kmetje,
ki fo (e prav revno s delam fvojih rok preshiveli.
Leshala je na flabi polteljizi, ktera ni bila veliko
bolji od flame — njene plenize fo bile flabe obno-
fhene zunje.

#  # #

Zhe bi bilo fhlo po perzhakovanji Judov, bi
bil imel Jesuf s velikim velizhaltvam na fvet priti,
pa ne v revfhini in v firomafhtvu. Kako lahko bi
bil tudi tako prifhel! Pa hotel ni. Kakor ubog, re¬
ven otrok - - ne od kraljeve hzhere v Jerusalemu,

1 *


4

temuzh od Marie, devize na tihim shfvezhe — ne
v kraljevim poflopji veliziga Jerusalemfkiga me/ia.
ja, fhe v drugi profti hifhi tega mefta ne, temuzh v
nekim hlevu v Betlehemu rojen in v jafle poloshen
biti, de bi nam nauk dal, kako malo žene ima le¬
pota in fvitloit tega fveta per Bogu, in kako malo
denarji in vfe drugo blago tega fveta per Bogu
obveljajo.

Žita tedej ni nizh fhkdde imela, de je bila
nifkiga itanu in ubosih fiarfhev; Bogu dopadljiv
otrok je bila, ktero je Bog ismed nekoliko tavshent
otrok tudi v njeni narvezhi revfhini in nifkolti is-
volil in namenil v velik isgled fvetofii. Bogaftvo in
premoshenje tega fveta bi bile bleso to luzh sgo-
daj vgafnile.

*'r # #

O neumneshi, ki ite tako slo na premoshenje
tega fveta navesani, ki tako slo bogaftvo in lepo- >
to zenite! Kaj fo denarji, zhe jih hozhete per pra¬
vi luzhi pogledati? Nizh drusiga, kakor ruda in
bron, kteri fe s drnsim kamnjem is semlje koplje.
Kaj je zhafno blago, zhe tudi to per pravi luzhi
pogledate? Nizh drusiga, kakor minljiva ftvar, na
ktero fe fhe nihzhe sanefti nefme; danaf je fhe va-
fha, jutro pa morde she sgori. Komaj toliko dolgo
jo samorete obdershati, kolikor zhafa shivite, po¬
tem pa morate vfe gotovo na semlji sapuftiti. Kaj
je vfa lepota tega fveta drusiga, kakor megla, ki
sgine in malo zhafa obltane? Oh! ne zenite vun-
der denarjev in zhafnih rezili vezli, kakor fo vre-

dne! Ne veshite fvojiga ferza na-nje in ue mifli-
te, de je farno v pofeltvu zhafniga bogativa, per
fhkrinji polni denarjev, v vefelim shivljenji farno
vfa frezha. Ni, de bi mogel biti premoshen, bogat
in imeniten, kdor hozhe frezlien biti. Bogatini in
imenitni nifo vfelej nar bolj frezhni. Kavno zhes
bogatinze te semlje je Jesuf ftrafhni isgovor fto-
ril. Loshej je kameli iti fkos fbivankino uho, ka¬
kor bogatiinu priti v boshje kraljeftvo.

Z/ita od f voj ih ftarfhev lepo isrejena.

4 Starfhi nej per isreji fvojih otrok narpervo
na to gledajo, de jih sgodej v boshjim It rali u va¬
dijo in nauzhe, fe bati kaj ftoriti, ali govoriti, ali
pripuftiti, kar je Bog prepovedal in s zhiinur bi mu
dopafti ne mogli. Rezhejo nej jim vezhkrat — ja
vlak dan nej jih opomnijo, de je Bog vfigaprizhi-
jozh, de vfe vidi in flifhi in zlo nar fkrivnejfhi
mifli ve. Tako fo ftarfhi fvete Zite s vfo fkerb-
noltjo ftorili. Sato fe pa fveta Žita tudi she v
otrozhji liarofli ni nizh bolj bala, kakor Bogu ne
dopafti in ga s kakim greham rasshaliti.

# # #

.Starfhi morajo tudi, ako fvoje otroke prav
odrediti hozhejo, pofebno nato pasiti, de fvoje

(5

otroke v nedolshnolti ohranijo in Itanovitno varje¬
jo, in de jim je na tem nar bolj leshez.be. S go dej
nej jih tedej framoshljivolti navadijo. ,Sramoshlji-
volt nej bo njih prihodnji angelj varh, kteri jih
pogubne hudobnolti nezhiliolti ohvarje. Pofebno
pak nej fe varjejo farni, prizho otrok kaj taziga
lioriti, s zhimur bi jih pohujfhati vtegnili, in zhelar
nikoli viditi, nikoli flifhati nefmejo — kar nej jim
do srele Itarofti fkrivno oltane. S ravno tako fkerb-
nolijo nej fvoje otroke vfdi tazih krajev, prilosh-
nolt in ofeb varjejo, ktere bi njih nedolshnolti ne¬
varne biti snale. ( Starfhi fvete Zite fo bili v tej
rezhi pofebno fkerbni. Njih fveta hzherka per njih
gotovo nikoli nizh nefpodobniga ni vidila ali flifha-
la. Ako ravno fo bili filno ubogi, je mogla njih
hzherka vunder t-edno fpodobno oblezhena biti. De
bi jo pred sapeljivofijo savarovali, fo jo vedno per
febi in pred ozhmi imeli. Tako je Žita v fvoji nar
lepfhi nedolshnolti ralila.

# # #

4 Starfhi nej dalje nizh ne samude, kar pod-
uzhenje v kerfhanfkim nauku utizhe. S vfo mozhjo
nej fkerbe, de njih otrozi v kerfhanfkim nauku, v
rezheh, ktere mora vfaki krifijan vediti in verova¬
ti, v veri in v kerfhanfkih zhednoltih poduzhenje
dobivajo, kakor fe gre. Kolikor farni samorejo in
perloshnolti imajo, morajo to farni itoriti. Drugazhe
imajo dolshnolt, jih v fliolo, kakor tudi k pridigam
in h kerfhanfkimu nauku pridno pofhiljati. Hudo bi

7

fe sadolshili, zhe bi v tem kaj samudili in fvoje
otroke v nevednolti, enako divjimu ternju ralti pu-
liili. Kaj taziga fi Itarfhi fvete Zite nifo kotli na
ve/t navlezhi. Hotli fo umnima , v kerfhanfkim uku,
kakor fploh v vfim dobrim dobro poduzheniga otro¬
ka imeti. Uzhili fo jo farni, kar mora kriltjan nar
pervo in pofebno vediti. Bolj natanko fo jo dali
duhovnim paftirjam poduzhiti, in pofhiljali fo sato
fvojo Zitizo h kerfhanfkim naukam in k pridigam,
kakor tudi v fholo. Žita fe je pa tudi fvojim ftar-
fham k vefelju povfod dobro uzhila.

# # *

Sadnjizh fe Itarfhi ne fmejo nikoli vtruditi,
fvoje otroke s befedo in s djanjem k dobrimu opo¬
minjati, na drugi ftrani pa s paslivoltjo in fkerb-
noftjo od hudiga odvrazhati. S prigovarjanjem in
opominjevanjem nej jih vedno napelujejo. Pa posa-
biti ne fmejo pri tem nikakor, de jim morajo tudi
s dobrimi sgledi pot kasati, ako nozhejo na eni
Itrani rasdreti, kar fo na drugi Itorili.

Tudi ne fmejo nikoli nehati, vedno fkerhno
na-nje pasiti in jih od hudiga odvrazhati, sdaj s
lepo, sdaj s hudo. Nifo vfi otrozi enaki. Nekteri fe
dajo voditi, kakor kdor hozhe; drugi pak fo take
natore, de fe s lepim ne da, dolti s njimi opraviti.
( Svete Zite ni bilo treba s hudim naganjati. (Slifha-
la in vbogala je na vfako opominjanje, pofebno
mater. Tako dober otrok je bila, de je na miglej
vbogala in Itorila, kar je Itarfham v ozheh brala.

8

Toliko bolj fo pa tudi ftarflii od dne do dne fker-
beli, de bi fe jim tako dober otrok ne fpridel.
Vedno fo jo opominjali in na-njo gledali. Ko je pa
Žita bolj v leta prifhla in odraJtla. fo fhe bolj na¬
njo pasili. <Srezhno in bres nevarnofti je njih otrok
dvanajfto leto doshivel.

( Starfhi dajo fvojo hzherko v flushbo.

Žita je dvanajfto Ičto doshivela. t Sama nej bi
fi sdaj kruh flushila. Pa prafhalo fe je kam s otro-
kam per dvanajftih letih? <Starfhi nifo hotli fvoji-
ga otroka v pervi kraj dati, ki bi fe nafhel. Po-
ifkali fo flushbo sa fvojo Žito, kjer bi bila dobro
f-hranjena in kjer bi fe ji pred sapelivoftjo nizh ne
bilo bati — flushbo per poboshnih kerfhanfkih lju¬
deh. Tudi fo bili tako frezhui, ji tako flushbo v
kerfhanfki hifhi dobiti. Bilo je v hifhi nekiga ime-
nitniga shlahtniga gofpoda v Lukefkim meftu. Go-
fpod te kerfhanfke hifhe fe je imenoval Ferntineli.
Vefeli, de fo tako dobro rnefto fvoji hzherki dobi¬
li, jo koj tjekaj peljejo in jo gofpodu v varftvo is-
rozhijo, Otroku fo nauk dali sa odhodnizo, de nej
bo v flushbi svefta in pridna, v vfih rezheh na
miglej pokorna in de nej ima vedno Boga pred
ozhini.


Kako l'o Žitni fiarfhi fkerbeli, fvojimu otroka
flushbo v kerfhanfki hifhi poifkati? In prav fo
imeli. £ Starfhi imajo doltikrat nar boljfhi otroke,
dokler jih imajo doma pred fvojimi ozhmi. Vfe do¬
bro od njih perzliakujejo in upajo, Bog ve! ka-
kofhno vefelje nad njimi doshiveti. Pa naenkrat fe
jim fpridijo in pogube. Kako to pride, je lahko sa-
popalii. Ker fiarfhi fvojih otrok ne morejo smeraj
doma imeti, jih dajo bres premifelka v take flush-
be, kjer ni veliko lepiga in kerfhanfkiga sader-
shanja. Ali nekteri jim dajo she poprej is flepe
ljubesni do njih prevezh fvoje volje. Puliijo jim k
drusim otrokam letati, in ne pogledajo, kakfhni fo
otrozi, h kteriin njih otrozi sahajajo. Potikajo fe
tako otrozi, fantje in deklizhi, doltikrat vfi fkup
po germovji, hlevih in po d rasi h kotih in fe eden
od drusiga hudobij uzhe. £ She vezh fvoje volje
itarfhi odrafhenim in vezhim otrokam dajo. £ Sej ni-
fo fhe le pet let liari, fi miflijo fiarfhi, farni she
vejo, kaj je greh kaj ne; kdo bo vedno p er njih
ital in jih varoval? Pultijo jih tadaj v nevarno ve¬
felje ali v kraje iti, kamor fe jim poljubi — jim
doltikrat zlo nizh ne rezhejo, zhe ravno o pravim
zhafu domu ne pridejo. In potem fe fhe zbudijo,
de fo otrozi tako fprideni, tako neporedni, tako
neframni, tako hudobni! Take jih itore hudobno
drushtvo, v ktero saidejo, hude tovarfhije, v kte-
re pridejo. Hudoben tovarfh je kakor terfka, ki
tudi blishnjiga sashge. In kdor fe nezhe od njega
ofmoditi, nej o liane daljezh od njega. Ako bi ltar-

10

fhi fvete Zite ue bili sa fvojiga otroka bolj fker-
beli, ga hudih tovarfhij varovali in ga ne v ker-
fhanfko hifho v flushbo dali; kako lahko bi bila
Žita v nekerfhanfki liifhi med hudobne tovarfhe
in tovarfhize prifhla in fvoje dobro sadershanje
sgubila! Ref je, de fe da v vfaki flushbi kruh sa-
flusliiti, pa ne vfelej tudi nehefa.

Žita ramo tako rada moli, kakor rada dela.

Gerdo sadershanje fe mora opufiiti: lepo pa
ne nikoli. To fo Itarfhi fveti Žiti pofebno v ferze
vtifnili, de fe je sdaj tudi daljezh od njih vfelej
dobro in bogabojezhe sadershala. Žita, ktera je
lepo sadershanje od fvojih ftarfhev imela in v njem
odraltla, je tudi v flushbi tako oltala. Hifha, v
kteri je flushila, je bila prav bliso zerkve fv. Fri-
diana. Ljubfhi ji ni moglo nizh biti, kakor to. Sa-
kaj vfaki dan je mogla v zerkev k fveti mafhi iti,
kar ji je njena gofpodinja, ki je tudi farna vfaki
dan v zerkev fhla, rada perpultila. Tudi ona ni ni¬
koli mafhe samudila in je prav poboshno molila.
Savoljo tega fo bile pa vunder vfe dela doma prav
opravljene. De bi tudi doma priloshnolt k molitvi
in k duhovnima branju imela, je bolj sgodej vlta-
jala. Vedla je dobro, de fe ne pravi farno to pobosh¬
no in lepo shiveti, zhe fe le moli, v zerkev hodi
in k mafhi pride, temuzh pofebno, zhe fe dobro

II

sadershi, dolshnolti fvojiga Hami sveHo fpolnuje in
fkerbno grehov in hudobij varje. Kakor je pridno
delala, tako je tudi rada molila. Ofiala je moleo-
7. h a. delajo'/,ha, poboshna Žita tudi v flushbi, ka¬
kor je bila doma per fvojih Itarfhih.

Y kako veliki pomoti je toliko ljudi! Miflijo,
k poboslmimu, bogabojezhimu shivljenju ne gre
nizh drusiga, kakor veliko moliti, pridno v zerkev
hoditi, veliko mafh flifhati, vezhkrat fe fpovedati
in obhajati, po boshjih. potah hoditi i. t. d. Koliko
jih je. ki to vfe flore; kteri fo per vfim tem sani-
kerniki. opraljivzi in preklinjavzi, igravzi, po-
shrefhniki, sapravljivzi, flabi gofpodarji, nefkerb-
ni fiarfhi, nevkrotni, fprideni otrozi, nesvefii pofli!
Dokler fo v zerkvi in v molitvi, bi jih kdo velike
fvetnike miflil. Kaj fe pa sunaj zerkve pokashe in
po opravljeni molitvi? Ko bi trenil, je oblazhilo
fvetofii flezheno in v poprejfhni nagoti itoje /tari
nemirni, fovrashni, mafhevanja sheljni, hudovoljni,
fumni, opravljivi, napuhnjeni in nevofhljivi ljudje.
K poboshnimu, bogabojezhimu shivljenju gre pred
vfim greha fe bati; —gre  pofebno, dolshnolti fvo¬
jiga poklizt svelto fpolnovati. Bres tega savaro-
vanja pred greham in hudobijami, bres sveltiga
fpolnovanja fvojih dolshnofi je vfa molitev, vfe
obifkovanje zerkva, fo vfe inafhe, fpovedi in ob¬
hajila in boshje pota, ako ravno nej bi fe vfe to
v ozheh ljudi fvetilo enako nar lepfhimu shlahtni-
mu kamnu, v boshjih ozheh bres žene.

Žitu fe boji pofiopanju.

<Sveta Žita je imela vedno dolti dela. Nikoli
fe ni mogla pritoshiti, de ji je dolg zliaf. Vedla je
pa tudi vfako uro prav oberniti. Sakaj zhe je ime¬
la zhetert ure zbal', je molila, duhovne bukve bra¬
la ali fe drugazh v poboshnolti vadila. Bres vfiga
dela nikoli ni bila. Vlili ofem in fhterdefet let, kte-
re je v eni farni hifhi — namrezb per imenovanim
gofpodu flushila, ni bila nikoli bres dela. 4 Silno fe
je poltopanja bala in vedla je sakaj.

❖ # #

O de bi fe tako vli ljudje, pofebno mladolt,
bali in varovali! Sakaj poltopanje je sazhetek vlili
hudobij. V refnizi fe line poltopanje vodnjak ime¬
novati, is kteriga fe vla hudobija isteka. Saflushi
v refnizi mojlter imenovana biti, ki vfo hudobijo
uzhi.

Nedelje in prašniki fo tadaj marfikterim hudo
nevarni dnovi. Lahko bi bili in mogli bi tudi biti
vfim svelizhavni dnovi, zhe bi fe po namenu zer-
kve s fhlushbo boshjo in fkerbnoltjo sa lVojo dufh-
no frezho prasnovali. Doltikrat fo pa farno sa po-
zhitek od dela in sa poltop. Poltopanje pa nizh do-
briga ne prinefe. Polidp je, po uku fvetiga Kriso-
ftoma, kakor korenina, ki nizh drusiga ne obrodi,
kakor hudo. Slalti sa mefne posheljenja je vaba,

13

govori fveti Bernard. Satorej fe pa tudi nar vezhi
grehi ob prašnikih in nedeljah /torijo. pofebno gre¬
hi nezhiltofti. V delavnikih morajo od jutra do ve-
zh era delati in nevtegnejo, hudih rezili v glavi
nofiti in delati. O prašnikih pa, kadar je vfako tesh-
ko delo prepovedano, in fe jih tako malo dobi, kte-
re duhovno branje, popoldanfka flushba boslija v
zerkvi, molitev, duhovno pogovarjanje in vajenje
v drusih duhovnih rezheh vefeli ali kteri bi fi dru-
gazhe po fpodobnolti zhaf kratiti snali, nofijo is
otdshnolii grefhne mifli v glavi, ifhejo hudobne snan-
ftva, letajo sa nevarnim vefeljem, saidejo v hude
tovarfhije in tratijo zhaf s nezhimernimi pogovori
in drugazhnimi neframnimi burki. .Sveta Žita pa tu¬
di ob nedeljah in prašnikih hudimi fovrashniku ni
priloshnolti dala, jo k hudim rezhem sapeljati, ker
fe je poltopanja ogibala. Oh, de bi vfi njeni lepi
isgled pofnemali in nikoli ne poftopali.

Žita isgled svefte in pridne dekle.

.Sveta Žita je vezhkrat rekla: ..Nar imenitni-
fhi laltnofli kerfhanfke dekle fo lirah boshji, po-
korfhina, sveftoba in ljubesin do dela.“ To slato
pravilo, ktero naj fi vfaki pofel globoko v fvoje
ferze sapifhe in po nji vfe fvoje sadershanje ofno-
va, je bolj sa febe, kakor sa druge poltavila, de
nikoli ni posabila, kaj je na eni firani febi, na dru-

14

gi pa fvojinm gofpodarju in fvoji gofpodinji dolshna.
Prav natanjko je tako shivela.

..Kerfhanfka dekla nej fe boji Gofpoda." Kdo
fe ga je bolj bal, kakor fveta dekla Žita? M fe
ga bala tako, kakor fe fushni fvojih gofpodarjev
boje, pred kterim trepezhejo. Bala fe ga je, kakor
fe dobri otrozi fvojiga ozheta boje. Bala fe je Bo¬
ga rasshaliti —- nizhefar fe ni bolj bala, kakor gre¬
ha, s kterim fe Bog rasshali. Nikoli ni posabila, de
je Bog vfigaprizhijdzh, ki sa njene nar bolj fkrite
niifli ve, vfe vidi in vfe flifhi. Zhe kdo kaj fkri-
vaj ftori, prav doltikrat rezhe: Pit! tiho! le tiho!
de nihzhe ne sve! Tega pa nihzhe ne rezhe, de vfi-
gavedozhimu in vfigavidiozhimu Bogu nizli ne more
tiho in fkrivno biti. To je Žita pomiflila in ni Boga
nikoli ispred ozhi sgubila.

,,Kerfhanfka dekla bodi voljne pokorfhine."
Taka je fveta Žita pofebno bila. Vsela je pa uku
fvetiga Pavla povelja fvojih sapovednikov kakor
povelja boshje in pokorna je bila fvojimu gofpodu
in fvoji gofpodinji, kakor Bogu famimu. Veliko po-
fiov je, kteri fi kaj sapovedati pulte in vunder po
fvoji termi ali pa fhe zlo ne itore, ali godernajo ali
pa fhe sa herbtam fvoje gofpodarje safmehujejo.
Tega ni Žita nikoli /to ril a. Vefela in dobre volje je
bila vedno per danim delu. Nizh ji ni bilo sapove-
daniga, zhefar bi ne bila s vefelo voljnoltjo Itorila.
Opornofti ni bilo nikoli per nji viditi — nikoli je ni-
fo flifhali fe sgovarjati.

„ Kerfhanfka dekla bodi v vfih, tudi v nar

15

majnfhih rezheh svefia." Žita je bila tako svefia,
de je na rezili fvojiga gofpodarja tako gledala in
pasila, kakor de bi bile njene laltne rezili. Per de¬
lu ni nizh samudila, tvojih opravkov ni drugim od-
kladala, v delu fe ni nikoli prehitela, temuzh je
vfe s natanjzhno sveiiobo fiorila, in v sapovedanim
z ha fu je vfe opravila. Nikoli fi ni miflila: ...Saj ni
tesliko"; ali pa ..faj ni moje."' Vfiga fe je fkerbno
varovala, s zhimur bi fi bila vtegnila kaj fhkode
fioriti. Ne sa vinar žene ni v ofem in fhterdefetih
letih preloshila^Nekteri hlapez, nektera dekla ne-
porajta nizh kaj natanko marfikake nesvefiobe. Pro¬
dajo shita, moke, mafla, jajz, kruha, bres de bi
jih le nekoliko velt fpekla. Miflijo fi in pravijo:
,,Kaj je mojiihu kmetu na merzi shita leshezhe —
kakfhno fhkodo samorejo moji kmetizi nektere jajza
ali merviza moke in mafla priučiti V" Sgovarjajo fe,
de morajo tako teshko delati, de je njih plazila
premajhna in fe hozhejo farni plazhati. Boljfhi velt
je fveta Žita imela. Nar majnfhi rezili hi fi ne bila
upala vseti bres veliziga greha, kar ni bilo njeni-
ga. Vedla je, de bi ji taki sgovori pred boshjim fod-
nim fedeshem nizh ne pomagali. Dershala fe je nau¬
ka fv. Janesa Kerfinika: ,,fe s pogojenim plazhilam
sadovolj i ti."'

„Kerfhanfka dekla nej ima sadnjizh ljubesin
do dela in vefelje nad delam.“ Kakor je tizh k le¬
tanju, govori fveto pifmo, tako je zhlovek k delu
rojen. .-Sveti Žiti ni bilo tadaj delo nikoli oltudno
ali preteshko. Kadar je imela prav veliko dela, fi

16

je miflila: ..V potu fvojiga oblizhja jej fvoj kruh."
Tudi je ni bilo nikoli toshiti flifhati, de ima prevezh
ali preteshkiga dela. ^Storila je, kar ji je bilo mozli,
in itorila je s nar boljfhim in s nar bogoljubnifhim
namenam, is ljubesni do Boga, po uku in isgledu
Jesufa Kri/tufa, kiteri je v hifhi fvojiga rednika
terd.o delal, ako ravno je bil .Sin boshji. Vfe drugo
je Bogu isrozhila.

* # #

Kako lepo poduzhenje fisnajopofli is tega sa-
dershanja fvete Zite pofneti! Taki bi mogli pa tudi
vfi pofli biti. De pa fhe davno vfi taki ni Ib, fpri-
zhujejo dovolj mnoge britke toshbe gofpodarjev in
gofpodinj fploh v nafhih zhafih.

■ -

Žita ume per delu moliti.

<So nektere molitve, ktere fo po imenu hitre
molitvize  snane. Molitvize fe sato imenujejo, ker
fo kratke. Hitre molitvize fe satb imenujejo, ker fe
hitro odmolijo in fe v njih ferze hitro k Bogu po-
vsdigne. Take hitre molitvize fo, poftavim: ,,Vfe is
ljubesni do Boga! Vfe v vezhi zhait boshjo!" ali:
,,Moj Bog! ljubim te. O de bi te ne bil nikoli s gre-
ham rasshalil! Odpulti mi moje grehe!" ali: „Go-
fpod pomagaj! Pomagaj mi s fvoj o gnado! Po-

17

shegnaj me!" ali: „ V Jesufovim imenu! V san pan¬
ji va-nj! i. t. d . u  Tazih hitrih molitviz je fveta
Žita veliko snahi. in fe jih je s velikim pridam per
delu poflushila. Tako je bilo njeno ferze per Bogu,
kadar fo njene roke delale.

J<>, JU, j>»,

'iC 'ir

Vezhkrat fe flifhijo prolii ljudje pertoshiti, de
savoljo prevezh dela nimajo zhafa moliti. Ivako ne-
fpametne fo take toshbe! ne vejo, ker ne umijo,
per delu in med delam moliti. Miflijo, de mora
zhlovek ravno v zerkev iti, poklekniti in roke
vsdigniti in paternofhter preberati, de morejo re-
zhi, de molijo. Molitev je povsdigovanje ferza k
Bogu. ;Svoje mifli, fvojo dufho pa samoremo k Bo¬
gu povsdigniti povfod, v vfaki uri, v vfaki fili in
teshavi. Tako je Itorila fveta Žita. Po njenim le¬
pim sgledu nej fe tadaj vfi ravnajo, kteri imajo
savoljo dela in savoljo opravil fvojiga pokliza pre¬
malo zhafa, v zerkev iti!

Žita ob nedeljah in prašnikih.

Zerkvena sapoved veli: ,,Pofvezhuj prašni¬
ke. " Sapovedani prašniki fe imenujejo vfe nede¬
lje in drugi dnovi, ktere nam je zerkev prasno-
vati sapovedala. Katoljfhki Kriftjan nej tadaj po
volji fvoje matere, fvete zerkve, te od nje poltav-

Ijene in sapovedane prašnike prasnnje — pa kako
nej jih prasnuje? Kako jih je fveta dekla Žita
prasnovaja? Jmela je nedelje in prašnike kakor
Bogu v zhalt pofvezhene in ljudem v svelizhanje
namenjene dnove; sdershala fe je tadaj v teh dneh
vlih teshkih del, zhe jih savoljo velike fde ni bilo
treba opraviti. Tudi zerkev ni imela namena Tvo¬
jim vernim te dnove v poltopanje in v lenobo dati,
ko jih je v sapovedi sapovedala, temuzh lepi na¬
men je imela, de bi, ko fkerb sa telefne opravila
tako rezhi na liran poftavimo, bolj Boga zha/tili in
sa poboljfhanje in sa Tpopolnenje Tvoje duThe Tker-
beli. To Tveti AuguThtin prav lepo uzhi, rekozh:
„ Sato je zerkev vlako teshko delo prepovedala,
de samorejo njeni verni losheje boshjo Tlushbo
opravljati, in Te bres vfih poTvetnih Tkerbi in opra¬
vil losheje boshje volje Tpomnijo. Kdor bi Te tadaj
Tamo vfiga teshkiga dela sdershal, drugazhe pa
dan s poltopanjem, ali zlo s shretjem in pitjem tra¬
til, bi savoljo tega nedelje in prašnika ne poTve-
zheval. Njega bi ftrafhne beTede sadele, ktere je
Bog po preroku Ezehiu Judam govoril, de To mu
njih Sabati, namelt v dopadajenje, The le v vezhi
gnuTobo. Sakaj de je Bog to Judam osnaniti dal,
Tpet Tveti AuguThtin pove. Prasnovali To Tvoje
Sabatne dnove, govori, s pozhivanjem od dela, in
s gerdim poltopanjem; fizer To pa imeli te dnove
sa nezhimerni kratek zhaT.

19

Ker fe je fveta Žita ob nedeljah in sapo ve-
danih prašnikih vfaziga teshkiga in telefniga dela
sdershala, vunder ni poltopala in kratkiga zhafa
ifkala ali sa fhumezhim in grefhnim vefeljem letala.

O nikar ne verjemimo, de Ita Bog in fveta
zerkev ob nedeljah in prašnikih delo, ktero je fa¬
rno na febi nedolshno, ja hvale vredno in fhe zlo
dolshnoft, savoljo tega prepovedala, de bi v tazih
dnevih zhaf imeli, sa drage denarje igrati, jelti in
piti, plefati, komedje, femnje in vefelje ifkati in
obifkovati. Nedelje in prašniki fo fveti Bogu po-
fvezheni dnovi, v kterih nej fe vliga, kar bi naf
motiti in na pofvetne rezhi vesati vtegnilo, toliko
bolj vfiga greha varovati moramo. „Bog nam je
dal nedeljo, govori fveti Krisoltom, de' fe v takim
dnevu grehov in hudobij ozhiltimo, sdaj pak fe vi¬
di, de jih taki dan fhe vezh Itorimo. Ali fe pa
pravi, vprafha fveti fhkof Ziril, ali fe pravi to,
o Kriltjan! prašnike in nedelje prasnovati in po-
fvezhevati, — trebuhu flushiti, in vfaktere prepo¬
vedane flalii ifkati, in poshrefhnolti, nezhiltofii,
igrazhi, sheljam po vefelji fe podvrezhi? “  „ Oh
pomilovanja vredna nefpamet toliko ljudi! govori
fveti Bernad: zeli tjeden delate in fe trudite sa
shivesh tega umerljiviga telefa, ob nedeljah in
prašnikih pa fe sdi, de fe trudite in vbijate nje¬
govo neumerljivo dufho pogubiti, v ktere sveli-
zlianje in vezhno frezho je nedelje in prašnike po-
fvezhevati sapovedano.

x JiV &

•vr 'i\'

'Z  #

ŽO

t Sveta Žita jih je prav in s gorezholijo v
svelizhanje in frezho fvoje neumerljive dufhe pra-
snovala. Narpervo ni nikoli posabila ta Bogn po-
fvezhen dan per fveti inafhi biti. Bila je tudi vfe-
lej s vfo mogozho poboshnoftjo per fveti mafhi.
Tudi k fpovedi in fvetimu obhajilu je fhla in fe je
prav natanko k tema fvetima opravilama pripravka.
V tej jedi je dobivala mozh in krepdft sa zeli
tjeden. Bavno tako ni nikoli boshje befede, pridige
in kerfhanfkiga nauka samudila. Pofebno pridno in
pasljivo je poflufhala, kar fo jo duhovni uzheniki
uzhili. Lenoba in sanikernolt v poflufhanji boshje
befede je poglavitni greh marfikteriga Krilijana;
sato pa tudi tako malo naukov vere in kerfhanfki¬
ga shivljenja vejo in is kasljive nevednolti toliko
grehov Itore. Od todi pride tudi njih mlazhnolt v
kerfhanltvu. njih ljubesin do pofvetnolti in nemar-
Ijivolt sa vezhno/t. Kako jih oframoti take inlazh-
ne Kri/ijane fveta dekla Žita! Dobro je vedla
fvojo in vfaziga Kriltjana dolshnofk boshjo befedo,
kolikor je mogozhe, poflufhati. O koliko imam fhe
sa flifhati. je rekla, koliko fhe fe uzhiti, kar mojo
dufho in svelizhanje sadeva! Nikoli fe ni mogla
boshje befede dovolj naflifhati.

Nobene umetnofti fe zhlovek do konza ne is-
uzhi, pravi pregovor — nar menj pa nar vezhi vfih
nmetnolt, sa fvojo dufho prav fkerbeti. In vunder
fe jih hozhe toliko kerflianfkimu poduku odtegniti,
ker miflijo, de she vfe vedo, kar je vediti treba.
In bodi fi tudi, de vfe vejo, de bi jim nizh vezh

21

ne bilo treba rezili, kaj ima dober katoljfhki Krilt-
jan voditi, verovati in Itoriti: ali ne potrebuje
vfakkdo od zbala do zhafa noviga oshivljenja in
fpodbadanja k dobrima? Ali ne potrebuje tudi nar
bolje obdelan vert vunder vzhafi deshja, de ga po-
mozhi? Pa per malokomu je she vert tako obdelan,
de bi drusiga nizh nepotreboval, kakor pennozhila.
V marfikteriga vertu ftoji fhe plevel, ofat in ter-
nje, to je, pomota in nevednolt v njih ferzih.

Ker pa s poflufhanjem boshje befede in ma¬
lhe, s opravilam fvete pokore in obhajila fhe ni
vfe opravljeno, kar k prasnovanju nedelj in prašni¬
kov gre: je 1’veta Žita tudi drugi zhaf dneva mo¬
lila, duhovne bukve brala in druge bogoljubne de¬
la opravljala. Yfako po poldne je fhla fhe v zer-
kev, je fvcti sakrament alta rja obifkala in je bila
pri shegnu in drusih poboshnih opravilih. She pred
poldnem je kaj duhovniga brala; pofebno pak je
to popoldne Itorila, ako je le zhaf imela.

Nar boljfhi bukve, ktere fo tudi prave rozh-
ne bukve Krilijana, je Cveti evangeli. O, de bi vli
s enako gorezhoftjo, kakor fveta Žita, — de bi
prav doltikrat — de bi tudi pasljivo te bukve bra¬
li, de bi jih prav uineli in is njih prav dobizhek
dobivali! Pa rasun evangeljfkih bukev je fhe ve¬
liko drusih lepih bukev. Pomilovati fe mora le, de
v nekterih hifhah tako tnalo duhovno branje obraj-

tajo — de imajo zlo Itarfhi, gofpodarji in gofpo-
dinje tako malo vefelja nad njim.

Tudi fi je fveta Žita per.sadevala nedelje in
prašnike fhe pofebno s tem pofvezhevati, de je
v tazih dnevih po mogozholti dela ljubesni in ufmi-
Ijenja opravljala. Obifkovala je namrezh bolnike.
Pomagala je ubogim. Tolashila je shaloftne, saupanje
je delala fumnim, vefelje k delu lenobnim. ^Svarila
je od greha in hudobije in opominjala k pokori, mo¬
litvi, k sveltobi v poklizu, k pridnimu poflufhanju
boshje befede in k vezhkratnimu prejemanju fve-
tih sakramentov. A T ar bolj fe je varovala, take dni
s greham ofkruniti.

O koliko nam fhe manka k pravimu pofve-
zhevanju nedelj in prašnikov! Ali fmo she kteriga
v fvojim shivljenji prav in popolnoma pofvezheva-
li? Koliko fmo jih pa s grehi in hudobijami ofkru-
nili ?

'Ziila fe varje hudobnih tovarfhij iti nevar¬
nima rasvefeljevanja.

<Sveti Krisoltom govori: Kakor je ref teshko,
pd drevefa, ktero je bliso zefte ali zlo na poti vfa-
jeno, srelo fadje dobiti, tako je tudi teshko zhed-
noft in nedolshnolt med hudobnimi tovarfhmi in to-

■23

'varfhizami do konza nepofhkodovano ohraniti. Zhed-
nolti in nedolshnolti bi pa Žita ne bila sa vte na
lvetu dala. Kaj je bila tadaj sa - njo bolj potreb¬
no, kakor hudobnih to varih ij in nevarnih prilosh-
nolt fe varovati. Perdrushila fe je tadaj farno k do¬
brim, poboshnim dufham. Tovarfhij in snanliev,
ktere bi ji bile na dufhi fhkodovati snale, fe je ba¬
la, kakor kuge. Bolj prijasniga snanltva s ofebaini
drusiga fpola fe je smiraj varovala. Plef fe ji je
lilno nevarna rez,h sdel. Nikoli je nifo mogli k
plefu perpomozhi.

~y>.  JW.

-w w -w

Ker samorejo hudobni tovarfhi in tovarfhize
toliko nefrezhe Itoriti, fe tudi vi, kteri tb berete,
kteriga Itanu ali ktere Itarolti koli Ite, hude tovar-
fhije ogibajte! Hudobni tovarfhi flezhejo nedolsh-
nimu obleko nedolshnolti, in ga v fvojo fpazhenolt
oblezhejo. Ogibajte fe tudi tazih hifh, ktere bi va¬
lili zhednolii in nedolshnolti nevarne biti vtegnile!
Kaj ti je lila, vprafha fveti Hieronim, v tilti hifhi
fe sadershavati, kjer fi li vfako potrebo Jtoril, ali
premagati ali pa premagan biti? Opultite ljubo -
snanlivo, ne pezhajte fe s ofebami drusiga fpola;
ali pa fe 1'he nikoli ne sazhnite s njimi pezhati!
Take snanltva fo lilno nevarne. Ne podajte fe la¬
mi proltovoljuo v nevarnoli grefhiti! .Sveto pilrno
pravi: „Ivdor nevarnolt ljubi, bo v nji poginil.“
Ne režite: Nizh fe ni bati! Ako to samorete rezhi,
ne posnate ne velikolti nevarnolti, ne velikolti fvo-

Ž4

je flabolti. Gorje vam, zhe fe miflite v takivarno-
fti, de fe vam ni nizh bati! Vafhe pogubljenje je
blisheje, kakor fi miflite.

Ravno tako fe varite vfih kratkozhafnolt, kte-
re fo zhednolti in nedolshnolti nevarne. <Sploh fi
morate vfe kratkozhafnolti mifliti kakor vir, is
kteriga fe piti da, ne pa v kterim fe more poginiti.
Kratkozhafnolt pa, od kterih fe malokadaj bres
omadeshevane velti priti more, kjer je pofebno zhi-
Itoli ferza, nedolshnolt v nevarnolti, nefmete nika-
dar ifkati. K takim fe fine pa pofebno plef fhteti.
Plef kakor je fam na febi kakor igrati, ali kako
drugo neprepovedano vefelje vshivati ni fizer pre-
grefhen. Pa nevarno smeraj oltane plefati. Sakaj
vezhdel per vfakim plefu fe fhe druge okoljnofii
permerijo, ktere plefifhe nevarno flore. Režite fa¬
rni! kamor jih toliko is nezhiltiga namena gre 5 kjer
fe tako rado fpodobnofti in framoshljivolti posabi;
kjer toliko predersno pijanih fantinov neframno po¬
je; kjer fe is neframoshljivofti tako neframno nor-
zhujejo; kjer fo plefi morde she farni na febi taki,
de v tiftih, kteri plefhejo, kakor tudi v tiltih, kteri
plef gledajo, nezhifie shelje sbuditi morajo —■ zhe
potem fhe po nesmernim vshivanji jedi in pijazhe
tainota nozhi, to sagrinjalo tolikterih pregreh, in
sadnjizhfhe fpremljanje in peljanje na dom jn-ide —
režite: ali tukaj bi ne bilo nikakorfhne nevarnolti
ga nedolshnolt V — Ravn* savoljo tega fvari fveto

pifino, le s plefavko pezhati in fhe ne poflufhati,
je, (le ne oflepi in v pogubljenje ne sapelje. Sato
govori tudi fveti Augufhtin, de bi bilo bolje ob ne¬
deljah in prašnikih delati, in zb e bi bilo fnopje ve¬
sa ti , kakor de fe plefhe. Sato da tudi fveti Ara-
brosi vfim materam uk, fvoje hzhere kerfhanfko
shiveti in ne plefati uzhiti. Dohikrat je fhla she
nedolshno/t k plefu, pa ne vezh od plefa — ja,
kadar je fhla domu, fe je zlo sgubila.

-- - -

Žita kerfhanfko skuje.

Nafhe ferze je enako vertni gredi. Ako rav¬
no fe sgolj dobro feme vfeje ali dobre selfha vfa-
de; vunder veliko plevela srahe. Kaj mora tadaj
fkerbna hifhna golpodinja itoriti? Ako pulti ne-
fkerbno oboje kliti in ralti — ako nikoli ne pogle¬
da in ne sapove pogledati vvert; feme nebo dobro
pognalo, plevel bo njeshne selfhiza obraftel in
poflednjizh umoril. Temu nafproti pa isruje, zhe
gre vezhkrat in vfaki dan na fvoj vertez, plevel,
koj ko fe pokashe, dobro feme, ne bo vezh v sem-
lji oltajalo, temuzh gnalo in selfha ji bodo vefelje
delale, ker bodo rahle in velike prihajale.

Taka fkerbna gofpodinja v vertu fvojiga fer-
za je bila fveta Žita. Tudi ona je imela hude nag¬
njenja. Tudi ona je bila, kakor vfi ljudje is mefa
in kervi. Tudi v vertu njeniga ferza je med dob-

26

rimi selfhi veliko plevela poganjalo. Tudi ona je
imela od vfih ftrani, od sunaj in od snotraj veliko
fovrashnikov. S veliko fkerbnoiijo pak je vertez
fvojiga ferza obdelavala in od plevela ozhifhevala.
S vfo mozhjo je Jtanovitno zhula in na fovrashnike
fvoje frezhe zhula. Posnala je zhlovefhko fpa-
zhenolt — posnala je velike zhlovefhke flabolti.
Kako lahko bi bila tudi ona hudobna poltala in
dobra biti nehala, — kako lahko bi bila od fov-
rashnikov premagana, v sanjke potegnjena in tako
pogubljena! Zhula je tadaj s vfo mozhjo nad te¬
boj. Ker je pa tako nad feboj zhula, de bi s ohlap¬
nim in floshnim shivljenjem farna netila ali gobe
k prihodnjimu ognju ne vnela, in de bi dovolj mo-
zhi imela, tako nevarnim dufhnim fovrashnikam so-
perltati, je bila filno oj tira farna s teboj. Arafati
paf je imela okrog goliga shivota. Leshala ni na
mehkih pernizah, — ja fhe ne na flaini, temuzh na
terdi dilji ali pa na goli semlji. Ako ravno je mog¬
la terdo delati, fe je vunder vezhdel zelo leto ob
fuhim kruhu in ob vodi poltila. 9

Kako je tudi nam treba ravno tako in Itano-
vitno zhuti! Kako slo fmo na dufhi k hudimu nag¬
njeni — koliko nevarnofiim, priloshnoltim in mikan-
jam fmo na telefu podversheni! Kako tesliko naf
itane dobro Itoriti! Kako lahko pa kaj hudiga fto-
rimo! Ali ne plavamo vfi, de tako rezhem, kakor

na reki hudih nagibov, ako ne zhujemo lami nad
feboj? Kako nevarni in prekanjeni fovrashniki fo
nam ti nafhi hudi nagibi! Kako fkerbno moramo
ziniti, de ne omagamo. Kako nevarn fovrashnik je
nagnjene k jesi. k mafhevanju, kterimu nagibu fmo
vfi podversheni! Kolikrat naf napade! Koli krat fmo
fe mu she podali, zhe fmo fe s njim v boj podali,
in fmo bili premagani! Yfim prirojeno hudo nag¬
njenje, od drusih hudo mifliti, fvojirn blishnjim hu¬
do oporekati, farni febe pa povsdigovati in fe s
dobrim hvaliti, kako hud in mozhan fovrashnik je
to, ki naf je she Jtokrat in ftokrat napadel in pre¬
magal, ako ravno fmo na - fe pasili in zhuli! Ka¬
ko moramo pasiti na zhaltisheljnolt nafhirn ferzam
prirojeno, ktera je pofebno mozhna in nevarna
fovrashniza nafhih dufh, ki je she marfkteriga v
neisrezheno revfhino fpravila! Koliko, pofebno
shenfkih je she ta fovrashniza, shelja drugim do¬
palti, zhaltisheljnolt ob zhalt, ob nedolshnolt, ob
nebefa pripravila! Koliko ljudi je is zhafti - in fla-
vcsheljnolti, is posheljenja drugim dopalti Kriltufa
in fvojo vero satajilo! Koliko je pa fhe tazih, kte-
ri is shelje drugim dopalti, dobro opufhajo in hudo
delajo! Kako moramo zhuti nad posheljenjem, nad
prevelikim nagnjenjem k vefelju! Kam fo she mar-
fikteri prifhli, ki fo prevezh in sa prevelike de¬
narje igrali! Koliko jih je, ki fo pri plefu fvojo
devifhko zhalt, fvoj lepi devifhki venez saplefale
in sdravje in shivljenje sgubile! Kako moramo zhu¬
ti nad lakomnoltjo, nad posheljenjem po denarjih

28

in bogafivu, po vcdnim pomnoshenji premoshenja!
S tem fe pa s zhafama ljubesin do pofvetnih re¬
zili tako narafie, in tako fe zhlovek saplete, de
vezhnih rezki posabi. Per tem pa zhlovek doftikrat
flepar, goljuf, hudobnesh poltane. Kako nevarn
fovrashnik je to! Kako moramo sadnjizh nad po-
sheljenjem po fladnolti zhuti! O, zhlovek ne ve,
kako flab je od te tirane! Ne verjame, koliko fe
mora v tem zhuti in pasiti. Sato jih pa tudi toliko
pade in je tako malo tazih, ki bi fe v tem nikolj
ne bili pregrefhili — ki bi od tega nar nevarnej-
fhiga in nar mozhnejfhiga fovrarskuika nikoli ne
bili tepeni bili. ,,Duh je voljan", govori Kriltuf

nafh Gofpod, „pa mefo —-o mefo je flabo. "

K tem notrajnim fovrashnikam fe pa fhe vunajni
pridrushijo, toliko nevarnoft in priloshnoft k gre¬
hu — toliko sanjk in mikanja k hudimu, ki naf na¬
padajo. Bodite vunder vli tako dobri, ferzhni in
zhujbzhi bojevavzi, kakor je bila fveta bojevavka
Žita, in kakor fe tiltim fpodbbi, ki fo pri fvetiin
kerltu k banderju Jesufa Kriltufa perfegli! Dufhni
in telefni fovrashniki vaf obdajajo. Zhujte! Veliko
jih je, njih fhtevilo je neisrezheno. Dobro fe va¬
rite! En fovrashnik je mozhnejfhi, nevarnejfhi in
bolj svit, kakor drugi. Pripravljeni bodite in obo-
rosheni. Bres Itanovitniga kerfhanfkiga zhuvanja
lie pogubljeni. Sgubljeni lte ako posabite, de vaf
vafhi dufhni fovrashniki salesvajo. Premagani hote,
ako fe jim koj v sazhetku v bran nepoftavite.
Torej zhujte!

ŽS) '

Žila ubosim in revnim veliko dobri (ja flori.

S ubosimi in revnimi je imela Žita pofebno
ufmiljeno ferze. Ubog pofel farna ni imela nizhe-
far prevezh; pa vnnder je od fvojiga mali ga, kar
je imela, rada podelila, kolikor je mogla. Tako je
fvoj majhen saflushek vezhdel nbogim podelila, in
je s pervoljenjem fvojiga gofpoda fvoj vfakdanji
sliivesh med nje rasdelila. <Sama pak fe je s kru-
ham dovoljila. Kar je pa fiie verh tega od fvojiga
gofpoda fprofiti mogla, je njim dala. Njeni gofpod
in gofpa fta pa tudi rada v njene profhnje sa
uboshzhke in revzhke pervoljila. Ona pa ni bila
lena in fkopa v rasdeljenji tega, kar fta ji njeni
gofpod in njena gofpa is tega namena dovoljila.
Bog je pa tudi to dobrotno hifho tako poshegnal,
de nifo le farno nizh pomankanja zhutili, temuzh de
fe je fad v shitnizi, moka v fkrinjah, is kterih je
gofpod ubosim pomagati pervoljil, zliudno mnoshila.

Žita je vidila v ofebi ali perfhoni uboshzhka
ofebo Jesufa Ivriftufa. Sakaj on je rekel, kar kdo
ubogim ftori, bo tako sarajtal, kakor de bi bil nje¬
mu famimu ftoril. Teh boshjih befedi fe je fveta
dekla vfelej fpomnila, kadar je firomaka sagleda-
la. Permeri fe enkrat to le. Žita hozhe na fveti
vezher k polnozhni mafhi iti. Ravno fdno mras je
bilo. Nje gofpod, kteri ji je savoljo njene pridnoiti
in savoljo njene sveftobe vfe saupal, ji fvoj ko-
shuli ponudi. Žita ga vsame in gre v zerkev v

30

njem. Ne daijezh od febe sagleda berazha v flabe
zunje oblezheniga, ki fe je savoljo mrasa na vlim
shivotu trefel. Temu bo koshuh bolj flushil, kakor
meni, fi mifli, gre k njemu in mu da koshuh, de
bi ga oblekel in fe ogrel. Ilezhe pa: Po konzhani
flushbi boshji mi ga fpet naša j daj , de ga fvojimu
gofpodu odrajtati samorem , ki mi ga je pofodil.
Berazh ji to rad obljubi. Ona pak gre fvojo moli¬
tev opravit.

Polnozlma mafha mine. Žita po berazhu gle¬
da, kterimu je koshuh fvojiga gofpoda pofodila.
Pa ni berazha ne koshuha in nihzhe ne ve pove¬
dati od njega. Vfa preplafhena gre domu in pove
gofpodu, kaj fe je sgodilo. Njeni.gofpod, fdno fer-
dit, jo hudo osmerja. Bres isgovora terpi Žita vfe
in li mifli: Bog bo she prav lioril: koshuha nifim
tako ubosimu, kakor v ofebi ubosiga Jesufa Kri-
Itufu dala.

Bog je tudi vfe prav Itoril. Opoldne, ko /ta
gofpod in gofpa ravno kofila, pozinglja nekdo per
vratih. In kdo je bil? Berazh s koshuham, kteri
ga je hvaleshno nasaj in pernefel in sginil.

„Ne hote me smeraj per febi imeli", je re¬
kel enkrat Jesuf, „firomaki, kterim snate dobrote
f kašo vati, bodo smeraj per val'." Ref je, smeraj
fo per naf. Ne odvrazhajmo fvojih. oziri od njih.
Vli ubogi, revni, firomafhki ljudje, naj fe imenuje-

31

jo, kakor kolj hozhejo, fo vredni nafhiga ufmiljen-
ja. Pogled ptuje revfliine in nefrezhe nej bo tako
rezhi ogenj, per kterim nej fe kerfhanfko ferze
kakor bron rastopi in omezhi. Po uku fvetiga Pav-
la nej 1'e s vefelimi vefelhno. Tode ne farno s ve-
felimi fe nam je vefeliti, ampak tudi s terpezhimi
terpimo, to fe pravi, njih terpljenja nej fe vdeleshi-
mo, shalujmo s shaloltnimi, in jokajmo s jokajo-
zhimi.

Pa farno voljo imeti, le ufmiljenje pokasati,
in ne po mozhi ref pomagati, bi nbosim in pomozhi
potrebnim nizh ne pomagalo. Rasun kerfhanfkiga
ufmiljenja, ktero med ptujo revfhino zhutimo, mora
vfaki tudi ptujo revfhino, kolikor samore, s milimi
darovi olajfhati fkufhati, mora, kolikor mu je mo-
gozhe, pomagati, reveshe s denarji, s kruham, s
oblazhili in drugimi rezhmi podperati, ali zhe tega
ne more, po isgledu fvete dekle Zite per premosh-
nih sa - nje profiti ali jih faj tolashiti in jim s
djanjam in s fvetam perpomoshen biti. Neufmilje-
noli s ubosimi je velik gn ; b. Ufmiljenolt pak je,
kakor fveti Peter govori, sagrinjalo, s kterim Bog
nafhe grehe sagrinja. Bodite ufmiljeni, nam govori
fveti evangeli, in ufmiljenje hote dofegli. Ne kap-
liza vode, ktero shejnimu podamo, ne bo nepover-
njena oftala. Jesuf hozhe vfako dobroto, ktero kdo
fvojimu blishnjimu Itorf, tako sarajtati, kakor de bi
jo bil njemu famimu Itoril.

Žita v terpljenji in preganjani.

Kteri v Krifiufu poboshno shiveti hozhejo, go¬
vori fveti apolielj Pavl , bodo mogli preganjanje
terpeti. To fe je tudi nad fveto Žito 1'polnilo. Po-
febno v sazhetku je imela savoljo fvojiga tihiga,
famotniga in poboshniga slavljenja veliko terpeti.
Nifo je le terzjalike imenovali, nifo je le povfod
kakor neumnize safmehovali in saframovali, temuzh
tudi njenimu gofpodu fo jo po krivim toshili, kar
ji je nar bolj teshko djalo, ker fe ni kar nizh dolsh-
ne vedla. Njeni gofpod ji je savoljo tega marljkaj
ozhital, marfikaj terdiga naloshil. Pa vfe je poter-
pela, de fe je bilo zbuditi. Nar hujfhi saframovan-
je in safinehovanje je ni samoglo v njeni poter-
peshljivolti omajati, je v njeni poboshnolti savera-
ti ali je le nekoliko motiti. Velelila fe je fbe le,
savoljo Jesufa safmehovanje in saframovanje ter¬
peti. Sato pa tudi nikoli ni ne nar majnfhi jese
ali fovrafhtva do f voj ih rasshaljevavzov in pregan-
javzev pokasala.

; ir 'fr

Poboshni ljudje in taki, ki radi molijo, fe prav
velikrat „terzjali! terzjalike ! u  flifhijo imenovati.
To fe je tudi fveti Žiti sgodilo. Pa kar nizh ni
bila nevoljna savoljo tega. Sakaj, zhe fo jo terz-
jaliko imenovali, vunder ni nizh fhkode savoljo tega

33

terpela. £ Sej fe savoljo tega ni nizh gerdiga, nizh hu-
diga od nje govorilo. Zhe bi jo bili hudobnizo, hi-
njavko, lenobnizo, tatizo, nezhihnizo imenovali; bi
ji bilo na zhalti v fhkodo. De fo jo terzjaliko, t. j.
prijatlizo molitve in poboshnolti imenovali, ji nifo
mogli nizh zhalti odvseti. .Sej je bila prijatliza mo¬
litve, poboshna dufha. In tudi nafhi zhalti fe ne
pergodi nizh fhkode, zhe nam take imena dajejo.
£ Samo tiltiga hinjavfkiga terzjalihva fe nam je va¬
rovati, s kterim fe Bogu in hudizhu oh enim flu-
shiti hozhe, ko fe na eni hrani veliko in lepo mo¬
li, na drugi hrani pa hudomifelno, fumno, fovrash-
no in napuhnjeno lerze v perfih nofi in kashe.

Žila premaga fvoje fovrashnike.

Kakor fo nekteri, pofebno tihi, kteri fo bili
s njo v eni flushbi, fveto Žito mozhno preganjali
in opravljali, jim vunder ni nikoli shal befede da¬
la. Smer a j je bila prav prijatla in krotkoferzhna
s njimi. S tem prijasnim in perljudnim sadersha-
njem h je sadnjizh njih ferza perdobila. Ktere fo jo
poprej nar bolj nadlegovale in opravljale, fo bile
sdaj njene nar boljfhi prijatlize, ktere fo jo v bo-
goljubnohi in poboshnolti pofnemale.

# #

3

Nizh pa tudi ne samore nafhimu neprijatlu
ferza vseti, kakor prijasnoJt, krotkolt v sadersha-
nji. Neprijasnolt in godernjavolt ga fhe bolj vname.
Kakor voda ogenj ngafne, tako krotkoferzhnolt fer-
dito, jesno ferze premaga. s Slama in shvepel bi
ogenj, in terdoferzhnoit in fovrashtvo jeso fhe bolj
fpodshgala.

Ako imafh tadaj fovrashnika, bodi miren in
perljuden s njim, kakor je bila fveta Žita sfvojimi
fovrashniki. Ogovarjaj ga krotkoferzhno, zhe imafh
perloshnolt. Dobra befeda najde dobro melio! Pos-
dravljaj ga prijasno, kadar ga frezhafh. Poglej ga
perljudno! Ponudi mu fvojo flushbo ali poltreshbo,
ali profi ga ti kaj taziga. To je nar bolji pomozhek
fe s fvojim neprijatlam fpraviti, zhe fe profi, nam
kaj ftoriti ali s kom uftrezhi. Tako fo bili nar huj-
fhi neprijatli perdobljeni, in nar vezhi in nar dalj-
fhi fovrashtva konzhane.

Žile pr avizh n a in fveta jesa.

Nihzhe ni na Žiti ne nar majnfhi jese fpasil:
sakaj bila je tako krotkiga duha, de je tudi nar
vezhi shale in sabavljanja nifo mogle vjesiti. Pa
slo fe je snala vneti in sjesiti, zhe fe je kdo pre-
dersnil prizho nje kaj soper devifhko zhiltoto go¬
voriti. Vfe je Iosheje flifhala, kakor neframne be-
fede. Is žele dufhe jih je fovrashila.

35

Lahko bi ref kdo miflil, de to nima toliko v
febi, zhe nezhilte befede govoriti flifhi, de jih le
fam negovori. Zhe bi jih pa kdo vftavljal in ozhi-
tal, kadar bi jih samogel, pa jih ne — zhe bi ftran
fhel ali faj fvojo ne volj o pokasal, in tega ne flori—
zhe fe jim zlo fmeja in fvoje vefelje nad njimi
f kas uje, tako. de fe tiIti, kteri jih govorijo, v pre-
dersnofti in neframnofli fhe bolj vnamejo — ali
zhe kdo morebiti fhe zlo kvantati pomaga, ima to
filno veliko v febi in fe pravi ptujih grehov vde-
leshiti.

Kakor fi flifhal, je fveta Žita vfelej fvojo
narvezhi nevoljo pokasala. .Stori tadaj tudi ti tako!
Ako fe pa samorefh odtegniti, pojdi p rezil; sakaj
hudobno govorjenje fpridi po befedah fvetiga Pav¬
la lepo sadershanje. Ako fi pa gofpodar, gofpo-
dinja, ne terpi taziga govorjenja v fvoji hifhi med
fvojimi otrozi in pofli. Rezi jim: Negovorite mi
tazih befed! in pofvari jih s vfo ojfirofijo. Persa-
deni fi jih taziga fhkodljiviga govorjenja odvaditi.
Ako molzhifh in jih tako govoriti pufiifh, fi s ve¬
likim greham fvojo ve/t obteshifh.

Žita nozhe, kar framoshljivofl sadim, ni¬
kogar polmjfhati.

.Sveta Žita je fvojo devifhko zhifioto s vfo
fkerbnofijo varovala. Ni le ozhi, ufhef in ferza vfi-

3 *

36

mu saperala, s zhimur bi fe bila snala pohujfhati,
temuzh tudi farna fe je s vfo mozhjo varovala, de
ni nikogar, kar zhilio/t in framoshljivolt sadene,
pohujfhala. Nikoli ni befedize govorila, — nikoli
ni norzhije imela ali kaj drusiga taziga, kar bi sna-
lo drugim perloshnolt k grehu dati. Pofebno v oble¬
ki je bila filno framna. Ni bila sanikerno in flabo
oblezhena, pa tudi ne nezhimerno in neframno. Yef
njeni shivot je bil fpodobno pokrit. Tudi v nar ve-
zhi poletni vrozhini, ko je folnze perpekalo, de ji
je pot per terdira delu kakor kaplize deslija po
oblizhji tekel, vunder fvojiga shivota ni hotla ohla¬
diti, de bi bila ruta issa vrata vsela, ker fe ji
je to she nefpodobno sdelo.

*  # #

^Svojiga blishnjiga samoremo mnogo pohujfha-
ti in s befedaini, s snamnji, norzhijami in deli k
grehu sapeljati. Pofebno fe more to s nefpodobnim
oblazhilam sgoditi, zhe fe shivot, kakor fe fpodobi,
ne sakrije, in fe ali pre profto, pre obilno, pre le¬
po napravi ali pa tudi pre sanikerno, pre lenobno
oblezhe. Kako fe ofebe obojniga fpola tega varje-
jo! Kako sanikerni in lahkomifhelni fo v teh re-
zheh! Pofebno shenfke dajejo danafhnji dan s fvo-
jo neframno nofhnjo veliko pohujfhanje. O, fveti
Duh ne opominja saftojn, ozhi od lepo in neframno
oblezhenih shenfk odvrazhati, ker jih je she veliko
savoljo tega padlo in pogubljenih bilo.

'/Ala f ko  jo zhiftoft ftanovitno hrani .

37

Ako ravno ni fveta Žita nikomur, in tudi v
nar majnfhi rezili ne, perloshnofti k fkuflmjavi da¬
hi in fe je vfake perloshnofti prav fkerbno bala,
ktera bi njeni devifhki zhafti flikodo prinefti vteg-
nila, fe je vunder nakluzhilo, de je bila njena de-
vifhka Itanovitnoft na fkufhnji. Neframen mlade-
nezh pride, jo prime sa podpasdiho in je nezhe vezh
fpuftiti. Pa kako ozhitno je fveta dekla pokasala,
de ima tudi deviza terdno roko, kadar je njeno nar
boljfhi, nar ljubfhi, njena zhiftoft v nevarnofti! S filo
fe mu is nezhiftih rok Iterga in ga tako oframoti,
de fe perhodnjizh nikoli vezh kaj taziga podftopil,
in tudi nje nikoli vezh nadlegoval ni.

# # #

Deviza, tudi ti imafh mozhno roko: poflushi
fe je, zhe te hozhe kdo ob tvojo nedolshnolt pri¬
praviti. Brani fe vfaki sa fvoje premoshenje in
blago in fi ga ne da vseti, in ob devifhko zhalt,
ki je vunder vezh vredna, kakor vfe premoshenje
in blago, bi fe tako lahko perpraviti dala — sa¬
njo bi fe ne branila? O ne pufti /i je sa nizh na
fvetu vseti! Brani fe sa-njo! ,Stori bersheje vfe,
kakor de bi fe oropati puftila! Vprafhafh pa: Kaj
je ftoriti, kadar fim h grehu perliljena? Tega Bog
obvari! Zlie bi fe pa ref sgodilo, de bi te kdo kaj
hudiga ftoriti perfiliti hotel; fe mu faj ne vdaj; po-

38

tem ti tudi lila ne more nizh fhkodovati. Ako fe
pa s vfo mozhjo vpreti hozhefh, fe mu bofh lahko
istergala. In potem je fhe druga mozh, vezlii ka¬
kor tvoja 5  mozh boshja, ktere morafh v taki lili
pofebno profiti in v njo saupati. Ako iinafh to ne-
befhko mozh sa fvoje oroshje, ti ne samore nizh
fhkodovati. Bres fhkode bofh fhla zhes gade in
kazbe. kakor v pfalmu pifano Roj i, — in noge ti
ne bodo pofhkodovane.

Žita s fvojim ftanam sadovbljna.

Želih ofem in fhterdefet let je flushila Žita
v eni farni hifhi. bres de bi fe bila kadaj soper
fvoj Itan pertoshila ali fe nevoljno pokasala. Oprav¬
ljala je fvoje dela, kakor je vedla in snala — vfe
drugo je Bogu isrozhila, V ta Itan me je d j ah fi je
miflila: njegova fveta previdno!! me je fim perpe-
Ijala, kako bi fmela nevoljna biti. je rekla: pokli-
zala me bo tudi od todi, kadar ji dopade? Njeni
gofpod in njena gofpa Ita ji hotla savoljo njene
velike Itarofii in ker jima je tako svelto flushila,
vfe delo fpregledati; tode rekla Je: Ako ravno ni-
fim vezh tako mozhna, kakor fim v mladolii Bila:
hozhem vunder is ljubesni do Boga fhe toliko de¬
lati, kolikor samorem; dokler me vfa mozh nesa-
pulti in me Bog, moj ozhe, iirezh od dela k 1‘ebi

39

v nebefa ne poklizhe, kjer hozhem fvoj delopuft
prasnovati.

Jl«r

ir 'm' -?<“

Na fvetn fe nizh ne sgodi, kar bi Bog ne
perpultil in pervoljil. To mora vfazimu zhloveku, ki
v boshjo previdno/i verje, prava tolashba biti. Naj
fe vfe fhe tako hudo in flabo kashe — nej fe vef
fvet nad nami raskrufhi, samoremo vunder mirni
o fiati — in febe Bogu isrozhiti ter mifiiti: ,,Nizh
fe ne sgodi, kar bi Bog ne hotel, kar bi on ne
perpultil.

Tudi to je boshja volja, tudi to fe ni bres
boshjiga pervoljenja sgodilo, de fo ti v tem, dru¬
gi v drugim ftanu, kmetje in ratarji, drugi ro-
kodelzi, delavzi in pofli. Tako mora biti. Bog je
modro naredil, de mora vezh ftanov biti: nemorejo
vfi duhovni, ne vfi veliki imenitni gofpodje biti, ne
vfi oshenjeni — ne more vfak kmet — ne morejo
vli bogati biti. Duhovni in pofvetni, neoshenjeni in
oshenjeni, ubogi in bogati morajo biti — kralji in
knesi, kmetje in rokodelzi, delavzi in pofli morajo
biti — zhe hozhe fvet obdati. Ako ravno fo marfi-
kteri in mnogoteri itanovi na semlji, vunder vfi
v nebefa peljejo, zhe vfak po fvojim. ftanu ker-
fhanfko shivi. Tega je fveti apoftelj Pavl fvoj o
efeshanfko frejno ali gmajno profil, de bi po fvo¬
jim poklizu in ftanu shiveli. De bi tudi mi vfi po
fvojim ftanu in poklizu shiveli in fi tako nebefa
saflushili!

40

Pa toliko jih je , ki fo v fvojim poklizu in
/tanu nedovoljni. <Sveta Žita je bila ubog pofel in
vunder s fvojim Itanam dovoljna. Tudi mi bodimo
s fvojim dovoljni. Le glejmo in persadejmo fi tudi
dolshnolti fvojiga Jtanu svetlo fpolnovati. Gotovo
bomo potem vezimo svelizhanje dofegli. In zhe to
dofeshemo, kaj shelimo, kaj potrebujemo fbe vezli?
Bomo naj ubogi ali bogati, imenitniga ali flabiga
It and, to nej nam bo enako, zhe le v nebefa pri¬
demo. Zhe kdo ne shivi po fvojim (tanu^ dolshnolt
Jtanu ne fpolnuje, v kteriga ga je Bog djal, ker-
fbanfko in poboshno ne shivi: nebo imel v nika-
korfhnim Jtanu poti v nebefa, in fkrije nej fe v
nar bolj divje pufhave in tepe nej fe enako fve-
tim pufhavnikam do kervi.

Žita umerje in fe verne k fvojimu ozhelu.

V fvojim fheltdefetim letu je fveta Žita sbb-
lela in opadla jo je le majhna mersliza. Ona pak
-je imela to sa snaminje, de bo kmalo umerla. No¬
bene minutize ni tadaj samudila, fe k teshki poti
v vezhnoft s fvetimi sakramenti perpraviti, ktere
je s veliko poboshnoltjo prejela. Kmalo potem je
umerla; sakaj bolesin je od ure do ure hujfhi per-
hajala. Tega fe ni zlo nizh vltrafhila. Davno shc
je bila k frezhnimu odhodu perpravljena, in hrepe¬
nela je she davno po bolji domazhiji v nebelih.

41

Njeniga ferza ni nizh na semljo vesalo. Njeno
shivljenje je bilo teshavno in ubogo. Naga fim per-
flila na fvet, je rekla, naga ga hozhem tudi sapu-
ftiti. In refnizo je govorila. Sakaj fklenila je v
letu 1272, v fheltdefetim letu fvoje Itaroiti, tako
uboga, kakor nar bolj ubogi herazh, pa toliko bo-
gatejfhi na saflushkih sa vezhnolt. Nedolshno go¬
vorjenje otrok je nar lepfhi pokasalo, kako bogata
je mogla na saflushkih hiti, in ti fo jo nar lepfhi
napif na grob poftavili. Sakaj ko fe je svedlo, de
je dekla Žita umerla, fo otrozhizhi is vfih uliz mefta
knjenimuItanovanju pertekli in glafno vpili: „Sveta
Žita je umerla," in fo hiteli njeno truplo gledat.
Pa ne farno otrozi fo tako rekli, zelo melto je to
govorilo. Njeno truplo je bilo tadaj tudi savoljo
njene poboshnolti v zerkvi fvetiga Fridiana s ve¬
liko zhaltjo pokopano, kjer fo ga v letu 1580 fhe
neftrohnjeno nafhli.

Poboshni Job lepo govori, ker pravi: „Nag
Jim na fvet perfhel in nag ga bom fpet sapuftil.^
Kakor fo fe te befede she nad vfimi fpolni-
le, kteri fo na semlji shiveli in sdaj vezli ne shi-
ve, tako fe bodo tudi nad nami enkrat fpolnile.
Sakaj vfi bomo umerli. Ali fe morde bogatinz, ime¬
nitnik od tega isvseti hozhe? Tode tudi bogate in
imenitne — fhe kralje in zefarje ho fmert vsela.
Koliko njih je she umerlo in bogaftvo in imenitnolt,

42

oblalt in mozh jih ni sainogla fmerti obvarovati!
„Kje fo imenitni moshje vfi ? “  vprafha fveti Ber-
nad. Odgovori „ Oh, od vfih teh v nar lepfhih kam¬
nitih grobih pokopanih velizih mosh ni drusiga vezh
kakor prah in pepel," In kaj fo tudi fabo is fve¬
ta vseli, kteri fo hodili v fhkerlati, slatu in shidi
oblezheni? Tudi oni fo fhli nagi is fveta, kakor fo
nagi na fvet perfhli. Nej naf tadaj Jobove befede
ne oltrafhijo, de bomo ravno tako nagi is fveta
fhli, kakor fmo nagi na fvet perfhli. <Sam <Sin
boshji Jesuf Kriituf, nafh Gofpod, kteri je v de-
vifhkim telefu Marie zhlovek poltal, je prifhel ka¬
kor vfaki drugi otrok, ki fe rodi, nag na fvet. In
na konzu njegoviga shivljenja, ko fo ga Judje kri-
shali, fo ga flekli in nag je umeri na krishi, kakor
nar vezhi firomak, kterimu fromaku k vezhimu (ta¬
ro rjuho v jamo dajo. Vefelimo fe rajfhi, de fmo
mu per rojitvu in per fmerti tako enaki! Zhe mu
bomo tudi v shivljenji tako podobni, govori fveti
Janes, mu bomo tudi v fvitlobi podobni, kadar fpet
pride.

Nej naf ne oltrafhijo Jobove befede; ljubimo
jih fhe bolj in prevdarimo jih prav doftikrat v fer-
zu, kakor pofebno svelizhavno mifel. Sakaj potem
ne bomo pre velike žene v pofvetne rezhi Itavili.
Po uku fvetiga Pavla fe poflushimo fveta le tako,
kakor de bi fe ga zlo ne poflushivali, ker moramo
preprizhani biti, de vfe mine in sgine kakor dim.
Na fmertni poftelji je namrezh vfiga konez. Polna
fkrinja denarjev ne samore umerajozhimu nizh po-

43

magati. Nar lepflii in nar bolj obrajtana lepota
mine, zbali in imenitno!! in vfe velizhalivo vgafne
pri luzhi mertvafhke fvezhe. Eno  farno tukaj ob¬
velja, kar je tudi per fveti dekli Žiti obveljalo in
ji vezhno zhalt dalo : njene mnoge saflushenja,
njene dobre dela, njeno poboshno fveto shiv-
Ijenje.

Natifnila Rosalja Eger






■

]

I


.