563ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
D a m i r  G l o b o ~ n i k
Karikature v letih prve svetovne vojne
“Ko se je pisalo tiso~
devetnajsto {tirinajst let,
pri{la je stra{na vojska
nad ubogi gre{ni svet.”1
Karikature sodijo med tisti zvrsti umetni{kega izra‘anja, ki se na najbolj neposreden
na~in odzivajo na politi~no in kulturno dogajanje. Resda morajo deliti usodo ~asnikov, ki
nemudoma po izidu izgubijo svojo sve‘ino in aktualnost in jih bralci zato preprosto za-
vr‘ejo. Neredko pa karikature in satiri~ne ilustracije, prav tako kot mnoga besedila, ~lanki in
~asopisni komentarji, lahko ‘ivijo dlje, kot traja ‘ivljenje ~asopisa. Njihova satiri~na ost je
seveda najbolj aktualna v ~asu nastanka, toda vsi dogodki in osebe, ki nastopajo na karika-
turah, so zgodovinsko preverljivi, zato tudi karikature, podobno kot pisno gradivo, lahko
vsebujejo pomembno dokumentarno in pri~evanjsko vrednost, kar seveda velja {e zlasti za
politi~ne karikature.
Psihozgodovinarji naj bi celo zatrjevali, da se v karikaturah na najbolj zgo{~en in suge-
stiven na~in skriva kolektivno nezavedno, vanje naj bi bile vtisnjene skupinske fantazije
posameznih narodov. Metodo fantazijske analize je razvil ameri{ki psihozgodovinar Lloyd
de Mause. “Gre za poskus razbiranja, analiziranja in interpretiranja verbalnih in never-
balnih komunikacij, ki signalizirajo kolektivno nezavedno,” pi{e Alenka Puhar. “^love{ke
skupnosti se vedejo podobno kot posamezniki, ki jih konstituirajo, se pravi, da imajo svoje
lastno emocionalno `ivljenje, ki ga artikulirajo na raznovrstne na~ine – z verbalnimi in
neverbalnimi sporo~ili, z govorico teles in dejanj. Z metaforami in simboli izra`ajo svoje
`elje in strahove, svoje travme in poskuse, da bi jih razre{ili. Ena najbolj raz{irjenih metod
komunikacije v sodobnem svetu so karikature, ki imajo na ravni ob~estva podobno funkcijo
kot sanje na individualni ravni: so izpoved stisk, travm, konfliktov, so tudi napoved, kako se
ho~e in more vse to razre{iti.”2
Morda z izjemo Ale{ov~evega satiri~nega lista Brencelj bi omenjene misli pri nas lahko
prvi~ v polni meri obveljale za karikature v Kurentovem albumu in Kurentu, ki sta spremlja-
la in zabavala Slovence ob koncu 1. svetovne vojne. Lahko bi dejali, da se je v Kurentovih
in nekaterih drugih karikaturah iz tega ~asa odzrcalila zgo{~ena duhovna podoba Sloven-
cev tedanje dobe, njihove ‘elje, pri~akovanja, strahovi in razo~aranja. V njih ne manjka
duhovitosti, humorja, kriti~nosti, odkritosti in tragi~nosti. Naslednje vrstice posku{ajo po-
staviti v zgodovinski kontekst oziroma osvetliti nekatere izbrane karikature, ki so jih slo-
venski karikaturisti narisali v letih 1. svetovne vojne.
“Novo leto 1914. se je za~elo v Evropi s temnimi slutnjami,” je v propagandni knjigi V
borbi za Jugoslavijo, posve~eni razvoju jugoslovanske misli in nastanku jugoslovanske
dr`ave, zapisal ~asnikar in knji`evnik dr. Ivan Lah (1881–1938). “Vsepovsod se je ~utila
1 Prvi verz k “Svetovni vojni v slikah in pesmi”, Domovina, 1921/2.
2 Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991, Ljubljana 1992, str. 8–9.
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 54 • 2000 • 4 (121) • 563–610
564 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
velika napetost med dr`avami in narodi, bore~imi se za prvenstvo in pravico ob vedno bolj
nara{~ajo~emu oboro`evanju in te`kih `ivljenjskih razmerah, ki so silile vlade in zastopnike
narodov, da z vsemi silami pospe{e delo in boj za obstanek, kajti jasno je bilo, da se bli`a
svetovni vihar. Misel o svetovni vojni se je ~imdalje pogosto pojavljala po ~asopisih.”
Prizadevanja diplomacije za re{itev evropskega miru so bila `e vnaprej obsojena na ne-
uspeh, saj je svet neustavljivo vleklo v neizbe`ni vrtinec krvavega spopada. Nasprotovanja
med dr`avami so bila namre~ prevelika, politi~no in gospodarsko ravnote`je preve~ razrahlja-
no, nacionalna in socialna nasprotja pregloboka. Mladi, {ele v prej{njem stoletju nastali
dr`avi, Italija in Zdru`ena Nem~ija, sta si `eleli pridobiti nekaj kolonialnega ozemlja, Av-
stro-Ogrska je hotela raz{iriti svoje meje proti evropskemu jugovzhodu, toda pot do Jadran-
skega morja si je nameravala utreti tudi Srbija, ki sta jo podpirali Rusija in Francija. “Evrop-
ske velesile so bile razdeljene v dve veliki skupini, v trozvezo: Nem~ija, Avstrija, Italija, in v
trojni sporazum (antanta): Anglija, Francija in Rusija,” nadaljuje Ivan Lah. “Med obema
skupinama je bilo ve~ spornih to~k, ki so se posebno zaostrile prej{nje leto zaradi dogodkov
na Balkanu. A tudi med posameznimi dr`avami ni bilo pravega soglasja: Med Anglijo in
Rusijo je le`alo {e vedno nere{eno vpra{anje Carigrada in azijskih pokrajin, med Avstrijo in
Italijo je trajal spor zaradi Albanije, ki je po balkanski vojni postala na videz samostojna
dr`ava, a ji je z avstrijsko pomo~jo vladal nem{ki princ Wied, kar ni bilo po volji Italiji, ki je
v tem videla raz{irjenje avstrijske oblasti ob Adriji. Za vsem tem pa se je razvijala gospodar-
ska tekma med Anglijo in Nem~ijo, ki je ~imdalje bolj posegala na svetovni trg in si po suhem
pripravljala pot preko Balkana v Malo Azijo in po bagdadski `eleznici do Perzijskega
zaliva. Mno`e~i se dolgovi so silili dr`ave, da so iskale novih kolonij in tr`i{~, pri ~emer je
bilo naravno, da so tr~ile druga ob drugo.”3
Ivan Lah je svojo knjigo popestril tudi s fotografijami in karikaturami. Med slednjimi je
tudi karikatura Frana Podrekarja (1887–1964) z naslovom “Pax 1914”, ki bi jo lahko upo-
rabili za ilustracijo navedenega Lahovega razmi{ljanja. Karikatura je bila prvotno objav-
ljena v 2. {t. Bode~e ne`e (1914), satiri~ne priloge dnevnika Dan (1912–1914), ki ga je
urejal Ivan Lah. Na njej so predstavljene “evropske velesile v dolgovih”. Z izjemo avstrijske-
ga zunanjega ministra Berchtolda posamezne narode zastopajo njihove personifikacije.
Nemec, Angle`, Lah, ruski mu`ik in francoska Marianne se utapljajo v morju dolgov, nad
njimi kraljuje shiran mladeni~ s palmovo vejico v roki, ki predstavlja personifikacijo miru.
Aprila 1914 pa je bila v Dnevu objavljena karikatura angela miru, ki si prizadeva loviti
ravnote`je. Spremlja jo dolg, dobesedno odslikan komentar: “Trozveza (Avstrijanec, Nemec,
Italijan) in trojni sporazum (Rus, Angle`, Francoz) se gibljejo v rokah angela miru – nad
bajoneti. Kaj bo, ~e se stepo?”
Ko se je zdelo, da je krizno ‘ari{~e na Balkanu vsaj za nekaj ~asa poga{eno, so v Sarajevu
28. junija 1914 – na srbski narodni praznik Vidov dan – ubili avstrijskega prestolonasled-
nika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, vojvodinjo Sofijo Hohenberg, ki sta si pri{la v
anketirano Bosno in Hercegovino ogledat velike vojne manevre ob meji s Srbijo. Manevri
so imeli izrazit protisrbski zna~aj. Srbija je bila namre~ od carinske vojne (1906–1911) in
aneksije Bosne in Hercegovine (1908) najve~ja zunanja sovra‘nica monarhije. Streli so
pri{li iz vrst bosanskih mladincev, pripadnikov revolucionarnega gibanja “Mlada Bosna”,
toda zarota za umor prestolonaslednika naj bi bila skovana v Beogradu, do nje naj bi pri{lo
predvsem zaradi interesov srbske zunanje politike. Monarhija se je zato odlo~ila kaznovati
Srbijo.
3 Vse po: Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, II. del, Svetovna vojna, Ljubljana 1929, str. 3.
565ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
S smrtjo habsbur{kega prestolonaslednika se je tok zgodovine temeljito spremenil. Franc
Ferdinand, ki je veljal med Srbi za poosebljenje protisrbske politike in najbolj osovra‘eno
osebnost monarhije, je samo {e ~akal na smrt prastarega cesarja Franca Jo‘efa, da bo prevzel
v roke dr‘avne vajeti. Avstro-Ogrsko bi brez dvoma ~akale korenite spremembe. Med politi~ne
cilje je ~astihlepni prestolonaslednik namre~ uvrstil ukinitev dualizma in okrepitev nem{ke
nadvlade v celotni monarhiji. Slovenci so upali, da bo uspel re{iti tudi vpra{anje ju‘no-
slovanskih narodov, ~eprav so bila mnenja, ali je bil naklonjen Slovanom, deljena. Prestolo-
naslednik si menda aneksije Bosne in Hercegovine niti ni ‘elel in je nasprotoval vojni na
Balkanu.
Mesec dni po atentatu je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. S tem korakom je
nameravala zastra{iti tudi “Jugoslovane” v monarhiji (Slovence v avstrijskih de`elah in
Hrvate v ogrski polovici monarhije), ki so oporo za lastne te`nje po preureditvi monarhije {e
zlasti po balkanskih vojnah videli predvsem v Srbiji. Avstro-Ogrska si je pridobila nem{ko
zavezni{tvo, toda polo`aj so zagovorniki vojne presodili napa~no. Kazenska in preventivna
vojna proti Srbiji, ~e bo sploh do nje pri{lo, naj bi bila lokalna, saj glavni srbski zaveznik in
podpihovalec njenih ozemeljskih pretenzij `e od balkanskih vojn dalje – Rusija ne bo
stopila v bran tistih, ki ubijajo vladarje, in kratkotrajna, saj bo velika 56-milijonska mo-
narhija zlahka porazila “po dveh balkanskih vojnah z do mozga iz`eto dr`avico”,4  malo
Srbijo. Na avstrijske ultimativne zahteve je Srbija odgovorila s spretno izmikajo~im odgo-
vorom, zato je Avstro-Ogrska 28. julija prekinila diplomatske stike. Z uveljavitvijo raznih
skrivnih zavezni{kih pogodb in sporazumov so v vojno posegle tudi druge evropske dr‘ave.
Nem~ija je napovedala vojno Rusiji in Franciji ter vdrla v nevtralno Belgijo, zato se je
Antantnim silam pridru‘ila tudi Anglija. 3. avgusta 1914 se je za~ela 1. svetovna vojna.
“Dogodki so se odslej vrstili s kaleidoskopsko naglostjo,” pi{e Ivan Hribar (1851–1941).
“Dne 27. julija je bila razgla{ena ukinitev ustavnih svobo{~in, zaklju~itev zasedanja dr‘av-
nega zbora in vseh de‘elnih zborov; dne 26. julija so z Dunaja, odkoder se je dala inciativa
za krvoprelitje, kakor v zasmeh razgla{ali urbi et orbi, da je evropski mir odvisen od ruskega
carja; dne 31. julija je Nem~ija poslala Rusiji ultimatum; dne 1. avgusta je temu ultimatu
sledila vojna napoved Rusiji; dne 3. avgusta je nem{ki poslanik z vsem osebjem poslanstva
zapustil Pariz; dne 4. avgusta je Nem~ija francoskemu poslaniku izro~ila potne liste; dne
4. avgusta ob sedmih zve~er je Anglija napovedala Nem~iji vojno. Iz evropske hi{e so torej
skoro skozi vsa okna {vigali uni~evalni in razdejevalni plameni.”5
V balkanskem kotlu se je vnela iskra svetovnega po‘ara. Kot da bi se dobesedno uresni~ila
napoved, ki jo je nakazovala karikatura Maksima Gasparija (1883–1980) “Po‘ar na Balka-
nu”, ki je bila leta 1913 objavljena v 321. {t. Dneva. Na njej vidimo ognjene iskre, ki jih
veter od gore~e balkanske bajte zana{a proti Avstro-Ogrski, Nem~iji in Italiji.
Pri{la je vojska kot kazen za grehe narodov in dr‘av in z njo angel uni~enja z ognjenim
me~em v roki, matere mu ponujajo v dar nedol‘ne otro~i~e, za seboj pu{~a uni~enje, pred
njim pa je samo neskon~en obup – vse to je narisal Hinko Smrekar (1883–1942) na risbi “Ob
vojski”, ki je bila leta 1914 objavljena v reviji Dom in svet (1888–1944). Tu sre~amo tudi
risbo “Inter arma silent musae”. Njeno sporo~ilo je, da naj bi med vojno muze mol~ale,
vendar je Smrekar, znan po izredno spretni risarski roki in ostrem jeziku ter pogledu na svet,
v naslednjih letih s svojim opusom uspel dokazati ravno nasprotno.
Tudi “slovenski Janezi” so kot “enoletni prostovoljci” navdu{eno, saj so si prizadevali
pokazati svoj patriotizem in ljubezen do cesarja, ali vsaj brez odkritega odpora odhajali na
4 Fran [uklje, Iz mojih spominov, II. del, Ljubljana 1995, str. 250.
5 Ivan Hribar, “Vojne napovedi”, Moji spomini, II. del, Ljubljana 1984, str. 100.
566 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Hinko Smrekar “Ob vojski”, 1914
567ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
boji{~a v Srbiji, Galiciji, ^rni gori, Romuniji in drugam. Prihajalo pa je tudi do raznih
incidentov, nagovarjanj rezervistov v ~asu mobilizacije, naj ne streljajo na srbske brate.
Slovenec je ob za~etku vojne pisal v vojnozanesenem tonu: “Iskrenost, ki smo jo bili opazo-
vali med vpoklicanim mo{tvom, je ob~udovanja vredna. Po vseh ljubljanskih ulicah je done-
lo petje in vriskanje na{ih vojakov, vsepovsod si ~ul vsklike: ’To jih bomo dali!’ @are~ih lic
so krepki korenjaki izjavljali: Za ~ast domovine gremo, kamor nas po{ljejo! Vse je prepeva-
lo, kakor bi {lo na veselo svatbo! Posamezne gru~e so imele seboj harmoniko. Po ulicah jih
je spremljalo ljudstvo s klici: Bog ~uvaj na{e junake! Nikjer ni bilo opazovati potrtosti. In te
popevke po ulicah. Navadno se je glasila ona narodna:
’Oj, solda{ki boben...’
Kot refren pri vsaki kitici pa bilo nekaj novega – v veselem, posko~nem ritmu, ki se glasi:
’Oj, pu{ke pokajo,
se sablje bliskajo,
Srbi jokajo,
a Kranjci vriskajo!’
Velike trume mo{kih pa so tudi oblegale spovednice in prejemale sv. obhajilo. Od mize
Gospodove pa so {li kakor levi na bojno polje s klici ’@ivio Avstija!’ ’Doli s Srbijo!’ ’Vojska
Srbiji!’ Prizori so kazali lepe lastnosti na{ega vojaka. To splo{no, velikansko navdu{enje je
prav najbolj pri~alo, kako so se Srbi varali, ako so kedaj ra~unali na to, da bi se zvestoba
Slovencev do habsbur{kega prestola sploh kedaj omajati mogla. Na{e ~ete bodo zopet
~estiti avstrijski zastavi priborile novo slavo!”6
Vendar se vojna sre~a ni hotela nagniti na avstroogrsko stran. ^e je bila nem{ka zavezni-
ca sorazmerno uspe{na, je cesarsko kraljeva monarhija na za~etku krepko izgubljala. @e
6 “Zvestoba slovenskih vojakov”, Slovenec, 1914/169. Po mnenju prepri~anega panslovana Ivana
Hribarja je bilo izkazovanje avstrijskega patriotizma “skrajno gnjusno, ~love{kega dostojanstva nevredno”,
Slovenci pa naj bi za prisegami zvestobe Avstriji in klici po ma{~evanju nad Srbi skrivali svoj strah. “Dan po
napovedi vojne se je namre~ Ljubljana temeljito spremenila. Vse ulice, vse hi{e so se ozali{ale z zastavami.
Nekatere hi{e so v njih kar tonile. Ni bilo namre~ dovolj, da so bile oli~ene z dolgimi plahtami od strehe do
tal, katere so si omislili ’patrijoti~ni’ hi{ni gospodarji; tudi stanovanjske stranke so hotele pokazati svoj
’patrijotizem’ in so zato mnoge iz njih razobesile zastavice ob vseh oknih svojih stanovanj. Barve zastav so
bile ~rnorumene, belomodro rde~e in belorde~e. Cesarskih in narodnih zastav je bilo pribli`no enako {tevilo.
Drugonavedenih sicer zvani~ni krogi niso trpeli. /.../ Toda razobe{anje zastav {e ni bilo vi{ek onega, kar je
trezno misle~e in rodoljubno navdahnjene ljudi moralo boleti. Saj so si re~i morali, da k temu silijo razmere
po suspenziji ustave in zagospodovanju soldateske. K gnjusu je morala vzbujati ona bizantinska, vso
nizkotnost robskih du{ razodevajo~a servilnost, ki je v gotovem delu mestnega prebivalstva izbila na povr{je
in ki je bila tak{na, da bi bil tujec, ki bi bil tiste dni pri{el v Ljubljano in bi ne bil vedel, za kaj gre, misliti
moral, da je to mesto zadela nepopisna sre~a. Po priliki tak{na, kakor{no dobrohotno nebo po{ilja komaj
vsakih tiso~ let in da zato prebivalstvo mesta ho~e na najsve~anej{i na~in dati du{ka neizmernemu in
nepopisnemu veselju. Nobena nevesta se, ko hrepene~e pri~akuje svojega `enina, ne na{opiri tako, kakor se
je Ljubljana oni dan.
Kaj pa {ele njeno prebivalstvo! V dolgih sprevodih so se mo{ki in `enske z zastavami in godbo valili po
ulicah z radostnimi vzkliki in veselim popevanjem. Ko nalezljiva bolezen je videzno vse sloje prebivalstva
zajelo tako sladkobesno navdu{enje. Fanati~ni govorniki pa so nastopali tu in tam ter sku{ali splo{no
navdu{enje stopnjevati do blaznosti. Res so bili med mno`ico posamezniki, ki so blaznega navdu{enja tulili
ko besne~i dervi{i. Vse te mno`ice so, ko od sadizma obsedene in razpaljene, hitele pred vladno poslopje na
Bleiweisovi cesti, kjer so predstavniku avstrijske dr`avne mo~i prirejale ovacije, katere so bile prave orgije
veselja. To veselje je bilo videzno tak{no, ko veselje mohamedanskih hodo~astnikov, ko njihove o~i zazro tako
`eljno pri~akovano tajinstveno sveto kabo. Vse to pa zato, ker je krhak starec, ki `e o~ividno ni imel
zdravstvene razsodnosti, pa~ pa {e vedno nepremagljivo odvratnost do Slovanstva, z usodepolnim korakom,
ki mu ga zgodovina nikdar odpustila ne bo, pognal ’svoje’ narode v mesnico” (Ivan Hribar, “Vojne
napovedi”, Moji spomini, II. del, Ljubljana 1984, str. 101–102).
568 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
avgusta je do‘ivela proti Srbiji v bitkah na Ceru in na Kolubari huda poraza, nato so Rusi
zasedli Galicijo. Avstroogrska armada se je morala umakniti do prelaza na Karpatih.
Ob izbruhu vojne je bilo v monarhiji z vnaprej pripravljenimi vladnimi in cesarskimi
odredbami za~asno ukinjeno parlamentarno ‘ivljenje in mnoge politi~ne svobo{~ine. Za-
vladal je vojni absolutizem, uvedena je bila stroga cenzura, prepovedani so bili nekateri
~asopisi in dru{tva, paziti je bilo treba na vse javno izre~ene besede, politi~ne stranke so se
smele ukvarjati samo z notranjim strankarskim delom, vsi nevarni posamezniki so bili inter-
nirani ali poslani v konfinacijo.
“Dr`ava ni zaupala lastnim dr`avljanom, zato se je izpremenila v veliko je~o, v kateri so
odlo~evali le policija, oro`ni{tvo, voja{tvo in preki sod,” je zapisal Fran Erjavec.7  Da je
nekdo pri{el v zapore na ljubljanskem gradu, ni bilo potrebna te‘ka obto‘ba raz{irjanja
jugoslovanske propagande, {~uvanja k uporu ali dezertaciji, dovolj je bilo ‘e nekaj neprevid-
no izre~enih besed.8  Marca 1915 je za~elo delovati voja{ko sodi{~e, ki je smelo soditi tudi
civilnim osebam. Ko je za veleizdajalce, narodne buditelje, srbofile, rusofile, vohune, na-
sprotnike Nemcev, tiste, ki so `alili vladarja ali si drznili izre~i protidr`avne izjave, izjave
proti zavezni{ki Nem~iji in njenemu cesarju, ob zmagah avstrijske vojske niso razobesili
zastave ali so ugovarjali voja{kim posojilom, zmanjkalo prostora, so za~eli graditi interna-
cijske tabore. Med interniranci so bili tudi mnogi znani Slovenci: nekdanji ljubljanski
`upan Ivan Hribar, jugoslovansko usmerjeni socialdemokrat Ivan Cankar, pisatelj Fran Ma-
selj Podlimbarski, znan kot avtor srbofilske knjige Gospodin Franjo, ki je o`igosala avstro-
ogrski re`im v Bosni, zaradi katere je bila razpu{~ena Slovenska Matica in zaplenjeno njeno
premo`enje, predsednik Slovenske Matice Fran Ile{i~, Viktor Zalar, Vladimir Levstik, Ferdo
Vesel, Gregor @erjav, Alojz Gradnik, Silvo Kranjec, ~asnikarji Ivan Lah, Rasto Pustoslem{ek,
Milan Plut idr. Prepovedani so bili liberalni jugoslovansko usmerjeni oziroma srbofilski
~asopisi Dan, Glas Juga, Na{ glas, Slovenski dom, tik pred za~etkom vojne sta bili ukinjeni
socialdemokratski glasili Zarja in Rudar. Prepovedano je bilo delovanje Slovenske sokol-
ske zveze.
Za Nemce je bilo vojno stanje tudi prilo‘nost za obra~un z doma~imi Slovani. Izvajali so
protislovensko in protislovansko (protisrbsko) gonjo. Re‘im vojnega absolutizma naj bi
veljal v enaki meri za vse dr‘avljane monarhije, vendar so bili na Slovenskem prizadeti
predvsem Slovenci. Protislovensko in protislovansko vzdu{je so ustvarjali Nemci in Italija-
ni, pri tem pa so jim pomagale civilne in voja{ke oblasti. Preganjanje Slovencev je bilo
mo~nej{e na Koro{kem in [tajerskem, kjer je bila de‘elna oblast v rokah nem{konacionalne
7 Fran Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 221.
8 Zgovorna je usoda Ivana Rudolfa (1898–1962), kasnej{ega borca za severno mejo, ~lana organizacije
TIGR, politika in ~asnikarja, ki so ga zaprli zaradi protiavstrijskih izjav.”Zaradi protiavstrijske dejavnosti in
kot srbofila so mojega o~eta zaprli na ljubljanskem gradu, ko mu je bilo komaj sedemnajst let,” pi{e Sa{a
Rudolf. “’Tako mlad se je `e zameril oblastem?’ ’Kot peto{olec je na idrijski realki zinil nekaj besed o
avstrijskem zatiranju. Njegove besede so pri{le na uho oblasti in 21. maja 1917 so ga prepeljali v Ljubljano,
tako da je slovensko prestolnico prvi~ obiskal neprostovoljno. Sonce je sijalo, ko je avstrijski stra`mojster
Klanj{~ek gnal mojega o~eta in mladega pesnika Frana @gurja po Kolodvorski ulici. Na poti na ljubljanski
grad so trojico spremljali so~ustvujo~i obrazi, pa tudi kaka psovka gore~ih avstrijakantov. Na gradu so
aretirancema odkazali celico – samico {tevilka 7. Tu se je seznanil s pisateljema Ivanom Lahom in Vladimi-
rim Levstikom ter politikom in ~asnikarjem Rastom Pustoslem{kom” (Sa{a Rudolf, Xolotl / Med resnico in
domi{ljijo, Gorica 1996, str, 41).
“V~asih je razlog za aretacijo bil `e na robu sme{nosti. Tako je bil ra~unski svetnik Jo`ef Ko{ir, starej{i
mo`, ki mu je ~rni kruh, ki so ga prodajali na karte, povzro~al prebavne te`ave, obsojen zato, ker je 14.
decembra 1915 v pisarni vpra{al: ’Jaz bi rad vedel, ali na{ cesar tudi ~rn kruh je?’ In ker je na opozorilo,
da je to `alitev veli~anstva, odvrnil: ’To je men vseen, entveder vsi glih al pa noben’” (Janko Pleterski,
“Notranja fronta Avstrije: preganjanje Slovencev”, Ljubljana 1971, str. 23).
569ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
ve~ine. “Val se je preselil ~ez vidnej{e slovenske ljudi ne oziraje se na njihovo politi~no
usmeritev; {e posebno je prizadel slovensko duhov{~ino, ki je res do‘ivela, vzlic dotlej trdno
priznanim izjemnostim stanu, tak{no preganjanje, sramotenje in ustrahovanje, kakr{nega v
srednji Evropi ni bilo ve~ od ~asov reformacije,” pi{e Janko Pleterski. “Izgon slovenske
duhov{~ine med drugo svetovno vojno iz slovenskih ozemelj, zasedenih po nacisti~nih tru-
mah, je imel v dogodkih na [tajerskem in Koro{kem ob za~etku prve svetovne vojne svojo
vredno predpodobo. [tevilo aretirancev in preganjancev drugih poklicev je sicer ve~krat
preseglo {tevilo aretiranih duhovnikov, a vendar je ravno obra~un s slovensko duhov{~ino
imel najob~utnej{e politi~ne nasledke.”9
“Na bledem konju divje jaha smrt,
zastavo v rokah – s truge ~rn prt,
re‘i se v ‘ivi svet in krohota,
da ji ~eljust ko{~ena klopota;
Gostja, ki je svet {e videl ni,
pija~e ~ez in ~ez; ~love{ka kri,
in godci: sabelj ‘venk in grom topov
in pevkuje: stok sirot in jok udov.
Na goste vabim: danes god je moj,
dru‘ice tri pa vabijo z menoj,
vse zale, ljubke sladke, kakor jaz,
prisr~ne mile, kakor moj obraz.
Iz brona prva pla{~ ima se{it,
lase iz sulic, jeklo mesto kit,
v o~eh svin~enih plamen se kadi,
z ‘eleznih prstov se ji kri cedi.
In druga lepa, kakor volkodlak,
in jasna, kot jesenski mlajev mrak,
objame te in drob se v ognju v‘ge,
poljubi, smrtni pot te oblije.
Pa tretja: votlo vdrto nje oko,
vise~a usta, ko‘a, kost samo;
brez solz, vro~nica sproti jih su{i,
brez stoka, brez glasu – ni zanj mo~i.
Hej, to bo ples, le dvigajte pete,
naj~vr{~i plezalci ‘e vkup hite:
kragulj in krokar in krdel pestovk
in gladni ~rv in krvi‘eljni volk.
9 Janko Pleterski, “Notranja fronta Avstrije: preganjanje Slovencev”, Ljubljana 1971, str. 24.
570 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Dru‘ice moje so zares brhke,
zagleda{ jih, lasje se ti je‘e.
Na delo Vojska, Kuga, Lakota! –
V krohotu bela smrt naprej divja /.../
Na kri‘u Jezus sredi grobnih leh,
na ustnah mir, ljubezen v o~eh,
roke prostira, celi svet objet,
na svojem sladkem srcu ga ogret:
Nima{ jih, svet, skrbi tako ~rnih,
ni je, Adamov sin, ni je bolezni,
da ne pre‘ene{ jih, ne preboli{ je,
~e se okoplje{ v moji ljubezni.
Nima{ solza jih, solzna dolina,
da jih moj dihljaj ne posu{i,
nima{ je rane, da je ne izceli{,
~e jo omije Re{nja Kri.
Nima{ srce, je bole~ine,
da ti na mojem srcu ne mine,
Nima{ ga groba, kruta smrt,
da ne bo enkrat spet odprt.”
Pesem o {tirih apokalipti~nih jezdecih, Zmagovalcu, Vojni, Lakoti, Smrti (oziroma Kugi),
je bila objavljena na prvi strani 1. {t. propagandne revije “Svetovna vojska” (1914–1915),
ki jo je urejal Ivan Podlesnik, zalo`ila Katoli{ka bukvarna in sijajno – s pripombo, da so
nekateri vojni prizori prikazani dokaj naivno – ilustriral Hinko Smrekar. “Pod tem naslovom
je pri~elo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoli{ke Bukvarne v Ljubljani,” lahko
preberemo v Mentorju. “Delo je opremljeno z lepimi, ve~inoma izvirnimi risbami in slikami
in bo nudilo enoten popis dana{njih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih
~rtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli ~asopisi. Uredni{tvo ’Svetovne vojske’
ima namre~ na razpolago `e sedaj obilo dopisov in poro~il ponajve~ od slovenskih vojakov,
ki so se udele`ili bojev na ju`nem ali severnem boji{~u. Delo bo vsled tega zanimivo in
vredno, da si je shrani vsaka hi{a za spomin na dana{nje te`ke dni svetovnih dogodkov. S
prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli na{i vojaki, ko se vrnejo z boji{~,
saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se udele`ili in ki so jim `ivo v spominu. ^asopisi
se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in zanamcem, saj bo nudila kroniko sloven-
skega juna{tva.”10
Tik nad pesmijo se nahaja uvodna Smrekarjeva ilustracija, ki prikazuje “Boga vojne”,
bojevnika z mrtva{kim obrazom, oble~enega v `elezen oklep, ki kraljuje nad pokrajino,
posejano s ~etami vojakov, letali, zrakoplovi in drugimi uni~evalnimi sredstvi. Ob straneh
izpod {~itov z za~etnicama umorjenega prestolonasledni{kega para {vigajo strele. Ilustra-
10 “Svetovna vojska”, Mentor, 1914/1915, str. 76.
571ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
cija je nastala na podlagi zapisa “Ferdinandovo varstvo” izpod peresa “Domoljuba”, ki ga
najdemo na tretji strani revije.11
Revija je bila ve~inoma izpolnjena s fotografijami in “dokumentarno” zasnovanimi ilu-
stracijami, na katerih je Smrekar prikazal najpomembnej{e vojne dogodke, vse od diploma-
tskih zapletov do prizorov s fronte in izza nje. V 2. {t., ki je bila v celoti posve~ena vojni
nasprotnici Rusiji, se je Smrekar, ki o~itno ni mogel iz ko`e karikaturista, odlo~il, da bo reviji
vlil malo ve~ duha, zato je narisal nekaj karikatur. Karikatura z naslovom “V pomirjenje”, na
kateri je upodobljen “Spomenik miru” – nekak{en mirovni prispevek ruskega carja, nam
razkriva takratna vojna zavezni{tva. Pred ruskim “spomenikom miru”, ki pa je v resnici samo
kulisa, na kateri je narisan angel s palmovo vejico in rogom izobilja, stojita avstrijski in
nem{ki vojak in si ga ogledujeta. Zdru`ena sta v prijateljskem objemu, medtem ko italijanski
vojak za njunim hrbtom nekam sumljivo preizku{a ostrino sablje. Italija, ~eprav je bila z
Avstro-Ogrsko in Nem~ijo od leta 1882 ~lanica Trojne zveze, je namre~ ob izbruhu vojne
razglasila nevtralnost in se za~ela pogajati na obe strani.12  @e konec leta 1914 so za~ele kro‘iti
novice, da je Avstro-Ogrska pripravljena odstopiti dele svojega ozemlja, da bi s tem pridobila
vsaj italijansko nevtralnost, pa tudi da se Italija pripravlja na prestop k sovra‘niku. Ker antant-
ne sile niso barantale s svojim ozemljem, so ji lahko obljubile ve~, med drugim tudi Slovensko
Primorje z Istro in del Dalmacije, zato je Italija maja 1915 razveljavila pogodbo o prijateljstvu
z Avstro-Ogrsko in Nem~ijo in napadla Avstro-Ogrsko. Vojna se je takrat za~ela tudi na sloven-
skih tleh, odprla se je so{ka fronta, “zato se je zdel polo‘aj za Slovence obupen,” je zapisal
Silvo Kranjec. “[lo je za na{o zemljo in tudi taki, ki so si ‘eleli zmage antante, so privo{~ili
Italijanom poraze. Vojno vodstvo je izrabilo to razpolo‘enje in postavilo skoro vse slovenske
in hrva{ke ~ete na la{ko fronto, kjer so s srditim odporom zadr‘evale Italijane ob So~i.”13  ^e
je dr‘avna varnostna slu‘ba na za~etku leta 1915 ugotavljala, da je vzdu{je na Kranjskem
apati~no, je z vstopom Italije v vojno pri{lo do spremembe. Obramba doma~ega ozemlja je za
11 “Ferdinandovo varstvo (Domoljub): Stra{no veli~asten pogreb ima Franc Ferdinand. Nad 20 miljo-
nov obro`enih mo` in fantov – cvet cele Evrope – grozo vzbujajo~i pogrebci; nebo rdi od strelov, ogenj
za`ganih trdnjav in mest podira oblake, – bliski in po`ari svetijo ob tem strahotnem pogrebu; grom topov in
pu{k pretresa zemlji srce, in v divjih glasovih, ki oznanjajo strah in trepet, odmeva od nebesnega oboka; –
salve v pozdrav kruto umorjenemu, nepozabnemu rajniku. Za vsako njegovo kapljo krvi se jih prelijejo
ne{teti curki; za vsako solzo, ki jo to~ijo za njim mlade sirotice, – potoki solza. Cela Evropa pla~e! To je
pogreb.
Razjarjena volja avstrijskih narodov, do srca zadeta ljubezen do vladarja in domovine kli~e k pogrebu
z vojno trombo, z `venketanjem bridkih sabelj, s trdim pogumnim korakom na{e armade, ki se zemlja stresa
pod njo in ki gre iskat pravice in zahtevat stalnega miru od sovra`nika. Plah se stiska v kotu verolomni,
zavratni Srb in njegov ni~vredni pajda{. H ’krvavemu pogrebu’ svojih `rtev mora in ` njim vred bo moral
zakopati za vedno svoje divje sovra{tvo, svoje morilne namene in svoje srbstvo, da mu ne ostane ve~ sledi na
zemlji. Ne bo mu pomagalo, da mu vstaja Rus na pomo~, tisti Rus, ki ga je hujskal in podpiral, ki je zlorabljal
njegovo narodno zavest, da bi se pripravila razdrobitev na{e dr`ave in uni~enje zlasti nas katoli{kih Sloven-
cev in Hrvatov. Pri{lo je druga~e. Avstrija edina, mo~na in ` njo njena zaveznica prodirata kot hudournik
naprej med sovra`nike in ne more biti nobene dvojbe, da bodo ti temeljito premagani. Pri{lo je hitreje, nego
so se nadejali. Navdu{enje, ki je dr`alo na{o armado kvi{ku pod sivim Radeckim, je zopet o`ivelo. Avstrija je
mlada, ~ila, nezlomna in krvavi ples je {e bolj pomladi in prerodi. @rtev bo hudih in obilnih, toda te `rtve
bodo seme, ki bo iz njega vzklila doba miru in dela, doba blagostanja, doba notranjega reda na temelju
enakopravnosti vseh narodov, ki so sedaj v skupni nevarnosti kot bratje bore za skupno domovino.
Bog je z nami! Franc Ferdinand s svojo soprogo prosi za nas, moli za blagoslov na{i armadi, za tola`bo
na{im `enam in materam! Po zmago gredo na{i fantje in mo`je pod njegovim varstvom.”
12 Trozveza bi za~ela veljati, ~e bi bila ena ali dve od zavezank napadla premo~na sila, torej dve ali ve~
dr‘av. Posebno dolo~ilo je dovoljevalo Italiji v primeru vojne med Nem~ijo oziroma habsbur{ko manarhijo
in Anglijo svobodno presojo glede tega, na kateri strani se bo borila.
13 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 63.
572 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
slovensko prebivalstvo postala nekaj smiselnega. Ma~eha Avstrija je {e vedno predstavljala
manj{e zlo od Italijanov, ki so stegovali svoje kremplje proti slovenski zemlji. Smrekar je na
karikaturi narisal tudi ostale zahrbtne sovra‘nike, ki se skrivajo za “spomenikom miru”: pred-
stavnike antantnih sil, ogromnega Rusa, ki si brusi sabljo, Angle‘a z ostrim no‘em, nekoliko
manj{ega Francoza in marionetno-miniaturno figurico srbskega vojaka. Naslednja Smrekarjeva
karikatura z naslovom “Za{~itniki Srbije se mno‘e” prikazuje angle{kega kralja med blagoslav-
ljanjem zbli‘evanja med francoskim dr‘avnim predsednikom Raymondom Poincarom in ru-
skim carjem. Na karikaturi “Rusija za{~itnik Srbije” pa je upodobil ogromnega brkatega in
kosmatega Rusa z majhnim Srbom v rokah. Srb si le ob tak{nem za{~itni{kem pokroviteljstvu
drzne groziti z bombo personifikaciji Avstro-Ogrske – ‘enski figuri s krono, ki ~aka na svoja
sovra‘nika s pletenim bi~em.
V naslednjih zvezkih Svetovne vojske (do urednikovega vpoklica v vojsko je iz{lo 18
{tevilk in zemljevid evropskih boji{~ v slovenskem jeziku) karikatur ne sre~amo ve~, a
nikakor ne samo zato, ker uredniku ne bi bile po volji – vojna avantura je namre~ postala
preve~ resna. Trpljenje, ki so ga prestajali vojaki na frontah in boji{~ih, ni bilo primerljivo z
nobenimi znanimi podvigi, gorjem ali te‘avami, ki so jih popisovale vojne in voja{ke
zgodovine. Z boji{~ so prihajale vesti o te‘kih bojih, ~asniki so za~eli objavljati sezname
mrtvih in padlih, zato se je prvotno vojno navdu{enje poleglo. Smrekar je za revijo risal
prizore z boji{~, ranjence, ‘e v 4. {t., ki je iz{la sredi decembra 1914, lahko naletimo celo na
tako grozljiv prizor kot je ropanje in skrunjenje trupel padlih nem{kih vojakov. Februarja
1915 je s podobno nazornostjo prikazal obe{anje in streljanje vohunov. O risbah za Svetov-
no vojsko je Smrekar menil: “H. S.jeva fantazija ni potrebovala realnosti, saj je ‘e pred
vpoklicem k vojakom izdelal po naro~ilu Katoli{ke bukvarne v Ljubljani risbe tako grozne-
ga zna~aja, da so naro~itelji prebledevali od strahu, – ~e{ da vojna ne more biti tako
stra{na.”14  Smrekarju se je pri opremi revije s tremi ilustracijami pridru‘il tudi Maksim
Gaspari, ki je leta 1916 izdelal tudi ilustracije za knjigo Pavla Flereta Avstrijska slava v
prvih dneh svetovne vojne. V zadnjih zvezkih Svetovne vojske ilustracij ni ve~. Fotografija
v dvojni {t. 16/17 npr. prikazuje plenilskega volka in mrhovinarsko ptico ob truplih vojakov
in nam sporo~a, da se je nekajmese~ni vojni podvig ‘e zdavnaj spremenil v klanje, ki se mu
ni zdelo konca in ni potrebovalo samo enega, temve~ mno‘ico novih Vere{~aginov.15
14 Hinko Smrekar, ^rnovojnik, Ljubljana 1919.
15 Vasilij Vere{~agin (1842–1904) je najznamenitej{i predstavnik ruskega batalisti~nega slikarstva 19. sto-
letja. Po celem svetu je zaslovel s Turkestansko serijo (1871–1873), sliko “Apoteoza vojne” (1870) idr.
Udele`il se je spopadov v Osrednji Aziji in rusko-tur{ke vojne 1877–1878. Leta 1904 je utonil ob eksploziji
poveljni{ke ladje Petropavlovsk v Port-Arturju. Njegova dela so razkrivala tragiko vojne, “ni manjkalo
motivov velike hrabrosti in juna{ke po`rtvovalnosti, kakor tudi epizod, ki so pri~ale o nenavadnem pogumu
/.../, toda {e mo~neje se javlja poteza, poudarjajo~a divje barbarstvo, nesmiselnost, strahotno tragiko in
trpljenje, ki jih prina{a s seboj vojna. Te slike, kakor da tekmujejo v prikazovanju vojne resni~nosti in v
stra{ni, uni~ujo~i kritiki le-te” (Vojeslav Molé, Ruska umetnost, Ljubljana 1957, str. 236); “Vojskine grozote
je slikal, da se je bojeval proti vojni s ~opi~em v roki; obsojal je prelivanje krvi. – S tega stali{~a umevamo
njegovo ’Apoteozo vojne’: Visoka piramida je sestavljena iz lobanj ubitih vojakov; na njih se zbirajo
krokarji. Umetnik je sliko posvetil ’vsem zmagovalcem preteklosti, sedanjosti in prihodnosti’. Drugo sliko je
naslovil ’Premagani’. Od solnca o`gana rumenkasta ravan; pop v ~rnem pla{~u s kadilnico blagoslavlja
bojno polje, ki na njem trohni ne{teto napol nagih vojakov-mrtvecev. Groza navdaja ~loveka, ko gleda
prizor: ’Po napadu’. Na boji{~u zbirajo ranjene vojake. ^astniku je granata odtrgala pol ~eljusti; obveza je
temnorde~a; kri, ki je prodrla skozi tkanino, kapla na zelenkasto uniformo. Prostak si je obvezal roko;
brez~utno ~aka, da ga spravijo na voz in odpeljejo v bolni{nico. Tretji vojak le`i brez noge na tleh; na bledem
obrazu se bere, da so njegove ure {tete. – Mol~e smo stali ob takih in podobnih slikah, vse pa nas je
navdajalo isto ~uvstvo: Vojske – re{i nas, o Gospod!” (Ivan Knific, “Matu{ka Moskva”, Dom in svet, 1914,
str. 395).
573ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
“Revija ’Kunst und Künstler’ si predstavlja razvoj slikarstva po vojski na slede~i na~in;
Ni se nam treba bati, da bodo po vojski zavladale slike bojev in tabori{~ v stilu tistih slik, ki
so po vojski 1870 pobudile javno zanimanje,” lahko leta 1914 preberemo v ~lanku “Vojska
in upodabljajo~a umetnost”, objavljenem v reviji Dom in svet. “Nasprotno, zdi se nam, da
bodo na{i mladi slikarji, katerih je zelo mnogo na bojnem polju, do`iveli zelo znamenite
slikarske senzacije. Umetni{ka generacija leta 1870. se je zanimala za predmet: dana{nji
talenti so vzgojeni impresionisti~no. ^esto jih bo obvladala mno`ica prikazni, stra{na lepo-
ta vojske in bogato, slikovito gibanje pokrajine, skozi katero divja boj.” Zato se moramo
pripraviti na pokrajine, polne prahu in dima, ki jih bo osvetljevalo kruto sonce, v katerih
bodo granate delovale kot eksplozije narave same, mno`ice vojakov se bodo strnile v strahot-
ne gibljive motive, iz kr~evitega `ivljenjskega boja pa bo vstal ornament nove lepote.
Nastajale bodo morda slike polne krvi, razdejanja in podivjanosti, vendar bomo o njih lahko
rekli kot nekdaj o “Bojnem polju” nekega mojstra: Podobno je {opku ro`. “Ogromna mno`ica
novih zaznav bo pripravila pot novi ~utnosti in slikar, kipar, ~e se vrne zmagovit z bojnega
polja, bo tudi v umetnosti zmagalec.”16
16 Po: “Vojska in upodabljajo~a umetnost”, Dom in svet, 1914, str. 380.
Josip Mantuani je menil, da omenjeni ~lanek predstavlja prero{ko “novostrujarsko” teorijo, pisano
dale~ od bojnega polja. “Le eno je psiholo{ko zanimivo: dejstvo namre~, da bo zanimanje za vsebino
neizogibno. To je povedal na{ pisatelj nehoté, zoper svojo namero. Posito, sed non concesso – da je
impresionizem res edino pravo na~elo v umetnosti, moramo vendar pribiti, da bi moral imeti slikar – in za to
gre v prvi vrsti -, ki bi hotel izvr{iti dobro impresionisti~no sliko, dovolj posameznosti na razpolago. In s tem
je povedano vse: da se bo oklepal posamnih oddelkov in sestavljal iz njih obse`nej{o sliko – ako ne bo raj{i
predlo`il svojih pristnih {tudij, ki bodo gotovo bolj izvirne in impresionisti~ne, kakor umetno sestavljena
podoba. Umetnik se bo oziral pri umotvorih te vrste tudi na konsumente. Vojakom so posamne epizode ve~,
nego konstelacije vse bitke. Prizori, da be`i nasprotnik, ker je premagan, artileristi~no uni~en, po infanteriji
vr`en, ker mu preti nevarnost, da ga zmagoval~eve vrste objamejo, ti prizori so ostali v spominu onih, ki so
sodelovali, in zato si jih bodo `eleli. In umetniki jim bodo ustregli. – So pa tudi umetni{ko-tehni~ne ovire za
na~rt, ki ga je zarisal gori omenjeni pisec. Pra{no pokrajino naslikati ni te`ko; nekaj voja{kih oddelkov
postaviti v to pokrajino – kolikor je ne zastira prav – tudi ni nepremagljiva naloga. A tu zahteva vendarle
realnost predmeta, da se ti ~etni oddelki smotrno gibljejo. Tu je za~etek te`av. Velika in razse`na pokrajina ne
dopu{~a tega jasnega vpogleda; ako bi hotel umetnik pri vsem svojem impresionizmu ozna~iti pravilno
razporedbo ~et, bi tega ne zmogel. Ako je to `e pri slikarjih, kaj naj re~emo od kiparjev? Najob{irnej{i relief
je zelo omejen in zaostaja v svoji zmo`nosti, utelesiti tvorbe umetnikove du{e in fantazije, dale~ za sliko; zato
pa je to, kar nam predo~uje, izrazitej{e. Razvidno je `e iz teh migljajev, da je mo`nost, izvesti prerokovano
smer, zelo dvomljiva in negotova, pravtako pa tudi vsaka druga individualna namera.” Mantuani je svoje
prepri~anje strnil v naslednji stavek: “Ako nam je torej kaj do blagoslova umetnosti, nam nalaga vojna kot
ugodna prilika za to dve nalogi: popraviti, kar je ugonobljenega, in preustrojiti smer sedanje umetnosti.”
Vojna naj bi ugonobila nezdrave razmere, ki vladajo na umetni{kem prizori{~u, brezsmernost in povr{nost,
iz~istila bo nazore in utrdila dobra in plemenita osnovna na~ela, izlo~ila iz kulture brezsmiselno posnemanje
tujih vzorcev, umetni{ke nebrzdanosti in nespodobnosti, umetni{ko razkolni{tvo, je bil prepri~an Mantuani.
“Nadaljevanje gori ozna~enih razmer imamo tudi sedaj, med vojnim hrumom; bistvo je ostalo – zunanja plat
pa je prebarvana z drugimi barvami: to je izkori{~anje ~uvstev v sedanjih te`avnih urah po ’patrioti~nih’
spekulantih. [iri se literatura, ki se kar cedi od brezstidnega bizantinizma ali pa krvavega sovra{tva;
vsiljujejo nam slike, ki ne povedo ni~esar, ki so bile morebiti risane na bojnem polju, {e prej pa kje v kakem
zakotnem ’umetni{kem zavodu’. Na ogled so razglednice, ki se ozirajo na zle in{tinkte: sirovost, {kodo`eljnost,
nizkotno roganje pobitemu sovra`niku, zasmehovanje avtoritete – in last not least -: cherches la femme v vseh
polo`ajih in fazah! Na{a kultura je zelo izprijena – a zoper to gnilobo mora protestirati tudi tedaj, ako bi
odklanjala vzvi{enej{a eti~na na~ela v umetnosti. Pripoznamo radi, da se zadrega umetnikov med vojno ne
more upirati tem – recimo {irokovestnim – kulturnim branjevcem; vsaj uspe{no ne. Umetnik, ki trpi bedo s
svojo dru`ino, ki je morebiti celò v dolgeh – a brez zaslu`ka -, ki trpi fizi~no in psihi~no, tak umetnik je
prisiljen, da sprejme vsako naro~ilo, da le zaslu`i in se vzdr`i” (Po: Josip Mantuani, “Umetnost in vojna”,
^as, 1915, str. 187, 191–195).
Znanstvena revija Leonove dru‘be ^as (1907–1942) je objavila tudi kratek povzetek knji‘ice dr.
Oskarja Doeringa “Krieg und Kunst”. Doering je menil, da vojna za umetnost ni kaj prida. “Daje ji sicer
mno‘ino tvarnih spodbud, vendar te hitro izgube vabilno mo~ za novo stvarjanje. Vojna bo za na{o umetnost
574 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Ivan Vavpoti~ (1877–1943), ki je med leti 1915 in 1918 deloval kot vojni slikar na
Primorskem, je z nekaterimi svojimi deli dobesedno sledil zgoraj navedenim smernicam. Iz
leta 1917 je njegova slika “Gore~i italijanski polo`aj pri Tolminu”, ki jo hrani Narodni
muzej v Ljubljani in prikazuje no~ni motiv pokrajine ob fronti, ki jo osvetljujejo raketni
signali. “V njihovi fosforescen~ni lu~i, ki je na sliki hipno o`arila cerkev in kulise drevja, se
je za romanti~no dojemljivega slikarja no~na pokrajina spremenila v fantasti~no, skoraj
pravlji~no prizori{~e in skrivnostno estetsko do`ivetje.” Podobno je zastavljena tudi
Vavpoti~eva slika “Po`ar na kolodvoru v Sv. Luciji” iz istega leta. Ikonografsko izviren
motiv predstavlja Vavpoti~eva kompozicija na kri` pribitega “kranjskega Janeza”, na kateri
je Vavpoti~ poistovetil medvojno trpljenje Slovencev s Kristusovim mu~eni{tvom.17
Kot je zapisal Hinko Smrekar sam, mu je 1. svetovna vojna izbrala vlogo “~rnovojnika”
(oziroma “Landsturmanna”), vendar se je dokaj uspe{no uspel iztrgati njenim krempljem. Svoje
medvojne dogodiv{~ine nam je ohranil v rokopisno pisani in bogato ilustrirani knji`ici z
naslovom “Henrik Smrekar – ~rnovojnik.”, ki jo je leta 1919 izdalo “Zalo`ni{tvo Umetni{ka
propaganda”. Samega sebe je v njej prikazal kot nekak{nega slovenskega “[vejka”, junaka
satiri~nega romana Jaroslava Ha{ka (1883–1923), ki ga je izvrstno ilustriral ~e{ki karikaturist
Josef Lada (1887–1957). “Drasti~no je [op. Smrekar] naslikal vse {tacijone kri`evega pota, tudi
cini~no, manj satiri~no, a {e najmanj humoristi~no. Celo Smrekarju je namre~ v~asih zaledenel
humor, se mu spremenil dovtip v psovko in se mu spa~il krohot v besno grimaso, saj je do`ivel
preve~ izbruhov ~love{ke bestije in neumnosti.”18 Odlomek je iz ocene, nastale ob izidu
Smrekarjeve knji`ice, ki je vzbudila veliko zanimanja in kmalu dosegla lepo popularnost.
samo tedaj plodna, ~e si prizadevamo opazovati jo z najvi{jega stali{~a, ~utiti in umevati njene najgloblje
zavestne in nezavestne smotre. To je pa te‘avno, dokler {e vojna traja in si s svojimi velikimi dogodki osvaja vse
zanimanje samo zase… Dotlej je vojna izredno bogata zaloga motivov, pred vsem za tiste, ki jim je dovoljeno
zbirati na boji{~ih vtise. Naravno je, da jim je naravnost za to hvale‘na. Vendar nam bo {ele mirovni ~as dal
tistega po~itka, da bomo mogli vojne uspehe na vse strani izrabiti in jih poglobiti. Torej to ni pravi ~as za
umetnike. ’Umetnik ima danes samo tri mo‘nosti,’ kakor pravi Pavel Wertheim [op. prevod Wertheimovega
’Pisma mlademu umetniku’ je bil objavljen v Domu in svetu]. ’Mol~ati… ali mar{irati s tornistro na ple~ih v
ruske stepe; ali izdelovati aktualne vojne slike in vojne pesmi, kakor jih zahtevajo tisti, ki so ostali doma…”
Doering se dotakne tudi vojnih spomenikov: “Vsak vojna je nekaj velikega, heroi~nega in zapusti vedno ve~
ali manj vtisov. Saj gre navadno za obstanek enega ali drugega naroda. To veli~ino ho~ejo rodovi ovekove~iti,
in umetnost ima navadno vlogo, to izvr{iti. Skrbeti mora, da ostane spomin na vzvi{ene ~ase v primeri obliki. /
…/
Kakor vedno, bodo tudi po tej vojski vojni spomeniki v dveh okro‘jih: doma in na boji{~ih. Njih oblika
bo ali alegorija ali posamezne osebe. Spomin padlih nam bo vedno drag in stavili jim bomo nagrobne kakor
tudi druge spomenike. /…/
^e ‘e vsak nagrobni spomenik ho~e svojega stila ali izraza, koliko bolj vojni spomeniki! Za to treba
pristnega ~uvstvovanja, a to je v na{em nadkultiviranem, a prave, notranje kulture ubogem svetu tako redko.
V vojnem spomeniku mora biti v snovi in v vsebini misli izra‘ena posebnost tistih, ki po~ivajo pod spome-
nikom. Voj{~ak je daroval svojo osebnost za splo{nost, zato ne sme biti njegov spomenik preve~ individualen.
Uklonila ga je te‘a vojne, zato mora biti spomenik iz resne, te‘ke, trde snovi. Na nikak na~in ne sme nagrobni
spomenik posameznika ali tudi skupin nasprotovati religioznemu ~uvstvovanju. [ele verska podlaga vesolj-
ne kulture daje narodnostnim in domovinskim mislim pravi pomen, globokost in trdnost, svojstva, ki se
morajo izra‘ati tudi v umetni{kih delih in jim dajati vrednost. Pri vsakem spomeniku, sploh pri vsaki
umetnini, moramo pomisliti, da oblika ni radi sama sebe, temve~ da slu‘i vsebini. Naj bi nas ta vojna nau~ila
ceniti to, kar je notranje, trajajo~e, da nam bo pomen ve~ kot oblika! Umotvor naj vpliva od znotraj na
zunaj, ne pa od zunaj na znotraj! /…/
Kakor vedno, se bode tudi sedanja umetnost vojnih spomenikov poslu‘evala alegori~nih izrazov. Jasna
zahteva pa je, da izra‘a alegorija kaj pravega in pomenljivega in da je izra‘ena v njej jasno velika misel, ki
ji slu‘i spomenik. Predstavljati mora ‘ivljenje na{ega ‘ivljenja, duha na{ega duha in na{ega narodnega
bitja” (Po: Jos. R. Stabèj, “Umetnost in vojni spomeniki”, ^as, 1917, str. 131–132).
17 Po: Mil~ek Komelj, “Katalog razstavljenih del”, Ivan Vavpoti~ 1877–1943, Narodna galerija v
Ljubljani, 1987, str. 85–86.
18 Jos. Kremen, “Henrik Smrekar – ~rnovojnik”, Slovenski narod, 1919/234.
575ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Iz knji‘ice izvemo, da je bil Smrekar na za~etku leta 1915 vpoklican k vojakom. “15. febr.
15 je bil v ’enoletnega prostovoljca Janeza’ preoble~en”, za kar “se je temeljito pripravljal
s 6 tedenskim stradanjem s pretiranimi u‘itki, s trdim delom in s krepkim preklinjanjem
vla~uge Avstrije”, saj je “prisegel in sklenil, da ho~e dosledno varovati svojo jugoslovansko
~ast”.19  “Vljudno ponudbo, naj postane, ~e `e ne general, pa vsaj Vere{~agin II., je
nehvale`no odklonil”. Odlo~il se je, da se bo na vse mogo~e in nemogo~e na~ine posku{al
re{iti voja{ke suknje. Naposled se mu je res posre~ilo. Do novembra 1915 je dobil dopust.
Toda anonimna ovadba cesarju vdanega domoljuba ga je zaznamovala kot srbofila in ruso-
fila.20  V ~asu strogega re`ima vojnega absolutizma je anonimna ovadba zado{~ala in Smrekar
je bil aretiran. Niso pomagale niti domoljubne ilustracije za Svetovno vojsko, niti vrsta
razglednic iz zbirke “Vojska v slikah”, saj so bile enako znane tudi njegove risbe, ki so
sme{ile Avstro-Ogrsko, Nem~ijo in militariste.21  @e pred vojno so nastale tudi Smrekarjeve
19 Vsi citati, ki se nana{ajo na Smrekarjevo vojno avanturo, so iz ^rnovojnika.
20 Ovadba izpod peresa “avstroogrskega patriota, biv{ega, po{tenega discipliniranega vojaka, ob~udo-
valca na{e ~udovite dinastije, na{ega sr~nega, pogumnega oficirskega zbora in zvestega dr`avljana” se je
ohranila v zapu{~ini Frana Vesela. Nekaj zgovornih odlomkov: “An das K. w. K. Militär Komando in Graz.
Der bei der Musterung assentierte akademische Maler Heinrich Smerekar, derzeit im Unterschischka Nr.
136 wohnhaft war im Früjahre durch einige Wochen bei Militär, verstand es – sich durchzuschwindeln und
gab verschiedene Krankheiten vor, bis er schliesslich bis zum November rückbeuralubt wurde.
Smerekar, welcher durch und durch serbe und russophil ist, sich nur in solcher Gesellschaft bewegt, hat
sowohl gegen das hochlöbliche und tapfere öster. Offizier – als auch militärärtzliche Officierskorps in
slovenischer Sprache folgende Aeusserungen gemacht:
Alle unsere Officiere vom I. General bis zum letzten Leutant sind Eseln und nicht wert, dass man sie beim
Wasser und Brot verhungern lässt. Die Militärärtzte sind dummm speciel der Stabsartzt Gedulgiger in Laibach,
dass sie das Gras wachsen hören und verstehen nicht das Mindeste, denn sonst hätte man mich wohl nicht
beurlaubt. Habe um mich loszuschwinden Kreide gefressen und viel schwarzen Kaffe getrunken worauf ich sehr
schlecht aussah und man sich dort bei diesen Regimentsaffn für ernst krank und untauglich erklären.
Er hat sich in einer Gesellschaft auch wiederholt geäusser, dass Krain, Croatien, Bosnien, Dalmatien
udgl. bald serbisches Gebiet sein werden. Wonach hier die richtige Regierung sein wird, nur dass diese
Länder in der österr. deutschen Barbaren endlich befreit und slavischen Brüdern übergeben wird.
Weiter sigt und pfeift er sehr oft serbische Lieder, pfeift die Marselaise udll. feindliche Unsinne, freute sich
sehr über unsere Niederlage in Belgrad und Przymsl, preist bei jeder Gelegenheit die russischen und
serbischen Siege und v. a. was zum schreiben zu viel wäre...
Es tut uns herzlich leid, diesen Verbrechen nicht durch gründliche Beweise der Gerechtigkeit zufüren zu
können. Bitte diesen Schurken gründlich ärtzlich untersuchen zu lasen, denn wenn er die ganzen Nächten
saufen und lumpen kann, so wird er auch beim Militär irgend etwas leisten können” (Veselova zbirka, mapa
I o H. Smrekarju, Rokopisni oddelek, NUK, Ljubljana).
“Smrekar si je na vso mo~ prizadeval, da bi odkril pisca tega pisma in opral svojo ~ast,” pi{e Helena
Lo`ar-Podlogar. “Bil je prepri~an, da je ovadbo ’diktirala od zlobnosti znorela `enska’, slutil je celo, da
tista, ki je bila tik pred areatcijo kljub sporu z njim neverjetno prijazna, ali kakor ja zapisal v pismu Ivanu
Cankarju ’...hat eine verdächtig zuckersüsse Miene gezeigt und sich sonst verdächtig zuvorkommend benom-
men hat...’. Imena pa ni hotel povedati, dokler se ne bi natan~no prepri~al. Prijatelje je ve~krat prosil, naj
mu po{ljejo kopijo te ovadbe, naj mu preskrbijo dobrega odvetnika (pla~al ga bo lahko s slikami), predvsem
pa, ’naj imajo o~i in u{esa odprta, tako da mu bodo lahko pomagali.’ Dolge mesece je v zaporu na Zgornjem
[tajerskem (v @ajflingu/Scheifling) ~akal na superarbitra`o in pisaril Veselu zdaj potrta, zdaj zopet ~rno-
humorna pisma na ra~un ovadbe in sebe: ’[uft se smeje v pest, dobro zadekan v svojem koti~ku... Tako sem
torej prispel do te {tacije svojega kri`evega pota... O humor tega `ivljenja. Pisati bi se moral Smola, ne
Smrekar... Oni {uft, ki je dr`avo obremenil z nepotrebnimi stro{ki zame, pravi, da je patriot. Jaz, ki sem vedno
pazil na korist domovine, ki sem po svojem ob~utenju in po spoznanju g. voja{kih zdravnikov neprostovoljen
parazit na telesu dr`ave, sem seveda nasprotje onega ovaduha...’” (Helena Lo`ar-Podlogar, “Narodopisni
motivi na tarok kartah Hinka Smrekarja”, Smrekarjev tarok, Ljubljana 1992, str. 20).
21 Npr. serija 8 risbic z naslovom “Senzacijonelna odkritja o slovenski iredenti”, ki jo je Smrekar
namenil “poklicanim faktorjem v resno uva`evanje!!!”. Na njih je prikazal nevarne “veleizdajalce”: lojalno
gostilni{ko omizje, `eparja, paglavca, ki je zapel srbsko “Onamo, onamo...”, otroka, ki je raztrgal zemljevid
Avstro-Ogrske...
576 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
risbice za Slovanski tarok z motivi iz ljudskega `ivljenja slovanskih narodov, ki ga je
cesarsko-kraljevsko policijsko ravnateljstvo v Ljubljani avgusta 1916 prepovedalo zaradi
“neprikrite panslovanske podobe” in ogro`anja javnega reda. Na za~etku leta 1918 je bil
zopet dovoljen. “4. avgusta sta pri{la 2 mo`a s policije H. S.jev ’atelje’ pospravljat, ~e{ da
je zgre{il nebroj antipatrijoti~nih zlo~inov – v sliki in besedi,” je v “^rnovojniku” zapisal
Smrekar. Pospremila sta ga na policijo, k nadkomisarju dr. Michaelu Skublu, ki naj bi ga
Smrekar v ^rnovojniku uspel narisati kot “popolnega dr. Körberja”.22  “Anonimna ovadba
je H. S.ju o~itala razen umora lastne matere vse mogo~e zlo~ine. Dokaz za njih mo`nost je bil
H. S. jev policijsko dokazani alkoholizem.” Smrekar je bil interniran najprej v zaporih na
ljubljanski policiji, nato na ljubljanskem gradu, od koder so ga poslali v tabori{~e Wagno
pri Lipnici ob Muri, kjer je bilo tabori{~e za begunce iz Galicije, od tam pa v Enzersdorf na
Ni`jem Avstrijskem in kon~no v internacijsko tabori{~e za politi~ne osumljence Mittergra-
bern. V tabori{~u je bilo poleg velikega {tevila Italijanov, predvsem Tr`a~anov, tudi mnogo
Slovencev. Smrekar je tu naletel na pisatelja Vladimirja Levstika, urednika Jutra in Dneva dr.
Ivana Laha, ki je “vsak ruski poraz smatral za genijalno – ’prefrigano’ potezo Rusov (in
antante sploh)”, enega vodilnih preporodovcev Viktorja Zalarja, rusofila, vipavskega lju-
dskega pesnika in trgovca Frana @gurja in ~asnikarja, rusofila in slovanofila Rasta
Pustoslem{ka. V njihovi dru`bi se je po~util prav prijetno, v~asih je tudi “’ovekove~eval’
svoje nevarne tovari{e in jih iz golega ~lovekoljubja zabaval z eroti~nimi groteskami v
besedi in sliki”. 28. septembra je moral iz Mittergraberna, ozna~en kot “p. v.” (politisch
verdächtig/politi~no sumljiv), oditi v voja{nico v Judenburg na Zgornjem [tajerskem, kjer
je bilo tedaj dopolnilno poveljstvo c. in kr. kranjskega 17. pehotnega polka. Tudi tu je na{el
vrsto dobrih prijateljev, mdr. Ivana Cankarja, ki se je Smrekarju pohvalil: “Tiiii, al’ nisem res
en fejst soldat?”, in nekdanjega ljubljanskega so{olca in Vesnana, kiparja Svitoslava
M. Peruzzija. Med bivanjem v Judenburgu ga je oficirska patrulja skupaj s Cankarjem,
Peruzzijem in Avgu{tinom Arselinom “nasutega” zapisala, za kar si je prislu`il le 30 dni
zapora v voja{nici. “H. S. kot ’vojak’ ni u`ival prevelikega ugleda. Pri prvem raportu ga je
od njega raz`aljeni nadporo~nik nahrulil: ’Sie sind überhaupt ein großer Civilist!’ – Tovari{i,
ki so paradirali s svojimi juna{tvi, so ga malodane zani~evali, ker je ve~krat izjavil, da ga
prav ni~ ne veseli, ljudi kar od kraja pobijati (brez pravi~ne izbire), posebno pa ne v slu•bi
Moloha-Kapitala.” Še nadalje se je izmikal fronti, zato so ga iz bolni{kega okrevali{~a v
“•ajflinku” (Scheifling) nedale~  od Judenburga poslali v garnizijsko bolnico v Gradec,
kamor ga je spremljala ovadba zaradi simuliranja. Na tamkaj{nji opazovalnici za du{evne
bolezni se je nadvse uspe{no izdajal za norca, tako da so ga naposled ~rtali iz voja{kih list:
med zdravni{ko vizito se je “skril pod odejo, treso~ se po vsem `ivotu. Zdravnik ga je s
te`avo privabil na dan, tola`e~ ga z milimi besedami in glade~ ga po glavi in licu. Na
zdravnikova pra{anja je sunkoma in hlastno odgovoril le, da ga ho~e pape` slovenske
slikarije R. Jakopi~ uni~iti, R. J.eva `ena pa da ima povsod zveze in hujska zoper njega. Po
“V~eraj je bilo mnogo smeha v Pre{ernovi ulici. Pri Schwentnerju so izpostavljene nove karikature
slikarja H. Smrekarja. Karikature obsegajo osem slik, ki ka`ejo veleizdajalce. Dovtipi so zelo posre~eni in
dobro ilustrirani. V neki gostilni je pol ure molk, na to nekdo zazdeha: Aha, Srbija – in, glejte, veleizdaja je
tu. – Neki otrok je raztrgal zemljevid Avstro-Ogrske! Veleizdajstvo. Celo v strani{~u so izvlekli veleizdajo na
dan. I. t. d. Skratka smeha je dovolj. Pod karikaturami je napis: odgovornim faktorjem v prevdarek.
Priporo~amo” (“Veleizdajalci in njih preganjalci na karikaturah”, Dan, 1913/493).
“V soboto je ’Dan’ poro~al o karikaturah v Schwentnerjevi trgovini. V~eraj zjutraj so hiteli ljudje gledat karikaturo. Toda
okno je bilo prazno. Karikatura je bila namre~ konfiscirana. Ubogi veleizdajalci – celo na katerikaturah nimajo mnogo mira,
celo na papirju so – nevarni” (“Konfiscirani veleizdajalci”, Dan, 1913/494).
22 Jos. Kremen, “Henrik Smrekar – ~rnovojnik”, Slovenski Narod, 1919/234.
577ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
viziti so tovari{i H. S.ju ~estitali. Ta pa jih je za~udeno gledal.” Zdravni{ka diagnoza se je
glasila: “te`ka psihoza na podlagi hereditarnega alkoholizma”. Sredi aprila 1916 se je
Smrekar tako sre~no otresel vojske in se vrnil v Ljubljano.23
Osnutki za Smrekarjevo knji‘ico so za~eli nastajati ‘e v Gradcu. “Take sitne muhe je
H. S. preganjal z raznimi risanimi {alami, prikupljivimi predrznostmi, ki je ‘ njimi obkladal
svojo okolico – tudi gg. zdravnike,” namre~ lahko preberemo v “^rnovojniku”. “Samemu
sebi tudi ni prizana{al, -’jednaka pravica za vse!’ Njegove fantasti~ne, skrbno prikrite,
dvoumne ’zafrkacije’ na ‘alost in karneval svetovne vojne, na avstr. razmere v ob~e, na
razmere v bolnici posebej, – so gg. zdravniki – ~ast jim! – dobro razumeli in zakrili s svojo
diskretnostjo.
Veliko smeha je vzbudilo njegovo poro~ilo o lastni voja{ki in ’politi~ni’ karijeri, (oprem-
ljeno s 16 skicami) To je izro~il zdravnikom kot prilogo k svojemu aktu, ~e{ da je sam po sebi
pa~ najbolj{e informiran.”
Smrekarjev “^rnovojnik” brez kan~ka zadrege sledi avtorjevi odisejadi iz let 1915–1916.
Na naslovnici se je Smrekar upodobil v “cesarskih koprivah” (voja{ke uniforme so delali iz
blaga, stkanega iz kopriv). Zgovorno dr`i fige Avstro-Ogrski, saj se mu je posre~ilo izmuzni-
ti njenim krempljem. Na naslednjih 24 straneh je nanizal kar 50 ilustracij, izdelanih v teh-
niki perorisbe, ki pa niso enakomerno razporejene med rokopisnim oziroma z roko pisanim
tekstom. Ilustracije te~ejo vzporedno s tekstom in ga iz~rpno dopolnjujejo. Smrekar je vanje
ponekod vklju~il tudi obla~ke z izpisanim besedilom, ki jih sicer sre~ujemo pri stripu.
Bogate knji`ne opreme so bile zna~ilne za secesijsko obdobje, pri nas so se zato zanje {e
zlasti prizadevali Vesnani, ki so svoje likovno znanje ob prelomu stoletja nabirali na Du-
naju, ki je poleg Münchna veljal za sredi{~e secesijske umetnosti v nem{kem kulturnem
prostoru. Tudi Smrekarjeva knji`ica je bila naslednik razko{nih knji`nih izdaj s preloma
stoletja, ki naj bi tvorile enoten umetnostni organizem, pri katerem sta bila posebej obliko-
vana naslovna stran in predlist ter je vseboval {tevilne ilustracije, usklajene s pisavo, ini-
cialkami, vinjetami in raznim tipografskim okrasom.
V ^rnovojniku in nekaterih drugih Smrekarjevih karikaturah lahko vidimo tudi svoje-
vrstno pri~evanje o moralnem razpadu dru‘be v vojnih letih. Smrekar je zapisal in seveda
tudi narisal, da so se takrat razpasli “detektivstvo, ovadu{tvo” in “‘enska obrt”, “obiskal nas
je vojni kruh in druge nadloge”, “oblastniki so nam dajali malo (razen naredb in odredb),
zahtevali nezmerno”, “vernim ~astilcem boga Kapitala so rastle blagajne, trebuh in pre-
vzetnost”, “svetniki v cerkvah so se dolgo~asili”, “Bog, mamka bo‘ja in vsi svetniki in
svetnice so presli{ali marsikatero pikro javno ‘alitev svoje ~asti”... Leta 1917 pa je nastala
Smrekarjeva akvarelirana perorisba s tu{em “Micka Butara”. Na njej je prikazal spremembo
Micke Butare v Mim~i Butaro, trgovko “z ljubeznijo na drobno in debelo”. Pri uspe{ni
Mickini medvojni karieri je bila po Smrekarjevem soudele‘ena tudi “izpra{ana babica”
Alojzija Cimbara, ki je, kot lahko razberemo iz {tevilnih fetusov, ki se dvigajo iz Cimbarine-
ga dimnika naravnost v nebesa, na tihem poskrbela za lepo {tevilo umetnih splavov.
Med pregledovanjem {tevilnih avtoportretnih karikatur in satiri~nih ilustracij lahko
ugotovimo, da je Smrekar na njih ‘elel zabele‘iti in komentirati vse pomembne dogodke v
svojem ‘ivljenju. Zato je Smrekar najbr‘ tudi avtor z najve~jim {tevilom avtoportretnih
23 “Zanimivo dejstvo je, da je tudi pokojni Ivan Cankar kot vojak zaglumil... ne blaznika – nego
degeneriranega alkoholika. Sam je veselo pripovedoval, kako je prosil svojega poveljnika dovoljenja, da
opeva njegovo lepo psico in kako je dokazal, da ni sposoben urejati kompanijske knji`nice, ki je {tela jedva
par sto knjig. Tudi Cankarju se je poskus posre~il in mu pomagal, da je bil kmalu superarbitriran” (Jos.
Kremen, “Henrik Smrekar – ~rnovojnik”, Slovenski Narod, 1919/234).
578 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
upodobitev v slovenski likovni umetnosti. V “^rnovojniku” karikaturista sre~amo v vrsti
prizorov, npr. pri asentaciji v dru‘bi z Milanom Pugljem. Iz ~asa 1. svetovne vojne se je
ohranila tudi karikatura, ki nam prikazuje Smrekarja, medtem ko ga s ko~ijo peljejo v zapor.
Na dopisnici, ki jo je poslal J. Ziherlu (datirana je 22.4.1916), se je upodobil z Damok-
lejevim me~em, ki mu visi nad glavo, da bi tako ponazoril stalo prisotno nevarnost, ki mu je
pretila. Na eni od dopisnic iz Scheflinga, namenjeni dobremu prijatelju, fotografu in zbiral-
cu umetnin ter raznovrstnega gradiva o umetnikih Franu Veselu (1884–1944), ki je med
Smrekarjevo neprostovoljno odsotnostjo, poskrbel za umetnikovo mater, je narisal tudi
boga Marsa, ki z brco po{ilja Smrekarja v “brezno civilistov”. “Grazia locuta, causa finita.
Antrag auf Ausscheidung aus J. Heererverbande. V kratkem se vidimo in pomenimo,” je na
razglednico, datirano z 4. marcem 1916, zapisal zadovoljni Smrekar. Na neki drugi razgled-
nici, prav tako namenjeni Veselu, ki je nastala med prestajanjem tridesetdnevne zaporne
kazni, se je predstavil kot ujeta pti~ica, dodal tablo z napisom “30 T. Kas Arr.” in pripisal
pesmico: “Kam pa to pride, / kam to gre, kam to gre, / ~e Smrekar dinstlih / v Judenburg gre.”
ter komentar: “Ta velk’ prjatli so v~asih / Ta narve~ nesre~a na svet. / Sv. 3. Kr. dan 1916 t. j.
4. dan.” Med 1. svetovno vojno je npr. nastala tudi risba s svin~nikom “Denuncianti”. Vanjo
je karikaturist strnil svoj gnus do ovaduhov. Z ni~ manj{im odporom se je polotil tudi vojnih
{pekulantov in zaslu‘karjev, npr. na akvarelirani perorisbi s tu{em “Denarja dosti!”, ki
prikazuje kmete – vojne dobi~karje.24
Smrekarjeve ‘alostno-vesele dogodiv{~ine – v resnici so vojna leta Smrekarja predstav-
ljala te‘ko borbo za obstanek; svoje te‘ave je posku{al re{evati tudi tako, da jih je prelival
v humor25 – so bile samo drobna epizoda v velikem svetovnem klanju, ki predstavljalo uvod
24 Po dokumentaciji Narodne galerije v Ljubljani je risba last Bena Gregori~a iz Ljubljane.
25 Med vojno se je zo‘il tudi krog Smrekarjevih naro~nikov. Smrekar je trpel zaradi pomanjkanja,
vendar mu je uspelo ohraniti ~love{ko dostojanstvo, kar nam potrjuje tudi naslednja anekdota, ki jo je
spro‘il {aljiv Smrekarjev dopis v ~asniku Slovenski narod: “De‘elnemu odboru kranjskemu je do{la slede~a
pro{nja: ’Slavni de‘elni odbor! Podopisani najvludneje prosi izdatne, po vojni matematiki izra~unane
podpore, ki jo je po svojem mnenju in izjavah uglednih strokovnjakov za svoje umetni{ko delovanje in za
resno, po slovenskih razmerah ovirano vi{je stremljenje zaslu‘il. Podpisani vzdr‘uje svojo mater, ki mu je sicer
prijetno, a posebno v sedanjih ~asih ob~utno breme. Ker je ‘ivljenje zelo te‘avno, bi bil podpisani rad
pripravljen umreti, ki ne bi bili stro{ki za dostojen pogreb preveliki. S primerno podporo bi bilo slovenskim
umetnikom omogo~ena izvr{itev sklepa, da se dajo korporativno dostojno pokopati, kar bi pomenilo izdatno
razbremenitev revnega slovenskega naroda... V usodo vdani...’ Na koncu pro{nje je naslikana krsta, iz katere
gleda nepla~an ra~un. Prijavili smo to vlogo v opomin onim, ki jim vojna ni prinesla ne smrtnih slu~ajev, ne
trpljenja in pomanjkanja, in ki bi lahko z nakupom slik in kipov pomagali slovenskim umetnikom” (“Sloven-
ski umetnik v te‘kih ~asih”, Slovenski narod, 1916/233).
“Ko sem bral v ’Slovenskem Narodu’ {t. 233 na tri svoje {aljive uloge na sl. kranjski de‘elni odbor in
podpisani, nepopolni dodatek ter sem sli{al v krogu znancev neznasko-‘alostne razlage te vloge, sem skoraj
sklenil, da dam {alam slovo. Kajti dobe se ljudje med nami, ki z veliko ob~udovanja vredno spretnostjo,
bistroumnostjo in gotovostjo najdejo in zadenejo na razne pojave natanko ravno tiste razlage, ki se z dejstvi
niti najmanj ne skladajo. Ti ljudje poznajo vse skrivnosti in u~enosti tega in {e celo onega sveta, {e kvadra-
turo kroga, – le {al ne. Ljudje bo‘ji, ne takih trebuholomno-britkih-resnih obrazov, – ve~ humorja, – ve~
humorja!! Kadar me bo {ala spet veselila, bo v prid nekaterim mojim znancem potrebno, da {alo posebej
ozna~im kot {alo in obenem pridenem edino pravo razlago. Zaenkrat pa si jo poi{~ite le {e sami, ~e vas veseli,
oj bistroumne‘i. Obenem naznanim urbi et orbi, da darujem celo, od sl. kranjskega de‘elnega odbora meni
v isti meri kot ve~ini mojih tovari{ev podeljeno enkratno podporo, oziroma celi honorar za risbo v vlogi,
naslovljeno ’Zahvala revnega slovenskega naroda umetnikom za njih prostovoljno smrt’ – torej svojo 200 K
(reci ino beri dvesto kron) za blage namene: 100 kron dru‘bi sv. Cirila in Metoda, 100 K zakladu za vdove
in sirote padlih vojakov s Kranjske. Pa prav zares, ne za le {alo, oj bistroumne‘i!! Sp. [i{ka, 16.X.1916
Henrik Smrekar” (“Slovenski umetnik v te‘kih ~asih”, Slovenski narod, 1916/237).
Smrekar je res poslal 100 kron za Ciril Metodovo dru‘bo in 100 kron “k zakladu za vdove in sirote
padlih vojakov s Kranjskega” (Glej: Slovenski narod, 1916/237 in 239).
579ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
v novo preureditev sveta. Ko je socialdemokrat Fritz Adler v znak protesta proti vojnemu
absolutizmu oktobra 1916 ustrelil ministrskega predsednika Karla Stürghka (1859–1916)
in je nato po 68 letih vladanja (kar je bilo mnogo dlje od tedanje povpre~ne `ivljenjske
dobe) umrl 86-letni cesar Franc Jo`ef, je bilo vse bolj o~itno, da se bo najbr` `ivljenje izteklo
tudi dvojni monarhiji, ki so jo po kraj{avi “k. und k.” imenovali tudi Kakanija.
Polo‘aj na boji{~ih je bil za monarhijo navidezno ugoden. Zdelo se je, da avstrijska
armada zmaguje, saj je prodrla globoko na sovra‘no ozemlje, zasedla Srbijo z Makedonijo
in ^rno goro, po miru v Brest Litovskem pa dosegla napredek tudi na nekdanji ruski fronti.
Spomladi 1918 je propadla avstrijska ofenziva na Piavi. Avstrijska armada je na italijanskem
boji{~u, kamor je konec leta 1917 uspe{no prodrla, za~ela zaradi uporov razpadati skorajda
brez boja. Julija so se morali za~eti umikati tudi Nemci. ^eprav je leta 1917 in vse do za~etka
leta 1918 obstajala realna mo‘nost, da se za Avstro-Ogrsko vojna ne kon~a s kapitulacijo,
temve~ z mirom, ki bi upo{teval njeno celovitost, je nenaden poraz na frontah pomenil ne
samo za~etek konca vojne, temve~ tudi monarhije.
Z vsakim vojnim letom, vzporedno z voja{kim umiranjem monarhije na frontah in ‘ivo-
tarjenjem prebivalstva v zaledju, je postajala vedno bolj glasna tudi zahteva po ponovnem
sklicu dr‘avnega zbora in obnovi parlamentarnega ‘ivljenja v avstrijski polovici cesarstva.
Ogrski parlament je namre~ ves ~as vojne nemoteno deloval, stavba dunajskega parlamenta pa
je bila spremenjena v bolni{nico za ranjene vojake. Aprila 1917 je bilo uradno objavljeno, da
bo dr‘avni zbor sklican na Dunaju 30. maja. Julija 1917 je bila razgla{ena amnestija politi~nih
krivcev, tudi tistih, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje, zmanj{alo se je preganjanje.
Po treh letih prisilnega molka so se za~eli prebujati tudi Slovenci. Po mnenju Nemcev
naj bi bil slovenski narod zapisan skoraj{nji smrti, preko njegovega ozemlja naj bi segal
germanski most do Jadranskega morja. “^akala je nas Slovence v slu~aju izrazite zmage
centralnih sil neizprosna usoda, da nas povaljajo z nem{kim parnim valjarjem ter s prusko
brezobzirnostjo in krutostjo uni~ijo, kar se je {e slovanskega vzdr`alo na severni obali
Jadranskega morja. Konflikt je nastal, konflikt med dinasti~no-avstrijskim in slovansko-
rodoljubnim ~utom.”26  Nevzdr‘ne vojne razmere so zgladile strankarska nasprotja in krepile
odlo~nost predstavnikov slovenskega politi~nega ‘ivljenja. Habsbur{ki Jugoslovani oziro-
ma njihovi poslanci so 29. maja 1917 ustanovili Jugoslovanski klub (sestavljali so ga slo-
venski (katoli{ki), hrva{ki in dva srbska poslanca), za njegovega predsednika je bil namesto
zmernega, avstrofilskega na~elnik SLS in kranjskega de‘elnega glavarja dr. Ivana [u{ter{i~a
(1863–1925) izvoljen dr. Anton Koro{ec (1872–1940). Po vzoru deklaracije ^e{kega svaza
so poslanci Jugoslovanskega kluba pripravili svojo dr‘avnopravno deklaracijo – majni{ko
deklaracijo. 30. maja 1917 jo je dr. Anton Koro{ec, kljub temu da ga je sku{al ministrski
predsednik grof Richard Clam-Martinic pregovoriti, v imenu Jugoslovanskega kluba pre-
bral na prvi seji dunajskega dr‘avnega zbora po izbruhu vojne – takoj za deklaracijo ~e{kega
kluba, ki je pozvala k preureditvi monarhije v zvezo svobodnih in enakopravnih narodnih
dr‘av.27  “Napetost v parlamentu je bila splo{na,” se je spominjal ~e{ki poslanec dr. Moric
Hruban. “Vsi smo ~utili, da je to trenutek najve~je zgodovinske va`nosti. Zlasti na nem{kih
klopeh je bila vidna velika razburjenost. ^utili so menda, da se pribli`uje konec nadvlad
26 Fran [uklje, Iz mojih spominov, II. del, Ljubljana 1995, str. 253.
27 Glasila se je: “Podpisani poslanci, zdru`eni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na
temelju narodnega na~ela in hrvatskega dr`avnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih prebivajo
Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod `ezlom habsbur{ko-lotarin{ke dinastije v samostojno dr`avno telo, ki
bodi prosto vsakega gospostva tujih narodov in zgrajeno na demokrati~nem temelju. Za uresni~enje te
zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli z vso silo. S tem pridr`kom se bodo podpisani udele`evali
parlamentarnega dela” (Po: Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 87).
580 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
enega naroda nad ostalimi. Ko je potem po dr. Koro{cu pre~ital poseben proglas dr`avno-
pravni radikalni ~e{ki poslanec Ant. Kalina v svojem imenu ter v imenu poslanca Prunara,
v katerem je zahteval ’popolno samostojnost na podlagi zgodovinskega prava ter na podla-
gi naravnega prava raz{iritev te samostojnosti v duhu demokracije in samoodlo~evanja na
ves narod ~e{koslova{ki, ki je zatiran pod tujim gospostvom,’ so {e sledili proglasi Poljakov
in Ukrajincev. – V tem razburjenju so podali kon~no tudi Nemci svoj proglas, v katerem so
odlo~no odklanjali te`nje po ~e{ki dr`avnopravni samostojnosti in so progla{ali, da bi vsak
poskus obnovitve ~e{kega dr`avnega prava, ki bi nasprotoval pravici Nemcev na narodno
avtonomijo na ^e{kem, naletel na najskrajnej{i odpor vseh Nemcev v dr`avi.”28
15. septembra 1917 je majni{ko deklaracijo dopolnila “ljubljanska izjava”. Nastala je na
pobudo ljubljanskega knezo{kofa dr. Antona Bonaventure Jegli~a (1851–1937), ki je `elel
zbrati na posvetovanje voditelje vseh slovenskih strank. Izjavo so poleg Jegli~a podpisali
prelat Andrej Kalan, dr. Josip Gruden, za SLS dr. [u{ter{i~, za NNS dr. Ivan Tav~ar in dr. Karel
Triller ter za Slovensko katoli{ko delavsko demokracijo Mihael Mo{kerc, Franc Vidic in
Anton @nidar{i~. Izjavo sta isto~asno objavila Slovenec in Slovenski narod. “Tedaj je zelo
za{umelo po Ljubljani in de`eli,” se je spominjal Jegli~. “Posebno de`elna vlada se je
zganila. ker ji je bil na{ korak skrajno neljub. Pisala je na Dunaj ministrstvu za navodila,
kako naj bi zoper {kofa nastopila. Pri ljudeh pa je bruhnil na dan zadr`ani pogum. Za~ela
se je izredno navdu{ena agitacija za podpise, ki naj bi odobrili na{ nastop. Val navdu{enja
je prodrl v zadnjo slovensko vas, prodrl pa tudi ~ez meje na{e Slovenije na Hrva{ko, v Bosno
in Hercegovino. Od povsod sem dobival pritrjevalna pisma, povsod so obetali, da se bodo
nam Slovencem pridru`ili.”29  “Ljubljanska izjava” je spro`ila mno`i~no deklaracijsko giba-
nje, ki je v nekaj mesecih zajelo Slovence vseh stanov in vseh pokrajin. Razkol med [u{ter-
{i~evo avstrijakantsko skupino v SLS in skupino dr. Janeza Evangelista Kreka (1865–1917)
je nara{~al. Deklaracijo je podpisal tudi voditelj SLS, dr. [u{ter{i~, vendar samo zato, ker ga
je Jegli~ k temu moralno prisilil. Obstajala je pomembna razlika med [u{ter{i~evimi, mo-
narhiji zvestimi “starini”, ki so deklaracijo vrednotili kot maksimalen program, in jugoslo-
vansko usmerjenimi “mladini”, ki so videli v njej minimalen program. Spomladi 1918 se je
gibanju za deklaracijo pridru`ila tudi socialdemokratska stranka. V podporo majni{ke dek-
laracije so se kopi~ile izjave ob~inskih odborov, raznih dru{tev, duhovni{kih konferenc,
mno`i~no so se zbirali osebni podpisi. Iz{le so tudi propagandne razglednice, ki jih je
narisal Maksim Gaspari. Do najve~jega razmaha deklaracijskega gibanja je pri{lo decembra
1917 in na za~etku leta 1918. V marcu 1918 so za~eli organizirati velike vsenarodne shode in
zborovanja, ki jih je bilo do junija 1918 ve~ kot 20. Podobni so bili taborom iz let 1867–1870,
kot je seveda tudi zahteva deklaracije spominjala na nekdaj iluzorne zahteve po “Zedinjeni
Sloveniji”. “Od jeseni 1917 pa tja do jeseni 1918 poteka torej na slovenskem ozemlju
svojevrsten plebiscit, ki ga marsikdo ozna~i kar kot evforijo ali podpisovalsko mrzlico ali
celo vsesplo{no pijanost za jugoslovansko dr`avo. Mo{ki in `enske (policijski ogleduhi pa
trdijo, da tudi otroci) ter razli~ne skupine (ob~inski odbori, profesionalna, verska, kulturno-
prosvetna, politi~na in nazorska zdru`enja itd.) podpisujejo izjave, ki se v marsikateri po-
drobnosti razlikujejo; veliko se jih izjavlja tudi proti nadaljevanju vojne, tako da ima dek-
laracijsko gibanje razlo~ne poteze mirovnega gibanja. Toda vsem izjavam je skupna zahte-
va pa ustanovitvi samostojne dr`ave in vse imajo isti naslov, Jugoslovanski klub na Du-
28 Moric Hruban, “Pred dvajsetimi leti”, Slovenec, 1937/120.
29 Anton Bonaventura Jegli~, “Ob ~asu majni{ke deklaracije”, Slovenec, 1937/120.
581ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
naju.”30  Slovenci so se odlo~ili, da bo njihovo prihodnost predstavljala Zedinjena Slove-
nija v jugoslovanski skupnosti. “Vse du{e so bile pripravljene za velike shode v letu 1918 in
za veliko borbo v zadnjem dunajskem parlamentu. Nobeno nasprotovanje te misli ni moglo
ve~ ustaviti, niti odpad in izstop dr. [u{ter{i~a in Jakli~a, niti odpoved sarajevskega nad{kofa
dr. Stadlerja in frankovcev, majni{ka deklaracija je vse vzvalovila in vse vodila, pretresljaji
so jo le {e bolj utrdili.”31  Gibanje za deklaracijo – ki je bilo tudi gibanje za mir – je zgladilo
strankarske in politi~ne razlike. Enotnost Slovencev je dokazovalo skorajda pol milijona
zbranih podpisov. “@e podatki, da je bilo mogo~e toliko podpisov zbrati po zakotnih vaseh,
med preprostimi ljudmi, ki so le redko vzeli pero v roke, pri~a o ~isto posebnem ozra~ju, ki je
tedaj vladalo na Slovenskem. V njem so se me{ale prvine hiliasti~nega gibanja, narodnega
slavja in kme~kih puntov. Govorniki na zborovanjih so pozivali ljudi: ’Dvignite glave, ker
bli`a se va{e odre{enje!’ Hkrati pa je bila izdana zna~ka, ki je deklaracijsko gibanje nedvo-
umno povezala s kme~kimi upori: zna~ka je imela obliko br{ljanovega lista, simbola pun-
tarjev, na katerem je bil napis Deklaracija, 30 /5/ 1917.”32
Majni{ka deklaracija je bila v vladajo~ih nem{kih in mad‘arskih krogih sprejeta s so-
vra‘nostjo. Vendar je poleg relativnega vojnega zati{ja habsbur{ka klavzula vsaj do pomla-
di 1918 omogo~ala legalno propagando za zahteve izra‘ene v deklaraciji, za politi~no
zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, seveda {e vedno pod ‘ezlom habsbur{ko-loren{ke
dinastije. “Nem{ki in nem{kutarski listi na [tajerskem so ‘e od vsega po~etka o~itali dekla-
raciji veleizdajalske namene in napadali dr. Koro{ca in slovensko duhov{~ino, da hujska
ljudstvo zoper Avstrijo in ga ho~e ’prodati Srbom’. Nem{ki gospodarji so odpu{~ali uslu‘ben-
ce, ki so podpisali deklaracijo, nabiralce in zlasti nabiralke podpisov so preganjali oro‘niki,
a kljub temu je dala samo slovenska [tajerska nad 70.000 podpisov, ne glede na izjave
ob~inskih in okrajnih zastopov, dru{tev i. dr. Vr{il se je pravi plebiscit, ki je pokazal vso
narodno zavednost in politi~no zrelost slovenskega ljudstva,” pi{e Silvo Kranjec.33
Predsednik Jugoslovanskega kluba Koro{ec je postal glavna tar~a napadov nem{kih
nacionalistov. Nem{ki Marburger Zeitung je v 280. {t. iz leta 1917 objavil karikaturo, ki
prikazuje Koro{ca v dru‘bi z J. Zahradnikom (v spomin na deklaracijsko gibanje je bila
ponatisnjena v 22. {t. Ilustriranega Slovenca iz leta 1927). Koro{ec in Zahradnik si podajata
roko in prisegata pred zemljevidom Avstro-Ogrske, ki je opremljen s podnaslovom “Insepa-
rabiliter-indivisibiliter” (lat. nelo~ljiv, nedeljiv). Prisega se glasi: “Wir halten uns nur nach
dem Worte der Schrift: ’Mein Reich ist nicht von dieser Welt.’” Koro{cu iz ‘epa moli list z
napisom “Jugoslovansko kraljestvo”, Zahradnik dr‘i v rokah ~e{ke peticije.
“Br` ko se je drznil kak list napisati svobodnej{o besedo o notranji politiki ali celo
podvomiti v upravi~enost nem{kih na~rtov, je bil pobeljen od cenzure. Tako so bila pri nas
skoro vsa tri leta svetovne vojne – ’leta strahote’, kot jih je imenoval Ivan Cankar.”34  Toda
proti koncu vojne, po dolgotrajnem neuspe{nem bojevanju, neuspehih na fronti, ruski revo-
luciji in vstopu ZDA v vojno, so se za~eli sesuvati vsi represivni mehanizmi monarhije, med
njimi tudi cenzura. Po italijanskem napadu je avstroogrska vlada spremenila svoj odnos do
Slovencev, ki jih je ‘elela pridobiti za boj proti Italijanom. Dovolila je celo trobojnico.
30 Alenka Puhar, “Deklaracijsko gibanje 1917–1918”, Peticije, pisma in tihotapski ~asi, Maribor 1985,
str. 47.
31 “Prebujenje slovenskega naroda”, Slovenec, 1937/120.
32 Alenka Puhar, “Deklaracijsko gibanje 1917–1918”, Peticije, pisma in tihotapski ~asi, Maribor 1985,
str. 49.
33 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 117.
34 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 64.
582 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
“Prva vojna leta so dajala ljudstvu nado na voja{ke zmage, ki so se bu~no in agitatorsko
slavile v javnih zastopih, na shodih raznih korporacij, po cerkvah in z izobe{anjem zastav,”
pi{e Albin Prepeluh (1880–1937). “Toda vojna se je vlekla v neskon~nost, gospodarske
odnosno prehranjevalne razmere so se bolj in bolj slab{ale, ljudstvo je postalo s~asoma
trudno in – kar je bilo za vladajo~e najbolj nevarno – apati~no. Stroga tiskovna cenzura je
dajala nemalo prilik za tiho {u{ljanje o raznih nezgodah in neuspehih na {ir{ih vojnih
frontah. Pri teh prilikah je na{la agitacija za osamosvojitev ugodna tla. Kljub vojnemu
stanju je ostalo {e precej nekdanje politi~ne svobode. Parlamentarni govori so se smeli
tiskati, razen nekaterih najbolj kriti~nih, zaplenjeni ~lanki so se imunizirali z interpelacija-
mi v parlamentu. Dovoljevali so se celo shodi in tabori, ~eprav pod strogim nadzorstvom.
Dandanes si je te‘ko zamisliti dr‘avo, ki bi bila zapletena v breznadno vojno, pa bi do-
voljevala podobne kritike in zbore, ki bi zahtevali njeno temeljno preureditev.”35
Pe{anje pozornosti cenzure je bil glavni pogoj, da so se lahko pojavili novi ~asopisi, npr.
Jugoslovan (1917–1918), ki so ga izdajali Krekovi somi{ljeniki in je ‘e s svojim naslovom
pomenil pravcato izzivanje vseh privr‘encev velikonem{ke in dualisti~ne re{itve narodno-
stnega vpra{anja monarhije. Tednik, ki se je tiskal v U~iteljski tiskarni v Ljubljani, za odgo-
vornega urednika pa je imel dr‘avnega poslanca Jo‘eta Gostin~arja (1860–1942), je zago-
varjal “jugoslovansko idejo” in se razglasil za “pacifista (miroljuba) od nog do glave”,36
zato ni bilo ni~ ~udnega, da je bilo mnogo njegovih ~lankov konfisciranih.37
35 Albin Prepeluh, Pripombe k na{i prevratni dobi, Ljubljana 1938, str. 81–82.
36 Jugoslovan, 1917/7.
37 Na prvi strani prve {tevilke z dne 10. novembra 1917 je Jugoslovan objavil “Majni{ko deklaracijo”
in “Ljubljansko izjavo” ter dolg uvodnik, namenjen njuni podpori: “Vsi, ki smo do`iveli 30. majnik, vemo,
kako globoko je pretresla jasna, odre{ilna beseda Jugoslovanskega kluba du{o slovenskega, hrvatskega in
srbskega ljudstva. Ves na{ jug je radostno vztrepetal, kakor pre{injen od mogo~ne, elektri~ne iskre. Na{i
mo`je in mladeni~i na fronti, ki so tri leta nevedno strmeli v stra{ni obraz smrti in jo izpra{evali: ^emu je vse
to? – so ta hip, ko je pred njihovimi o~mi vstala veli~astna prikazen zdru`enja in svobode, spoznali, da
jugoslovanska kri vendar ni zastonj mo~ila daljnih zemelj, mnogi so rekli, da se s takim upanjem la`je umira.
Ko se je prikazala dne 30. maja prva sled svobode na obzorju, je postalo tudi trpljenje v zaledju la`je.
Pobiranja in dajatve, pomanjkanja in stradanje, begunstvo in bolehanje – vsa bremena so izgubila nekaj
svoje te`e, kajti bil je vsaj pogled v bodo~nost lep{i. In vse to je storila samo ena beseda v dr`avnem zboru?
Ena sama beseda! Na{ narod je po nagonu samoobranitve, ki se je v teh letih klanja in sovra{tva
mogo~no razvil, za~util, odkod mu prihaja re{itev. Videl je tudi, da je misel izra`ena v deklaraciji, `e dokazala
svojo `ivljenjsko mo~. Skoro ~ez no~ je zdru`ila avstrijske jugoslovanske poslance, razdeljene prej v razne
klube, pod skupno streho in vzdr`uje med njimi popolno soglasje. Vse stranke na na{em jugu so je sprejele
v svoj program kot njega bistven in sedaj najva`nej{i del. Obmejne Slovence je tesneje priklenila k sredi{~u,
posamezne politi~ne skupine zbli`ala in v Ljubljani smo do`iveli, da je na{ knez in {kof – dejanje, ki ga
Jugoslavija nikdar ne bo pozabila – na no` sprte stranke zbral k delu za skupni narodni ideal. Ta misel je
plodna, ta misel dela ~ude`e! Z istim nagonom je slovenski narod takoj, brez u~itelja, brez agitacije,
sprevidel, kaj jugoslovanska deklaracija ho~e, kaj je nje vsebina. Br` je spoznal, kolike va`nosti je za njegov
du{ni in gmotni razvoj samostojna jugoslovanska dr`ava. Ona nam prina{a svobodo! Jugoslavija, enako-
vredna zaveznica drugih enakovrednih dr`av, zdru`enih pod Habsbur`ani v mogo~no podonavsko cesar-
stvo, nas bo re{ila premnogih nadlog na{ega dosedanjega politi~nega `ivljenja. Oprostila nas bo tujega
uradni{tva, ki se pase kakor strupena zajedalka po na{em narodnem telesu, gloda njegovo odporno silo, ga
razkraja. Oprostila bo meje te`kega potuj~evalnega pritiska, ki ga vzdr`ujemo z najve~jim naporom na{ih
uradnih in gospodarskih sil, ki tla~i k tlom na{ svobodni razvoj. Oprostila nas bo tiso~erih muk narodnega
boja, ki po`ira toliko plodnih energij, ubija sposobnost za drugotno kulturno delo ter zmisel za najve~je
du{evne dobrine ~love{tva. Oprostila nas bo pogubne malodu{nosti, ki jo rodi ve~na borba za obstanek
proti premo~nemu tekmovalcu, dvignila na{ pogum in samozavest, dvignila s tem na{o dela zmo`nost zase in
za veliko dru`ino evropskih narodov. Na{a zemlja, ki jo je Bog tako obilno blagoslovil, ki hrani v sebi drage
rude in zdravilne vode, ki rodi `lahtni vinski sok in ju`no sadje, ki jo odevajo {irne `itne planjave in krasijo
sne`ne gore, ki jo prepletajo plovne vode in se ji odpirajo ob Adriji {iroka vrata do zakladov daljnih de`el,
ta zemlja, ki jo ti{~i sovra`en sistem v nemarno umetno rev{~ino, se bo osvobodila. Njena plodovitost se bo
583ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Jugoslovanu je sledil satiri~ni list Kurent, {e prej pa je kot njegov predhodnik iz{el
Kurentov album. V Kurentovem albumu, ki ga je leta 1918 zalo‘il in izdal konzorcij “Ku-
renta”, uredila Branimir Kozinc in ~asnikar in prevajalec, izdajatelj in odgovorni urednik
Glasa Juga, Viktor Zalar (1882–1940) ter tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani, je bila v verzih
objavljena tudi “Uvodna beseda” oziroma kratek satiri~en program~ek lista:
“Z neusmiljenim dovtipom,
z ostrobru{eno satiro,
s pisano karikaturo
{~iplji, pikaj in nagajaj,
zbadaj, se nor~uj in grajaj,
kjer je kaj nerodnega.
Pa zabavaj bralcev svojih
ob~ino v teh te‘kih ~asih
s {alo, smehom in humorjem,
jim preganjaj mra~ne misli,
zbujaj up na bolj{e dneve –
to je ’Kurentov’ program.”
Med literarnimi sodelavci Kurentovega albuma zasledimo Frana Mil~inskega, Cvetka
(Florijana) Golarja, avtorja starodavne pripovedke “Kurent” iz 1909 Ivana Cankarja, Dami-
rja Feigla, Ferda Plemi~a in Rada Murnika. V satiri~nem listu Kurent so se jim pridru‘ili
Milan Pugelj, Gustav Strni{a, Ivan Albreht, Anton Gaspari idr. Lahko bi dejali, da je bil v
Kurentu in Kurentovem albumu zbran vrh na{e takratne humoristi~ne proze. Tudi karikature
so risali avtorji, ki so se v tej likovni zvrsti uspeli ve~ kot dokazati: Maksim Gaspari, Fran
Podrekar in Hinko Smrekar. Smrekar je po sodelovanju s satiri~nima listoma Je‘ in Osa
nadaljeval z risanjem {tevilnih karikatur in satiri~nih ilustracij, ki jih je javnosti predstavljal
kar v izlo‘benih oknih ljubljanskih trgovin in se le z nekaterimi izmed njih uspel prebiti na
strani na{ih revij. Ne sre~amo ga pri dnevnikih Jutro in Dan, ki sta posku{ala uvesti dnevno
~asopisno karikaturo, verjetno zato, ker se zaradi svoje neukro~ene neodvisnosti najbr‘ ne
bi preve~ dobro obnesel v vlogi najetega politi~nega karikaturista. Z obema dnevnikoma je
sodeloval Gaspari, ki ga je pri Dnevu nasledil Podrekar. V Kurentu in Kurentovem albumu so
se torej zdru‘ile najbolj{e mo~i slovenskega likovnega in literarnega humorja. Rezultat je
bil satiri~en list, kakr{en se v Sloveniji ni pojavil vse od Ale{ov~evega Brenclja (1869–
1875; 1877–1886), Martelan~evega Jurija s pu{o (1869/1870), Levstikovega Pavlihe (1870)
oziroma [krata (1903–1905 (?)) in Ose (1905/1906). Prvi~ je bilo pri vseh karikaturah nave-
deno tudi njihovo avtorstvo – kot da se nobenemu risarju ni bilo potrebno ve~ sramovati ali
skrivati svojega sodelovanja.
zvi{ala, prometna sredstva, modro urejena po njeni legi in naravnem zna~aju, bode nje vrednost posto-
tinila, na{o dav~no mo~ dvignila, mrtvi kapitali bodo o`iveli. Pravi~no izvedena demokracija, kakor jo
majni{ka deklaracija zahteva, bi varovala dr`avo zunanjih polomov, kakor{nega do`ivljamo sedaj in zagoto-
vila notranji mir, zakonito brane~ svobodnemu dr`avljanu njegove verske, kulturne in gmotne koristi. To `ivo
sliko bolj{e bodo~nosti je pri~arala jugoslovanskemu narodu majni{ka deklaracija. Razumljivo je, da so se srca
zanjo vnela. Pa bila bi velika nespamet, ~e bi se vdajali mamljivim slikam domi{ljije, mirno ~akajo~, da jih ~as
uresni~i. Zgodovinska ura, kakr{ne ni jugoslovanski narod do`ivel, u~i od leta 1848 sem, nam bo toliko dala,
kolikor ji bomo sami znali vzeti. Na{im nadam se pojavlja sto ovir in te, ki jih imamo sedaj premagati, niso
zadnje. Da vsestransko razbistri polo`aj, prei{~e zgodovinske, zemljepisne, gospodarske, kulturne in politi~ne
temelje na{e bodo~e dr`ave, presodi ovire in jih pomore premagovati, da neprestano neti v slovenskih du{ah,
tudi v urah preizku{nje, ogenj ljubezni za skupni narodni ideal ter zdrami in zdru`i narodne sile – Zato je bil
potreben ’Jugoslovan’. Zato smo ga ustanovili!” (“Jugoslovan”, Jugoslovan 1917/1).
584 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Naslovna karikatura je bila delo Hinka Smrekarja. Narisal je Kurenta med igranjem na
~arobne gosli. Njihovi zapeljivi zvoki so premamili poslu{alce, da so se zavrteli v divjem
plesu. Med plesalci so se zna{li sami avstrofili: de‘elni glavar [u{ter{i~ ple{e z nem{ko
po{astjo, Nemec se je zavrtel z oslom, tu je tudi razburjeno razigrani cenzor… Naslovnici je
sledila Smrekarjeva karikatura “Sre~na Avstrija”, na kateri je vladni minister iskal ravno-
te‘je med nem{kimi in mad‘arskimi zahtevami, privilegiji in ugoditvami ter slovanskimi
prito‘bami, interpelacijami in zahtevami: “Vse je v najlep{em redu – slovanskih prito‘b je
prav toliko kot nem{kih in mad‘arskih zahtev,” se glasi komentar pod karikaturo. Karikatura
se je nana{ala na ponovno sklicanje dr‘avnega zbora, v katerem so predstavniki vseh naro-
dov v monarhiji nemudoma izrazili svoje povsem razli~ne in nezdru‘ljive ‘elje – slovenske
je izrekla majni{ka deklaracija. Smrekar je narisal tudi znani in ve~krat reproducirani karika-
turi “Vasovalci sedanjega ~asa” in “Vsenem{ki most do Adrije se maje!”.
Znamenite Bismarckove besede: “Ko se cesar Franc Jo`ef povzpne na konja, mu sledijo
vsi njegovi narodi” ob koncu vojne niso imele nobene te`e ve~. Smrekarjeva karikatura
“Samoodlo~ba”, ki je nastala leta 1918, a najbr` zaradi drznosti ni bila objavljena, nam
predstavlja zgovorno projekcijo aktualnih politi~nih razmer v monarhiji. Triumfalni voz s
personifikacijo Demokracije na njem vle~ejo navkreber Rus, Poljak, ^eh, Ukrajinec, Slove-
nec, Slovak, Hrvat. Premagati morajo mnoge zapreke, hlode in skale, ki so jih sovra`niki
zavalili na strmo pot. Tri kronane glave so med kolesa voza vtaknile kol, vzpenjanje voza z
vle~enjem v nasprotno smer sku{ajo zavirati rak (kot ponazorilo reakcionarstva), nem{ka
marka, birokrat, duhovnik, pangerman, turnar, nem{ki socialdemokrat in sam “Nebodigatre-
ba”.38  Avstrijskim Slovanom grozijo avstrijski Nemci oziroma nem{ki turnarji, prizor pa
opazujejo predstavniki velesil, Francoz, Italijan, Angle‘ (John Bull), Ameri~an (Uncle Sam) idr.
Na karikaturi “Mir?” je Fran Podrekar upodobil boga vojne Marsa, ki se je spra{eval:
“Mislim, da bo kmalu konec moje slave; nobenega solda ̀ e ne iztisnem ve~ iz sveta.” Bog vojne
iz`ema zemljsko kroglo, iz katere padajo novci v vre~o vojnega dobi~karja. Podrekar je prika-
zal tudi “Novo bo`anstvo leta 1918” – mesarja v napoleonovski pozi s teletom. “Kakor stari
Izraelci, so tudi ljudje ’modernega’ ~asa jeli obo`evati – tele,” nam pojasnjuje pripisan komen-
tar. “Razvoj ~loveka” oziroma “Nazaj k naravi” pa je vodilna misel {tirih risbic, na katerih je
Smrekar upodobil moralni propad, ki ga je civilizaciji prinesla vojna. Risbice so sporo~ale, da
naj bi ~ez nekaj desetletij ljudje ne `iveli ni~ druga~e kot opice na drevju.39
Na karikaturi “Zgodnja dunajska birma” je Smrekar upodobil avstrijskega zunanjega
ministra, grofa Ottokarja Czernina-Chudenitza v vlogi dunajskega {kofa. Povod za nastanek
karikature je bil naslednji: Czernin, “eden od zaupnikov rajnega Franca Ferdinanda”, je na
veliko no~ 1918 sprejel zastopnike dunajskega ob~inskega sveta in jim orisal zunanje-
politi~ni polo`aj monarhije ter silovito napadel avstrijske Slovane, zlasti ~e{ke in jugoslo-
vanske “pacifiste”, ki jim je o~ital veleizdajo, medtem ko je Nemce hvalil.40  Kot je za
Smrekarja pogosto zna~ilno, je karikatura polna povednih detajlov. Czerninovo {kofovsko
mitro je Smrekar spremenil v ka~jo glavo, minister z ‘eleznimi rokavicami in s ka~o v rokah
38 Po: Karel Dobida, Hinko Smrekar, Ljubljana 1957, str. 57.
39 Na tem mestu bi lahko citirali zgovoren odlomek Smrekarjevega teksta iz njegovega “^rnovojnika”:
“Ali izvira vsa nesre~a ~love{tva le iz megalomanjie tistega pradeda, ki je prvi za~el hoditi po zadnjih {apah,
s sprednjimi pa je posegel po zvezdah, da jih sklati z neba?...
^e to velja, kaj ne bi bilo najprakti~nej{e, ~e bi se ~love{tvo poskusilo odlo~iti spet za hojo po vseh {tirih
– v svoj blagor, v radikalno odre{itev od vseh kulturnih nesre~ in problemov?
Saj ta poskus ne bi bil prete`ak: razdalja med ~lovekom in nepokvarjenim {impanzom vendar {e ni
nepremostjivo velika!
Nazaj k naravi!”
40 Po: Karel Dobida, Hinko Smrekar, katalog razstave v Narodni galeriji, Ljubljana 1952, str. 47.
585ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Fran Podrekar. “Novo bo•anstvo l. 1918”, Kurentov album
586 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
grozi ~e{kemu (^ehe je Czernin proglasil za veleizdajalce), slovenskemu in hrva{kemu de~ku,
ki so jih predenj nasilno privedli ‘andarji. Nad birmo, ki “je birmance zares v pravi veri
potrdila”, so neznansko navdu{eni vojaki, preoble~eni v “nem{ke in mad‘arske matere”.
Zgovoren je tudi oltar v ozadju, ki ima namesto oltarnih stebrov dvoje topovskih cevi. Na
oltarni sliki je v vlogi svetega Bo{tjana upodobljen “Avstro-Ogrski Slovan”. Njegovo telo je
prebodeno s pu{~icami, na katerih lahko razpoznamo pero (morda namig na birokracijo),
“Eichenblatt” (hrastov list, ki je veljal za simbol nem{tva) in § 14 – oznako za razvpiti 14. pa-
ragraf ustave iz leta 1867, s pomo~jo katerega so ministrski predsedniki vladali ‘e pred vojno,
ko je predvsem zaradi obstrukcij prihajalo do “delanezmo‘nosti” dr‘avnega zbora.41
Ne glede na prizadevanja nasprotnikov je gibanje za majsko deklaracijo pridobivalo
vedno ve~ privr‘encev. Na najve~jem shodu marca 1918 v Ljubljani je zastopstvo sloven-
skih ‘ena in deklet izro~ilo predsedniku Jugoslovanskega kluba dr. Koro{cu spomenico z
200.000 podpisi. “Dne 24. 3. je bila vsa Ljubljana pokoncu, ko je pri{el Koro{ec in je sprejel
deklaracije na{e de‘ele iz rok gospa,” je v dnevnik zapisal knezo{kof Anton Bonaventura
Jegli~. “Vsa slovesnost, sprejem, govori in drugo je ‘e precej presegalo meje zmerne
navdu{enosti. Vendar je bila slovesnost strogo patrioti~na. Mno‘ice, posebno dija{ke so
pri{le dvakrat v {kofijo demonstrirat. Hvala bogu, da nisem bil doma; bolje je, da me preve~
povzdigujejo. Poro~ilo Reichsposte je zopet tako zvito, da sumni~i slovesnost, kakor da bi
bila nepatrioti~na. Tudi ’Resnica’, katere zadnja {tevilka (30.3.) je izredno hudobna, se
nor~uje iz slovesnosti ter poro~a o njej pogrdno.”42  Dogodek je na eni od osmih deklara-
cijskih razglednic, ki jih je avgusta 1918 zalo‘il Ilustrirani glasnik (zalo‘nik razglednic
Vojska v slikah) in natisnila Katoli{ka tiskarna v Ljubljani, upodobil Maksim Gaspari. Ohra-
nil se je tudi na Smrekarjevi risbi. Sredi leta 1918 so bili deklaracijski tabori prepovedani.
Pod vplivom majni{ke deklaracije in idej, ki so jih prinesli s seboj povratniki iz ruskega
ujetni{tva, je pri{lo tudi do uporov slovenskih vojakov (Judenburg, Murau, Radgona), ki so
bili krvavo zadu{eni, leta 1917, {e bolj pa 1918 se je ve~alo {tevilo dezerterjev.
41 § 14 (“Notverordnungsparagraphen”) iz ustave iz leta 1867, ki je kot Damoklejev me~ visel nad
 avstrijskim parlamentom, se je glasil: “^e so nujne tak{ne odredbe, za katere je v skladu z ustavo potrebno
soglasje dr`avnega zbora, se v ~asu, ko ta ni zbran, lahko izdajo z odgovornostjo celotnega ministrstva in s
cesarjevo odredbo, v kolikor nimajo namena izpreminjati dr`avnih temeljnih zakonov, ne zadevajo trajne
obremenitve dr`avne zakladnice ali odtujitve dr`avnih dobrin. Tak{ne odredbe imajo za~asno zakonsko mo~,
~e jih podpi{ejo vsi ministri in so progla{ene z izrecno zvezo na te dolo~be dr`avnega temeljnega zakona.
Zakonska mo~ teh odredb se ukine, ko vlada opusti njihovo predlo`itev v odobritev naslednji~ zbranemu
dr`avnemu zboru, in sicer najprej poslanski zbornici, najpozneje 4 tedne po zboru, ali ko te niso dosegle
odobritev ene od obeh zbornic dr`avnega zbora.
Celotno ministrstvo je odgovorno, da tak{ne odredbe, takoj ko izgubijo svojo za~asno zakonsko mo~, ne
veljajo ve~.”
14. ~len ustave je dovoljeval izdajo cesarskih odredb tudi za tiste zadeve, ki so sicer potrebovale soglasje
dr`avnega zbora – seveda samo v nujnih primerih, ko ta ni zasedal. Vlada je ta zasilni paragraf zaradi vedno
ve~jega razsula `e dalj ~asa uporabljala tudi pred vojno. ^e dr`avni zbor ni bil zbran, je smela vlada s
cesarjevimi naredbami re{evati nujne zadeve, zlasti dr`avni prora~un, vendar samo v tem primeru, ~e te niso
spreminjale dr`avnih osnovnih zakonov, ~e niso trajno obremenjevale dr`avnega zaklada, ~e so jih podpi-
sali vsi ministri in ~e jih je vlada predlo`ila na prihodnjem zasedanju poslanski zbornici v odobritev. “...§
14., ki jemlje ustavnosti in pralamentarizmu vsako vrednost, radi katerega smatramo lahko Avstrijo {e danes
za absolutisti~no dr`avo v polnem pomenu te besede.
Ta `e tolikokrat imenovani in preklinjani § 14. daje vladi v odsotnosti dr`avnega zbora delati vse kar
ho~e: podalj{ati prora~un, dovoljevati rovince, sklepati posojila, sploh opravljati vsa dela parlamenta,
kakor bi njega sploh ne bilo in ta § je bil `e tolikokrat v prakti~ni porabi, kolikokrat so bile razmere v
dr`avnem zboru take, da parlament ni hotel vlade – ubogati” (Jutro, 1911/623).
42 Po: Jegli~ev dnevnik (prepis), brez naslova, 31.1.1918, 11. knjiga, Arhiv republike Slovenije v
Ljubljani (oddelek za dislocirano arhivsko gradivo).
587ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Ob prvi obletnici deklaracije je Jugoslovan objavil naslednji uvodnik: “...In sedaj? Kam
na{a pot? ^utili smo, da je na{ narod dozorel, pa videli smo, da mu pi{e vojska debelo
mrtva{ko knjigo – sli{ali, da mu tujci `e izbirajo sarkofag, kamor bi ga polo`ili in napisali
nanj: Ni ga ve~! Kot plahe ptice so se stiskali ljudje in {e {epetati nismo upali. Usta so
mol~ala, srce je hrepenelo – toda komaj, da je {e upalo. Toda v tem groze polnem molku in
miru je priplul orel, zakro`il v drznem zamahu s perotjo nad na{o domovino, nato se dvignil
kvi{ku, da smo ga videli vsi, in zaklical, da so ga sli{ali tudi pripravljeni pogrebci na{ega
naroda. Kvi{ku ptica plaha – poglej svoj cilj! Kot v ekstazi je ostrmel narod, ko je izza
svin~eno te`kih oblakov, ki jih je prebila perot na{ega orla – na{ega Kreka – zasvetilo
solnce, za`arel cilj – najvi{ji cilj naroda: njegova svobodna samostojnost. Nasprotnik se je
ozrl v o~i nasprotnika – in zagledal v o~eh solzo, ki je `arela v istem `aru kot njegova in mu
je klicala: Kljub temu sva vendarle brata! Tvoj cilj – moj cilj, tvoja domovina – je moja
domovina in tvoja svoboda, moja svoboda. Hipoma je bil ves narod orijentiran, prodiranje
prvih ~et se je pri~elo in danes je mobilizacija izvr{ena do zadnjega mo`a, kaj mo`a, raztr-
gano revno dete ve danes za na{ cilj in v bedi in lakoti pozablja vse drugo in iztega roke po
pramenih te na{e zarje, ki prodira na vzhodu nove dobe na{e domovine. 30. majnik je bil tisti
dan, ki bo narodni praznik do zadnjega diha na{ega naroda, 30. majnik je slovesna uvertura
– zagrinjalo se je dvignilo, ves {um malenkosti je potihnil, vso nepotrebno navlako, vse
spletke egoizma, vse je narod odrinil in se pripravil na veliki dan, ki mu tako gotovo zasije,
kakor gotovo solnce po vzhodu ne zgre{i svoje poti niti za sekundo in privozi na visoki
poldan. – Prva obletnica majni{ke deklaracije – in kam je pri{lo solnce svobode na{ega
naroda!
To ni korak, to je skok velikana, to je orkan du{, ki ga nikdo ve~ ne pokroti, ne preseku-
cije, ne krivice, ne boj, ne vlada, ne vsi sovra‘niki. Danes ve vsak otrok, kaj je, se zaveda vsak
ubogi izgnanec, ki ti~i v podrti luknji svojega doma, obdeluje svojo grudo in strada in umira
za njo, ker je ne da in ne proda tujcu za nobeno ceno, ve in se zaveda, da je seme iz krvavega
naroda in ker seme, zato tako dragocen kapital svoje domovine. Nimamo sicer {e svobodne
domovine – lepe Jugoslavije – ni {e ustanovljena na zemljevidu, toda utemeljena je v du{ah
naroda. In te du{e vedo, da se papirni zemljevidi morajo raztrgati in da se tudi dajo raztrga-
ti. Umetne meje, po sovra‘ni roki nam postavljene, ne zabranijo poti duha po njih in po tej
poti jih bo narod zru{il sam in si sam izbojeval pravico in svobodo. Vsi la‘i-politiki, ki se
tola‘ijo, da je deklaracija samo fantom par glav, da je deklaracija otrok zavo‘ene taktike,
vsi ti naj gredo po domovini na na{e tabore, vsi ti naj poslu{ajo ogor~ene vzklike mno‘ic,
naj zro valovje pluskajo~ih trum, ki ne poznajo in pripoznajo nobenega kompromisa ve~, ne
marajo nobenih drobtin, ki bi jih z gesto oholega bogatina metal kdorkoli njim bera~em v
dar – ki ni~ ve~ ne prosijo in ne barantajo, ki zahtevajo, in sicer na prirodnem bo‘jem pravu
samo zahtevajo pravico svobode – vse drugo si bodo dale same. Mi smo orijentirani, mi
imamo veliki skupni cilj – mi gremo za njim.
Toda nekaj ne pozabimo! Ne pozabimo, da je na{ sovra‘nik na delu, ne pozabimo, da je
ta zadnja osvojitev najte‘ja izmed vseh in zato ‘rtev in dela polna. Vsaj ne bo nikogar med
nami, ki bi ne razumel, da so vse malenkostne koncesije, ki bi se nam in so se ‘e ponujale od
vlade, samo strup za na{ narod, samo premi{ljene inekcije morfija, da bi Lah in Nemec in
Mad‘ar stanovitno glodali ob telesu na{e Jugoslavije tako dolgo, da bi bila zglodana
zadnja ko{~ica. Vsaka taka politika – je politika smrti. Iz ljubezni nam ne dajo pi{kavega
oreha, iz pravicoljubja nam ne dajo po~enega gro{a. Le ne dajmo se slepariti! Svoj cilj,
edini cilj, ki nas otme, vidimo, za eno pa vemo, da drugega cilja za na{e narodno ‘ivljenje ni.
Vse drugo je smrt – sicer po~asna, pa tem bolj grenka in tudi sramotna. Ni~ ve~ se ne
pla{imo: Nismo ve~ majhni – nismo ni~ ve~ sami. ^e{ki narod je v teh dneh manifestiral s
588 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
svojo kulturo, s svojim nastopom tako sijajno, da smo lahko ponosni na tega brata, ki gre
strnjen z nami v boj za nas in zase in ki v resni zavesti svoje mo~i, svoje edinosti, vse krivi~ne
udarce sprejema z ironi~nim smehljajem. Torej v tej zavesti, da smo mo‘ni edinole kot Jugo-
slovani, v zavesti, da nismo osamljeni, v zavesti, da je z nami Bog in pravica, se pripravimo
na vro~i poldan dela – in korakajmo kot strnjena falanga – za svojim ciljem.”43  V ~lanku se
skriva poveden detajl. Njegov pisec ne omenja ve~ habsbur{kega dr`avnega okvira. Sloven-
ci so se pripravljali na pot iz razpadajo~e dr`ave v narodno svobodo.
Skorajda leto dni po majni{ki deklaraciji, 27. maja 1918, so vse tri slovenske stranke
sprejele skupno izjavo, ki je bila odgovor na t.i. badensko avdienco, na kateri je cesar Karel
I. sprejel delegacijo Nemcev in nem{kutarjev iz slovenskih de‘el. Zagotovil jim je nedelji-
vost slovenskih de‘el in obljubil, da bo pot do Jadranskega morda odprta, ker se te de‘ele ne
bodo priklju~ile jugoslovanski dr‘avi, vlada bo ostro nastopila proti agitaciji za odcepitev
slovenskega ozemlja. S tem je cesar sam vzel smisel habsbur{ki klavzuli v majni{ki deklara-
ciji. Slovenci so v izjavi poudarjali, da ne bodo odstopili od zahteve po ustanovitvi jugoslo-
vanske dr‘ave. Sredi avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen nadstrankarski Narodni
svet, ki je bil sestavljen iz predstavnikov SLS, liberalne Jugoslovanske demokratske stranke,
Jugoslovanske socialdemokratske stranke, politi~nega dru{tva Edinost iz Trsta in Politi~nega
in gospodarskega dru{tva za Slovence na Koro{kem. Z njim so Slovenci izrazili svojo malo-
ne enotno voljo do narodne samoodlo~be in oblikovanja neodvisne jugoslovanske dr‘ave.
Za predsednika Narodnega sveta je bil izvoljen dr. Koro{ec, ki je 2. oktobra v dr‘avnem
zboru prebral izjavo jugoslovanskih politikov, sklenjeno 24. septembra v Zagrebu, da more
Avstro-Ogrska govoriti samo v imenu Nemcev in Mad‘arov, medtem ko ostali narodi zahte-
vajo zase popolno pravico samoodlo~be. Na poziv Narodnega sveta je bilo v Ljubljani in v
vseh pomembnej{ih krajih v Sloveniji ustanovljenih {e okrog 130 krajevnih narodnih sve-
tov. 6. oktobra so skupno Narodno vije~e v Zagrebu ustanovili zastopniki ju‘noslovanskih
narodov v monarhiji. Narodno Vije}e Slovenaca, Hrvata i Srba, ki ga je prav tako vodil
Koro{ec, si je za temeljni program izbralo “zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v
narodno, svobodno in neodvisno dr‘avo”. Na~rtovana dr‘ava naj bi se omejevala na ju‘ne
Slovane na ozemlju nekdanje habsbur{ke monarhije. Narodno Vije~e je odklonilo cesarjev
manifest o federalizaciji avstrijskega dela monarhije z dne 16. oktobra in zahtevalo zdru‘itev
vseh Jugoslovanov ne glede na meje v neodvisno dr‘avo.
“Navdu{enost za Jugoslavijo pa je rasla od dne do dne. Nih~e je ni ve~ skrival. Po
kr~mah so prepevali, slavili majsko deklaracijo, vsak strankarski razlo~ek je bil ta ~as
pozabljen,” se je spominjal Fran Sale{ki Fin`gar (1871–1962). “Nobene zoprnosti med ljud-
mi ni bilo ve~. Politi~na nasprotnika, ki sta se prej grizla in napadala po ~asopisih, se
to`arila, opravljala in obrekovala drug drugega, sta v kr~mi sedela za isto mizo, si napivala
in prepevala. Pre~udno soglasje je prevzelo narod. Drobno krdelce tistih, ki so se trmoglavo
oklepali {e avstrijske miselnosti, je spoznavalo vsak dan bolje in jasneje svojo zmoto. Glasni
in navdu{eni dru`bi so se odmikali. Kajkrat smo se resno med seboj pomenkovali in se
izpra{evali: Le ~emu je bilo prej prelitega toliko ~rnila v besnih bojih in prepirih? Ali je bilo
vsega tega res treba? Samo to smo vsi ~utili, da je to enodu{je vzklilo do `ive rasti pravza-
prav ’na praznik strnjenih du{’ (@upan~i~eva beseda) – ob Krekovem pogrebu. Nekdo med
nami je izmodroval: Treba ali ne treba – vsega je treba na svetu. Danes gre samo za to, da
pridejo pravi `anjci, da spravijo to `etev v `itnice, ali nam jo pobije to~a...”44
43 “Za ciljem!”, Jugoslovan, 1918/29.
44 Fran Sale{ki Fin‘gar, “Konec vojske se bli‘a”, Leta mojega popotovanja, Celje 1957, str. 303.
589ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
[tirinajstdnevnik Kurent, ki je na 16 straneh za~el izhajati 1. avgusta 1918, je sprva
urejal prevajalec Branimir Kozinc. Leta 1919 ga je nasledil politik, podjetnik, tiskar in
zalo‘nik lista Anton Pesek (1879–1956), ki je bil tudi izdajatelj in odgovorni urednik Jugo-
slovana ter lastnik in urednik za tiste ~ase precej razko{no ilustriranega Slovenskega ilustro-
vanega tednika (1911–1914). Podatki o nakladi Kurenta niso znani. Nekaj misli o namenih
lista je prvi urednik zapisal v “Vabilo za naro~bo ’Kurenta’”: “Pogre{ali smo doslej lista, ki
bi prinesel v sedanjega ~asa mrko resnost solnca veselja, zabave in smeha. Morda smo bili
edini narod na svetu brez {aljivega lista. Da se ta vrzel zama{i, se je ustanovil konsorcij, ki
bo izdajal humoristi~no satiri~ni list ’Kurent’. Kurent je bil starim Slovanom bog veselja,
plesa in smeha, v narodni pravljici pa popotnik, ki ima ~udovite gosli: Koder hodi po svetu
in kjer zaigra na svoje ~udovito godalo, ple{e vse, staro in mlado, ter ne more prenehati,
dokler pojejo njegove gosli. Tako naj gre na{ ’Kurent’ po svetu, potuje naj po vsej Jugosla-
viji, kjer biva na{ rod. Njegove gosli naj vzbujajo veselje in od veselja naj ple{ejo vsi, ki so
dobre volje. Imajo pa Kurentove gosli tudi satiri~no struno in na to struno brenkaj ’Kurent’
na{im neprijateljem, ki naj ple{ejo v onemogli jezi, dokler ne omagajo. Posre~ilo se nam je
pridobiti za sotrudnike lista na{e najbolj{e humoristi~ne pisatelje in risarje, tako da smelo
lahko trdimo, da se bo ’Kurent’ uspe{no kosal s podobnimi listi drugih narodov.”
Naslovnico 1. {t. Kurenta je krasila Podrekarjeva karikatura “Paradi` sedanjega ~asa”.
Adam in Eva, oble~ena zgolj v nakaznico za obleko, v rajskem vrtu poslu{ata bo`je navodi-
lo: “Od vseh dreves na vrtu smeta jesti, samo od drevesa sredi vrta ne.” Vendar se edino na
prepovedanem drevesu nahajajo vsakovrstne dobrote, toda na njem se je `e ugnezdil vojni
dobi~kar. Na preostalih drevesih ju ~akajo zgolj nakaznice za kruh, moko, tobak, mast,
sladkor, petrolej, drva, jajca, pa tudi nakaznice za posebne, vojne pridobitve: nakaznice za
u{i, bolhe, mi{i in podgane, kebre, kislice in deteljo, slamo, muhe, stenice itd. Sledi Pod-
rekarjeva karikatura, na kateri je rimskega boga vojne Marsa prikazal kot “Zadovoljnega
po`eruha”, ki ustoli~en na pogori{~u civilizacije, po`ira ~love{ke `rtve.
Konec julija je novi avstrijski ministrski predsednik postal baron Maks Hussarek, ki “se je
kazal Slovanom prijaznej{ega, a samo v besedah, v dejanjih pa je ostalo vse po starem”.45
Sre~amo ga lahko na Gasparijevi karikaturi “Novi ministrski predsednik” v 2. {t. Kurenta. Dve
sli~ici prikazujeta, kako Hussarek posku{a o~arati gospodi~no Avstrijo. Ob za~etku njegove
obljube (“Avstrija bo svojo misijo dosegla le tedaj, ~e postane vsem svojim narodom prava
domovina.”) se gospodi~na, katere obla~ilo je okra{eno s paragrafi, mo~no zamisli, toda ko
ministrski predsednik doda: “Ta cilj pa dose`e le, ~e se bo vedno zavedala, da je v vrednosti
nem{kega naroda pravir njene kulturne sile.”, njen obraz razjasni zadovoljen nasme{ek.
“Propadanje habsbur{ke monarhije je bilo podobno hiranju priletne, diskretno na{min-
kane, ~astitljive dvorne dame, ki si prizadeva ohraniti videz dostojne vdanosti v bridko
usodo,” se je spominjal Rudolf Golouh. “Avstrijske divizije so se {e borile na Piavi, v no-
tranjosti dr`ave pa si lahko opazil znake razkroja. Modra vlada in vrhovni generalni {tab,
ki sta imela na svojih zemljevidih `e zarisane meje Velike Avstrije, sta pozabila, da se mora
mo{tvo na fronti in ljudstvo v zaledju hraniti tudi med vojno. Skladi{~a oro`ja so bila
bogato zalo`ena, skladi{~a `ivil prazna. Ko sta opazila, da sta prezrla nekaj tako va`nega,
je bilo `e prepozno. Voja{ki stroj je brezhibno deloval, hrane pa je za~elo primanjkovati `e
po prvem letu vojne. Ko so poslali vse zdrave ljudi v voja{nice in na fronto, so bila polja
slabo posejana in {e tisto, kar so dala, so kmetje ve~idel poskrili, da so lahko svobodno
trgovali. Hudo so bili prizadeti zlasti prebivalci velikih mest in industrijskih sredi{~, med
45 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 119.
590 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Fran Podrekar, “Zadovoljni po•eruh”, Kurent
591ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
katerimi so se zaradi enoli~ne in nezadostne hrane naglo {irile razne bolezni. V zimi l. 1917–
1918 so preskrbovalni viri skoraj v celoti usahnili in gripa je neusmiljeno kosila iz~rpane
ljudi.”46
Podrekar je na karikaturi “Durchhalten!” v 3. {t. narisal “vojno pastoralno sliko”: civil-
no prebivalstvo, obsijano s plameni vojnega po`ara, v spremstvu svojega pastirja-`andarja
grizlja travo. Karikaturo spremlja komentar: “Da se nekoliko odpomore bedi, ki vlada med
ljudstvom, bo slavna oblast milostno dovolila revnej{im slojem, da se hodijo past na dobro
poko{ene ob~inske travnike seveda pod primernim nadzorstvom.” Gorje vojnega pomanjkanja
je ~utilo tudi civilno prebivalstvo. Pozicijska vojna je zadnje vojno leto neusmiljeno
iz~rpavala zaledje, mno`ile so se rekvizicije `ivil, ki so iz~rpale kme~ko prebivalstvo, in
te`ave pri preskrbi, ki so jih najbolj ob~utile delavske dru`ine v mestih. Pri{lo je do vrste
demonstracij proti vojni in draginji. Januarja 1918 je pred Mestnim domom v Ljubljani
proti slabi preskrbi s hrano protestiralo ve~ kot 2.000 delavskih `ena. V marcu in aprilu 1918
so sledile splo{ne demonstracije za mir, kruh in `ensko volilno pravico. V letu 1918 so
demonstrirale za iste zahteve tudi `ene v Trstu, na Jesenicah in v Mariboru.
V 5. {t. naletimo na karikaturo z naslovom “Prizor iz pretresljive drame ’Svetovni po`ar’”
in komentarjem “Godi se v Rusiji leta 1918, kjer ustanavljajo dr`ave ter postavljajo presto-
le – na vulkane”, v katero je najbr` delno posegla cenzura. Droben listi~ z napisom
“Zaplenjeno!” namre~ prekriva obraz osebe v ospredju. Prizor komentira skriti angle{ki
John Bull (personifikacija Angle`a): “Nem{ki princi bi radi na gorko sedli!”. Pred nedav-
nim tak{na karikatura niti nastati ne bi smela, sedaj pa je bila celo objavljena, hkrati pa je
frakasta figura, katere identiteto je zakrila cenzorjeva intervencija, {e vedno tukaj in je
delno celo ostala prepoznavna. V Rusiji so cesarja Nikolaja II. zru{ili in z dru`ino vred
umorili, ni~ kaj bolje se ob koncu ni odrezal tudi nem{ki kajzer Viljem II., ki je moral
odstopiti in oditi v pregnanstvo, habsbur{ko cesarstvo, ki ga je zavozil sivolasi Franc Jo`ef,
pa nikakor ni mogel re{iti mladi, neizku{eni Karel I. Z dinastijami in kronanimi glavami, ki
so svojim ljudstvom naprtile ogromen krvavi davek, je bilo po 1. svetovni vojni konec, kar
je dobesedno upodobil Podrekar na vinjeti v 4. {t. Kurenta iz leta 1919 z naslovom “Med
staro {aro”, na kateri je narisal vladarja, odvr`enega na “smeti{~e zgodovine”. [e ostrej{i je
bil Smrekar, ki je narisal karikaturo “Stara babura je `alostno poginila, a je {e po smrti z
jezikom migala”. Babura je bila stara, ~rviva in razpadajo~a monarhija. Ob njenem truplu
`alujeta general Svetozar Boroevi}, plemeniti Bojna, in mrhovinasti avstrijski orel.
Globok ob~utek ogro‘enosti je pospe{il proces iskanja slovenske narodne identitete, ki
jo lahko zasledimo tudi pri likovnih simbolih, personifikacijah in mnogih pomenskih zve-
zah na karikaturah v Kurentu, ki so se od ve~ine karikatur, nastalih v letih pred vojno,
razlikovale po te‘nji po izpri~evanju slovenske samozavesti.
Proti koncu vojne so v Ljubljani za~eli izginjati nem{ki napisi. ^e je Gasparijeva karika-
tura “Kopali{~e v Koleziji ali ljubljansko nem{kutarjenje” v 1. {t. Kurenta prikazovala
zadovoljen nem{ko zvene~ pogovor ljubljanskih Nemcev – kopalcev v mestnem kopali{~u
Kolezija, je Smrekar na karikaturi “Za uk si prebrisane glave...” v 4. {t. narisal obupane
“spodnje{tajerske” Nemce, ki so se za~eli nenadoma navdu{evati nad “lepoto slovenskega
jezika”. “Semtertja je to zdru`eno sicer s te`avami, polagoma bo pa ̀ e {lo,” je menil Smrekar.
Toda po karikaturistovem mnenju “rapidno” u~enje sloven{~ine prina{a s seboj razne ne-
prijetne posledice, med drugim lahko Nemcem, ki za sloven{~ino nikoli niso bili “odprte
glave”, zaradi pretiranega vlivanja znanja celo raznese betico.
46 Rudolf Golouh, Pol stoletja spominov / Panorama politi~nih bojev slovenskega naroda, Ljubljana
1966, str. 105.
592 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Znova je za~elo delovati slovensko gledali{~e, kateremu je bil posve~en dobr{en del
Kurentove 5. {t. Na naslovni karikaturi “Vstajenje” je Maksim Gaspari. narisal “Talijo”
(oziroma “Slovenijo”), ki se je po zaslugi princa Kranjskega Janeza kot nekak{na Trnjul~ica
iz dolgoletnega spanca prebudila v novo `ivljenje. Gledali{ko navdahnjeno {tevilko so
zaklju~ili Smrekarjevi “Prizori iz velike svetovne drame”, ki naj bi jih “spisala Tisza in
Seidler”, mad`arski in avstrijski ministrski predsednik. Na Smrekarjevi karikaturi “Nesram-
nost” iz naslednje {tevilke birokrat z naredbami odganja boga vojne, jetiko, sifilis in {pan-
sko gripo, ki jim je vojna na ste`aj odprla vrata. Zaman! V 6. {t. je bila objavljena tudi
Smrekarjeva “Jeremijada”, na kateri donedavna samozavestni “Vsenemci” (mo`ici z “`idov-
skimi” potezami, med katerimi sta se zna{li tudi personifikaciji ~asnikov “Grazer Tages-
post” in “Neue Freie Presse”)47  z naslednjimi besedami tarnajo nad svojo usodo: “Moj bog,
zakaj si me zapustil!!??” Militaristi~no nastrojeni Vsenemec v ospredju, ki mu iz o~i derejo
potoki solza, je roki v `eleznih rokavicah sklenil v molitev pred oltarjem, na katerem kraljuje
jekleni me~, s katerim so si Nemci nameravali podrediti svet. Za brevir pa mu slu`i “Die
Muskette”. Die Muskette (1905–1941) je bil dunajski humoristi~ni tednik, ki je tako kot
tudi münchenski satiri~ni list Simplicissimus (1896–1967) izkazoval svojo medvojno lojal-
nost s protislovanskim in zlasti protisrbskimi stali{~i.
Sedma {t. je iz{la 1. novembra 1918, dva dni po koncu vojne, z Gasparijevo karikaturo
“Zadnja ofenziva” na naslovnici. Na njej na~elnik nem{kega general{taba, general Hinden-
47 Po splo{nem prepri~anju naj bi nem{ko pisane ~asnike obvladoval ‘idovski kapital. Tudi Cankar je v
predavanju “Kako sem postal socialist” ozna~il dunajski dnevnik Neue Freie Presse za “glasilo dunajskih
nem{ko govore~ih @idov”, njegovi uvodni ~lanki pa naj bi bili pisani v “palestinsko pojo~em slogu”.
Antisemitizem je bil zna~ilen za vrsto tedanjih slovenskih politikov, npr. za dr. Janeza Evangelista Kreka.
Hinko Smrekar, “Stara babura”, Kurent
593ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
burg razlaga vojnim poro~evalcem: “Nem{ka armada je zmagovala, zmaguje in bo zmago-
vala. Inicijativa je v na{ih rokah. Prodiramo neprestano. Nekaj ~asa proti Parizu, zadnji ~as
pa proti – Berlinu.” Pri tem stoji na velikem raku s zlomljenimi kle{~ami, ki velja za zgovor-
no ponazorilo reakcionarstva, nazadnja{tva. Na karikaturi “Bismarckov duh” je Smrekar
prikazal `eleznega kanclerja Bismarcka, ki se jezi na Nemce: “Blazni gobezda~i, zapravili
ste bogato dedi{~ino, katero sem vam zapustil!!!”, ti pa mu odgovarjajo: “Sam si nas vzgo-
jil.” Na Podrekarjevi karikaturi upodobljeni “Vojni dobi~kar” pa si je zadovoljno oddahnil:
“Hvala Bogu, da je konec vojske, druga~e bi po~il od samih dobrot!”
16. oktobra je cesar Karel I. izdal manifest, v katerem je obljubil preureditev monarhije v
zvezno dr‘avo, vendar je roko sprave ponudil prepozno, saj so slovanski narodi ‘e ustanav-
ljali narodne vlade. Koro{ec se je 25. oktobra podal v @enevo, da bi navezal stike z zastop-
niki Srbov, ki so jih v antantnih krogih imeli za poklicane predstavnike bodo~e Jugoslavije.
29. oktobra je dunajska vlada morala prositi za premirje. Karel I. ga je podpisal v no~i z 2. na
3. november. Mirovni pogoji so zahtevali demobilizacijo avstroogrske armade, predajo po-
lovice vojne opreme, vrnitev vojnih ujetnikov, izpraznjenje ozemlja, ki ga je Londonska
pogodba dodelila Italiji, pravico, da zavezni{ke enote pre~kajo avstroogrsko ozemlje zaradi
morebitne intervencije proti Nem~iji. 29. oktobra je Ljubljana na veliki narodni demonstra-
ciji na Kongresnem trgu slovesno proglasila osvoboditev izpod pokroviteljstva ~rnega
habsbur{kega orla. Razgla{ena je bila ustanovitev Dr‘ave Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Vrsti red narodov v naslovu te dr‘ave je izra‘al dotedanjo vodilno vlogo Slovencev v
jugoslovanskem gibanju med habsbur{kimi Jugoslovani. Istega dne je ustanovitev Dr‘ave
SHS razglasil tudi hrva{ki sabor v Zagrebu. Obsegala je Slovenijo (brez Prekmurja), Hrva{ko
(brez Medjimurja) in Bosno in Hercegovino. 31. oktobra se je Narodnemu svetu pridru‘ila
narodna vlada za Slovenijo.
“Redkokdaj naznanja `e zgodnja jutranja zarja beli Ljubljani tako lep dan, kakor je
bilo to dne 29. oktobra 1918,”48  je vzneseno pisal Ivan Hribar, kajti izpolnila so se njegova
pri~akovanja. Imel je tudi polne roke dela, saj ga je doletela ~ast, da je skupaj z drugimi
narodnimi odli~niki pozdravil Slovence, ki so na Kongresnem trgu proslavljali osvobodi-
tev. “Nobenega obla~ka ni bilo na nebu, ko sem ob {estih zjutraj pogledal skozi okno. Le
lahka, prozorna meglica se je vlekla nad njenimi hi{ami, ki je izginila, kakor hitro so se
sol~ni `arki jeli po{evno vsipati nad mesto, katerega slovensko prebivalstvo je drhtelo
bla`enega pri~akovanja. Ko je solnce vzplavalo na jasnem, ko ribje oko ~istem obzorju,
na{lo je mesto v prazni~nem razpolo`enju. Vse prodajalnice in obratovalnice, razen onih, ki
so imele namen vsakodnevnega pre`ivljanja mestnega stanovni{tva in so ta dan imele slu`iti
tudi mnogo{tevilnim, iz pode`elja dopotovav{im gostom, bile so zaprte; po ulicah, ki so bile
bogato okra{ene z zastavami, pa je vrvelo na tiso~e pra`nje oble~enega, z vzvi{enimi ~utili
navdahnjenega doma~ega ter od blizu in dale~ prispelega rodoljubnega ob~instva obojega
spola. Med njimi zlasti mnogo `en v narodnih no{ah. Zbrali so se, da prisostvujejo slovesni
proglasitvi na{ega svobojenja, da so pri~a jugoslovanskega zedinjenja, da spoznajo svoje z
rekami ~love{ke krvi izkupljeno odre{enje in da ob radostnoburnih utripljajih svojih src
prise`ejo zvestobo svoji lastni dr`avi.
@e ob osmih za~ele so se ne{tete mno‘ice zgrinjati na Kongresnem trgu. Kakor {um reke
prodiralo je njihovo veselo govorjenje v stanovanja okolnih hi{, katerih okna so bila vsa
odprta in tesno zasedena, ~im se je jela pribli‘evati napovedana deseta ura. Na balkonu
de‘elnega dvorca zbral se je ’Narodni svet’, zastopniki de‘elne uprave z dr. Trillerjem in
48 Ivan Hribar, “Proglasitev odcepitve od Avstro-Ogerske in zedinjenje s Srbi in Hrvati v eno dr`avo –
Revolucionarna ustanovitev ’Narodne vlade’”, Moji spomini, II. del, Ljubljana 1984, str. 274–277.
594 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
ob~inskega sveta ljubljanskega z ‘upanom dr. Tav~arjem na ~elu, knezo{kof dr. Jegli~ z
zastopniki duhov{~ine in predstavniki vseh dr‘avnih oblasti.
To~no ob desetih izpregovoril sem, obkro‘en od ~lanov ’Narodnega sveta’, k zbranemu
ob~instvu, katero je na dano znamenje z rogom nenadoma utihnilo, ko da je v cerkvi, te-le,
od ~asa do ~asa od nepopisanega navdu{enja prekinjene besede:
’Dr`avljani in dr`avljanke svobodne Jugoslavije!
Na{e ‘ivljenje je polno dela in truda, polno vsakdanjih skrbi. Marsikedaj omagujemo
pod njegovo butaro. Kljub vsemu temu pa prihajajo trenotki, v katerih se ~utimo sre~ne, da
‘ivimo.
Devet dni sem pre‘ivljamo take trenotke. Saj se zavedamo, da smo stopili iz tamnice, v
kateri so nas doslej imeli zaprte, na svetlo solnce.
Va{a srca, mile sestre in dragi bratje, prekipevajo vzvi{enih ~util, vsaka va{a ‘ilica drhti
doslej nepoznane sre~e in radosti.
Svobodni dr‘avljani ste. Kot taki pa se dobro zavedate, da vam bode ta najve~ja vseh
dobrin ohranjena le tedaj, ako bode va{ dr‘avni ustroj redno funkcijonoval. In pri{li ste
semkaj, da spoznate one, ki naj za to skrbe.
Narode! Za danes je sklican hrvatski sabor, da proglasi odcepljenje Hrvatske od Oger-
ske ter njeno zedinjenje z veliko Jugoslavijo. To je vzrok, da ni med nami nobenega zastop-
nika ’Narodnega Ve~a’, te najvi{je in{tance narodne volje. Zato se ti predstavlja samo
predsedstvo ’Narodnega Sveta’, katero je izvr{beni organ ’Narodnega Ve~a’.
@alibog danes ni med nami onega, katerega ti, narod moj, najbolj ljubi{. Voditelja,
apostola Jugoslovanstva in prvoboritelja za na{o suverenost, dr. Antona Koro{ca pogre{a{
tukaj. A ~e ni telesno – v duhu je gotovo z nami. Saj je mogo~e, da ravno v tem trenutku
razpravlja v [vici, kjer se ‘e nekaj dni mudi, o pogojih za izgradnjo na{e celokupne dr‘ave,
z velikim rodoljubom, predsednikom jugoslovanskega odbora dr. Ivanom Trumbi}em in ge-
nijalnim srbskim ministrskim predsednikom Pa{i}em.
Narode! Prav je, da ob navedbi njunih imen navdu{enja prekipeva{. Saj sta ta dva mo‘a
z modrim, globoko premi{ljenim paktom polo‘ila prvi temeljni kamen svobodni in suvereni
dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Temu temeljnemu kamnu sledili so drugi in hvale‘nost zahteva, da se spomnimo njih
polagateljev. – Do ~rne zemlje se klanjamo tvojim manom, Janez Evangelist Krek! Ko si
spoznal, da ne bode{ klicar v pu{~avi, dvignil si prapor na{ega ujedinjenja in zaklical si
gromoglasno, da je odjeknilo po vsem svetu, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi narodi istega
jezika in iste krvi. Ko so nas obdol‘evali veleizdaje, vrgel si jim v obraz nepobitno in po-
ra‘ujo~o resnico, da je robstvo veleizdaja.
Tretji temeljni kamen polo‘il si ti, narod moj, ker si blagovestnikov klic umel in veliko
dobo spoznal. Pokazal si se zrelim. Slava ti zato!
^etrti temeljni kamen polo‘il je od vseh spo{tovani vrhovni du{ni pastir, knezo{kof
dr. Anton Bonaventura Jegli~. – Pred dvajsetimi leti sprejemali smo ga slovesnim na~inom.
Radostno razpolo‘enje, ki je vladalo takrat v Ljubljani, zdelo se je, da ima globlje vzroke. In
imelo jih je. Slovenski narod pri~akoval je od svojega sina na stolici sv. Martina velikega
~ina. Ne zastonj. Ko je pri{el ~as, segel je {kof dr. Jegli~ vsem zvestim sinovom naroda v roke
in se – njim na ~elu – izrekel za ujedinjenje. S tem ~inom je postal – samo od sebe – primas
Jugoslavije in na{o belo Ljubljano povzdignil je za stolico primata.
Najve~ji kamen pa je v temelje na{e dr‘ave polo‘il mo‘, ~egar izredno dr‘avni{ko mod-
rost ob~uduje ves svet. Grozno ne~love{ko klanje povzro~il je zgolj iz nebrzdanega slavo-
hlepja avtokrat, ki ga bode zgodovina brez dvojbe nazvala najve~jo {ibo ~love{tva. Vide~
to, odlo~il se je predsednik Zjedinjenih dr‘av Severne Amerike Woodrow Wilson storiti take
595ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
vnebovpijo~e zlo~ine za vse ve~ne ~ase nemogo~e. In nastopil je proti uzropatrojem mo~i, ki
jo tako radi in tako bogokletno – kakor Neron in Ivan Grozni – izvajajo iz bo‘je milosti. Vsa
mo~ je iz narodov, njim samim gre torej odlo~ati o njej, glasil se je njegov klic, klic pravega
demokratizma, ki gre zmagonosno svojo pot po vsem svetu. Od klica pa je Wilson prestopil
tudi k dejanju. On za nas Jugoslovane od onih, ki so nam {e pred nedavnim grozili, da nas v
tla pomandrajo, naravnost zahteva svobodo, neodvisnost in samoodlo~bo. Vem, da mo‘u,
kateremu se bodo dvigali spomeniki po vsem svetu, tudi Jugoslavija postavi dostojen spo-
menik. A najlep{i spomenik, spomenik hvale‘nosti, postavimo mu v svojih in svojih po-
tomcev srcih.
[e enemu ~utu hvale‘nosti moramo v tem sve~anem trenotku dati izraza. Temelje na{e
dr‘ave dr‘i skupaj dragoceno pojilo. Tvojih hrabrih sinov – mladeni~ev in mo‘ – tvojih
onemoglih starcev, tvojih blagih h~era – deklet in ‘en – tvojih nedol‘nih otro~i~ev kri je to,
velika, sveta mu~enica, kraljevina Srbija. Ta kri je vpila po ma{~evanju, ona je prosila
tvojega poveli~anja in poveli~ana si. Zgradba pa, katera dr‘i skupaj tako dragoceno poji-
lo, je neporu{ljiva. Prejmi torej na{e poklonstvo ti, na{a krasna, ob neizmernih mukah
rojena in zato za ve~no neporu{ljiva Jugoslavija!”
Poleg Hribarja je mno‘ica – ~asniki poro~ajo, da se je zbralo okrog 60.000 ljudi – z
navdu{enjem sprejela tudi ostale govornike, ki so zbrane nagovorili z balkona de‘elnega
dvorca: dr. Trillerja, dr. Tav~arja, dr. Lovra Poga~nika in Frana Kopa~a. V na~rtovanem
programu sicer ni bilo prisege vdanosti ~astnikov biv{e avstroogrske armade, vendar je ta
predstavljala enega vrhuncev zborovanja.
S politi~nimi preobrati {e vedno ni bilo konec. Ker nove Dr‘ave SHS, ki je nastala na
del~ku ozemlja premagane monarhije, nih~e ni jemal resno, na njeno ozemlje pa je za~ela
prodirati italijanska vojska v vlogi antantne sile, so njeni politiki pri{li do spoznanja, da je
zgodovinska nujnost povezava s kraljevino Srbijo. V “prazen, pust in razdejan” Beograd,
ki so ga srbske ~ete komaj pred mesecem dni osvobodile, se je odpravila delegacija Narod-
nega ve}a Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jo je v slovesni avdienci sprejel princ-regent
Aleksander Karadjordjevi} (namestnik kralja Petra I.). Ponudila mu je, naj opravlja vladar-
sko oblast na ozemlju enotne dr‘ave v kraljevem imenu. 1. decembra je bila v Beogradu
progla{ena Kraljevina SHS. Dr‘ava SHS se je zdru‘ila (“zedinila”) s Kraljevino Srbijo in
^rno goro v ustavno, dedno in parlamentarno monarhijo.
Istega dne je iz{la 9. {t. Kurenta s Smrekarjevo karikaturo “Mu~na zadrega” na naslovni-
ci. Na njej Satan ugotavlja: “Glava me boli od te`kega premi{ljevanja, kako naj popla~am
zasluge teh ti~kov!” “Ti~ki”, ki so v loncu ~akali na Satanovo odlo~itev, so bili grof Karl von
Stürgkh, grof Koloman Tisza, Viljem II., Hindenburg, admiral Tirpitz in cesar Franc Jo`ef. To
je bila {ele prva upodobitev pokojnega cesarja na slovenskih karikaturah, saj se je ta zakon-
sko dobro za{~itil pred tovrstnim sme{enjem v javnosti. ^eprav so med habsbur{kimi poda-
niki kro`ile mnoge {ale na ra~un cesarja in cesarske dru`ine, si nih~e ni drznil objaviti
`aljive cesarjeve karikature v ~asniku, ki je izhajal v mejah monarhije.
V 1. {t. Kurenta iz leta 1919 pa so se med Podrekarjevimi “Patroni bele Ljubljani” zna{li
“vrhovni rabelj avstrijskih Slovanov: nadvojvoda Friderik, njegov pomaga~ nadvojvoda
Evgen in njihov krvni pes feldmar{al Boroevi} de Bojna – ~astni ljubljanjski itd...”. Za njimi
so postavljene vislice, na katere sta pritrjeni glavici cesarja Franca Jo`efa in njegovega
naslednika, prane~aka Karla I. Franc Jo`ef je predstavljal najvi{jo avtoriteto, o~etovsko
figuro monarhije. Zato nam karikatura, na kateri je bil cesar simbolno obe{en, sporo~a, da je
monarhijo vzel vrag in je z njo zares konec. V omenjeni 9. {t. so se pojavile tudi Podrekarjeve
portretne karikature predsednika srbske vlade in ministra za zunanje zadeve Nikola Pa{i}a,
ki je med vojno vodil Srbijo, predsednika zagreb{kega Narodnega vije}a Koro{ca in predsed-
596 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
nika Jugoslovanskega odbora v Londonu, dr. Anteja Trumbi}a. Vsi trije politiki so bili
glavni podpisniki @enevske deklaracije z dne 9. novembra 1918, ki je predvidevala zdru`itev
Dr`ave SHS in Kraljevine Srbije v skupno dr`avo na federativni osnovi. Nova dr`ava naj bi
imela skupna ministrstva, v katerih bo polovico ~lanov imenovala srbska vlada, polovico pa
zagreb{ko Narodno vije}e, v pristojnosti skupnega ministrstva naj bi bile le nekatere
najpomembnej{e zunanje in voja{ke zadeve, promet in po{ta, prehrana in obnova narodne-
ga gospodarstva. Koro{ec je postal tudi podpredsednik prve skupne jugoslovanske vlade in
Trumbi} njen zunanji minister.
Uredni{tvo Kurenta je izdalo osmrtnico za ~rno-‘olto monarhijo, ki jo je krasil droben
Smrekarjev lik pleso~ega Kurenta z goslimi v rokah, maskote satiri~nega lista: “S potrtim
pre‘alostnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem pretu‘no vest, da je na{a
draga mati AVSTRIJA po dolgi mu~ni bolezni izdihnila svojo kosmato du{o. Naj v miru
po~iva. V Ljubljani 31. oktobra 1918...” Pod njo so bili podpisani njeni kranjski zastopniki:
de‘elni predsednik “grof Attems m. p.”, policijski ravnatelj “grof Künigl m. p., grof Barbo
m. p., dr. [u{ter{i~ m. p.” in zadnji avstroogrski cenzor v Sloveniji, namestnik policijskega
ravnatelja “dr. Skubl m. p.”
Razpadla je ena dr‘ava in nastala nova, kar je bil nadvse primeren razlog, da je Kurent
sredi decembra 1918 znova objavil svoj prenovljeni program: “Ko se je pred meseci rodil
na{ ’Kurent’, so mu skeptiki prerokovali kratko ‘ivljenje ter obe~ali, da bo {el kmalu za
svojimi predniki – v krtovo de‘elo. Mi pa, ki smo stali ob njegovi zibelki ter videli njegova
rde~a lica in zdravo, krepko telesce, smo vedeli ‘e takrat, da bo pre‘ivel svojo najhuj{o
sovra‘nico, staro, na drobovju, plju~ah in mo‘ganih bolno Avstrijo, ki mu je bila zlobna
rejnica ‘e novorojen~ku stregla po ‘ivljenju. Dasi se je moral dvakrat na mesec javiti na
policiji (Avstrija mu namre~ ni nikdar priznala svojega dr‘avljanstva, za kar se ’Kurent’ tudi
trudil ni), se je Skublu le dvakrat posre~ilo mu nekoliko pobeliti ko‘o. Kljub vsem oviram in
preprekam se je ’Kurent’ krepko razvijal. Boril se je proti stoterim notranjim in zunanjim
neprijateljim. Ve~ino njegovih najhuj{ih sovra‘nikov je odnesel vrag s prizori{~a, predno je
bil ’Kurent’ star pol leta. V tem ljutem boju si je krepil svoje mi{ice, na novo napel strune in
z novim letom zre ponovno okoli sebe, pripravljen se boriti z vsem in proti vsem, ki niso
~istega srca.
Zbral je ’Kurent’ okoli sebe hrabro in {tevilno ~eto sotrudnikov in naro~nikov. Za te
imajo njegove gosli druge strune. Kadar se dotakne lok teh strun, se razjasne lici ’Kurento-
vim’ prijateljem ob veselih in pokon~nih melodijah njegovih gosli. In ~im ve~ja bo ’Kuren-
tova’ ~eta tem lep{e bodo pele njegove gosli, tem ve~ bo veselja in rajanja...”49
V 10. {t. sta bili, zato da bi “bralci videli, kaj vse je bilo nevarno za rajno Avstrijo”,
objavljeni dve Smrekarjevi karikaturi, ki sta bili prvotno namenjeni za prvi dve {tevilki
Kurenta, a ju je cenzor zavrnil. Monarhijo so zani~ljivo imenovali tudi je~o slovanskih
narodov, Smrekar pa je na karikaturi “Postre`ba v hotelu Avstrija” upodobil natanko to:
Nemca in Mad`ara ob bogato oblo`eni mizi, dru`bo jima dela obilna prijateljica no~i,
ministrski predsednik je hotelski natakar, kuhar kuha na podlagi § 14, skozi odgrnjeno
zaveso se vidi zanka, ki ~aka na prestopnike, izza zavese oprezujeta dva ovaduha. V istem
“hotelu Avstrija” bivajo tudi nezadovoljni Slovani, oble~eni v ra{evinaste jetni{ke obleke,
ki nekaj zapisujejo v “prito`no knjigo”. Zraven je {e komentar: “Natakarji se sicer menjajo,
toda Slovanom ostane le stari, suhi, drago pla~ani ri~et.” Karikatura “Nestrpni dojen~ek”
je prikazovala avstrijskega uradnika s poljskim dojen~kom v naro~ju, ki mu nem{ki vojak
49 Priloga Kurenta, 1918/10.
597ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
ponuja leseno sabljico. Nastala je kot komentar na ustanovitev poljske dr`ave. 5. novembra
1916 so jo proglasili Nemci in je bila seveda pod nem{ko oblastjo.50
“Pozabili smo, da se domovina ne re{uje samo z deklaracijami in pesmimi, ampak z
me~em,” lahko preberemo v `e znani Lahovi knjigi. “Preve~ smo zaupali na pravi~nost
sveta, na mo~ Wilsona in naklonjenost mirovne konference. Mislili smo, da bomo dobili vse,
50 Seveda pa so bile karikature, naperjene zoper staro monarhijo in njenega nem{kega zaveznika, ki so
nastale po koncu vojne, {e mnogo bolj ostre. Leta 1921 je kot priloga tednika “Domovina” za~ela izhajati
“Svetovna vojna v slikah in pesmi”. “Kako hitro se pozablja! Komaj dve leti po svetovni vojni, in kako smo
pozabili vse, kar se je godilo takrat. Kaj {ele za~etek vojne! Ta je `e sedem let dale~ in marsikaj nam je izginilo
iz spomina. So pa stvari, ki jih ne smemo pozabiti. To so oni dogodki na Dunaju in v Ljubljani, ki o njih ~itate
v na{i ’Svetovni vojni.’ Zato ~itajte marljivo in opozorite na to svoje znance! ’Svetovna vojna’ bo izhajala vse
leto. In vse to za 32 kron!” (Domovina, 1921/3).
Koncept priloge je bil malone identi~en “Balkanski vojni v karikaturah in pesmih”, ki jo je leta 1913
izdal Dan: dolge verzirane satiri~ne komentarje dogodkov so spremljale karikature, ki jih je narisal celo isti
avtor – Fran Podrekar. Njegovih 56 karikatur je dokaj neenakomerno razporejenih med besedilo, sama
priloga pa se je neredno pojavljala v Domovini ~ez vse leto (sre~amo jo v 16 od 52 {tevilk, predvsem v tistih
iz prve polovice leta), kar je najbr` povezano s finan~nimi te`avami tednika, ki se mu je sredi leta prepolovil
obseg, in zamudami pri nabavljanju kli{ejev.
Avtor stihov in Fran Podrekar sta poskusila orisati predvsem dogodke, ki so se zgodili v mesecih tik pred
za~etkom vojne – te v prozi podobno interpretira tudi Ivan Lah v svoji knjigi V borbi za Jugoslavijo, ki je
bila celo opremljena z nekaterimi Podrekarjevimi karikaturami iz priloge Domovine. Svetovna vojna jih je
seveda lahko podala na na~in, ki se ga ni drznil polotiti Kurent. Na dnevni red Podrekarjeve likovne satire,
ki se je prepletala s satiri~nimi verzi neznanega avtorja, so pri{li vsi glavni predstavniki avtroogrskega
re`ima: cesar, ministrski predsednik, vojni minister, doma~i privr`enci habsbur{ke monarhije, dunajske
dvorne dame... Osovra`eno nem{ko cesarstvo je Podrekar v prvi epizodi Svetovne vojne (2. {t. Domovine)
personificiral z “nem{ko ka~o, ki se ovija okrog sveta”. Glavo ka~e je nadomestila portretna glava cesarja
Viljema II., prekrita s prusko pika~o, ki je hkrati tudi mrtva{ka lobanja. Svet, ki se je zna{el v prime`u
nem{ke ka~e, so orosile kaplje krvi. V isti {tevilki, ki je bila posve~ena {e balkanskim vojnam, se je pojavil
tudi grof Berchthold z ogromnim Pa{i}em v ozadju. V naslednji, 3. {t. Domovine sre~amo Berchtholda z
Wiedom ter na~elnika avstrijskega general{taba, feldmar{ala Franza grofa Conrada von Hötzendorfa. Po-
drekar se je poigral tudi z avstrijskim orlom, ki ga je narisal kot “pokrovitelja Balkana”: grozljiv dvoglavi
pti~, opremljen s simboli nem{tva in militarizma, je razprostrl svoja krila nad Balkanom in zasadil svoje
kremplje v Beograd in Solun. V 4. {t. naletimo na novo groteskno interpretacijo avstrijskega grbovnega
simbola. Strupeni dvoglavi orel, ki mu iz kljunov sikajo ka~ji jeziki, kraljuje nad hribom obe{encev. Hrib,
na katerem se vrstijo vislice, krasi zmagoviti vzklik “Heil und sieg” – karikatura je sporo~ala, kaj se zgodi
oziroma se je zgodilo z vsemi izdajalci in omahljivci. “Nem{ki me~ re{enik” pa je prikazovala karikatura z
me~em, ki je prebodel zemeljsko kroglo. V 5. {t. je Podrekar podobnemu dvoglavemu orlu v kremplje
potisnil bi~, na samem {~itu pa je upodobil vislice. Priloga se znova pojavi {ele v 10. {t., v kateri se je zna{la
tudi karikatura “Germania” z zemeljsko kroglo, ki jo je pokrivala pika~a z napisom “WII” (Viljem II.),
ozadje prizor~ka pa so osvetljevali bojni plameni, v katerih je zagorela Evropa. V 16. {t. je sledila podobno
zasnovana karikatura, na kateri je globus nadomestila mrtva{ka lobanja. Po 10. {t. se je Svetovna vojna
pojavljala le {e ob~asno, toda kljub temu jo je uredni{tvo uspelo ponatisniti celo v dveh samostojnih
zve`~i~ih oziroma “bro{uricah”. Opis dogodkov je v 19. {t. prispel do omembe sarajevskega atentata.
Za~etku vojne je posve~ena 27. {t., mobilizaciji pa zaradi nerednega objavljanje {ele pesmica v 48. {t., ki je
tudi zadnja {tevilka, v kateri se pojavi Svetovna vojna – tu celo brez karikatur, ki so v prej{njih {tevilkah
razkrivale predvsem doma~e “gore~e avstrijane”, npr. novinarja Ivana [tefeta, ki ga najdemo v 21. {t.,
preoble~enega v ~asnik Slovenec, ki ga krasi napis “@ivela Avstrija / Srbe na vrbe”, in seveda njegovega
strankarskega {efa, biv{ega de`elnega glavarja dr. Ivana [u{ter{i~a, ki ga vidimo upodobljenega med
vojnohujska{kim pozivanjem udele`encev `alnega shoda SLS, ki se odvijal 5. julija 1914 v Unionski
dvorani v Ljubljani ({t. 41). V govoru je “furor patrioticus”, kot je [u{ter{i~a poimenovala Zarja, prekipeval
od navdu{enja, poveli~eval prestolonaslednika in napovedal “brezobziren boj veleizdajalcem, hujska~em in
zapeljivcem, brezvestnemu ~asopisju” ter grozil, da “bo te`ka pest slovenskega vojaka razdrobila ~repinjo
tistega Srba, v katerem `ivi po`re{na megalomanija”. Njegov govor je bil razumljen tudi kot poziv k
ovadu{tvu pojavov velesrbstva in protiavstrijstva, pa tudi nasprotnikov SLS. [u{ter{i~ je pripravil tudi
ovadu{ko okro`nico, namenjeno zaupnikom stranke. V nasprotju z borbenostjo na~elnika SLS in katoli{kega
Slovenca, ki je 27. julija objavil pesem “Bojni grom” z verzi “S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi, dom hladen
vam postavimo ob Vrbi”, se je liberalna stranka med vojno podala po poti oportunisti~nega patriotizma.
598 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
kar je na{ega in kar je bilo v stoletjih izgubljenega. Zasesti svojo last z oro`jem se je zdelo
nekaterim nepotrebno in nevarno. /.../ Koro{ka je klicala na pomo~. Od juga so prodirali
Italijani.” Ivan Lah nadaljuje: “Toda zdelo se je, da je boj z oro`jem za Jugoslavijo kon~an
in da bo vse spore re{ila mirovna konferenca. Tisti, ki so bili nasprotnega prepri~anja, so
imeli prav, kajti vsak narod si sam kuje usodo in izkazalo se je, da je tudi v mednarodnem
pravu tvoje to, kar dr`i{. Zato je zarje Vidove od dveh strani zasen~il temen mrak, in tisti, ki
so {li z me~em v roki braniti na{e meje, so zapisali ime v srce domovine ob ~asu, ko so se drugi
zanjo pogajali. Nastal je te`ek boj za na{o zemljo, zakaj imeti njo, je pomenilo za Nemce
prosto pot na Adrijo, imeti njo, je pomenilo za Italijane imeti naravno mejo na Alpah, – a za
nas je pomenilo – imeti vse.”51
Tudi Smrekarjeva karikatura “Juna{ki slovenski narod” iz 9. {t. Kurenta (karikatura je
datirana z 6.1.1919) je razkrivala, da preselitev Slovencev pod streho novega, za{~itni{kega
brata in gospodarja ne bo enostavna, saj bodo sosedje vendar ostali isti. Z njimi pa Slovenija
{e ni sklenila nobenega dogovora. In ko vlada negotovost, se br` lahko najde kdo, ki se bo
polakomnil slovenskega ozemlja. Smrekar je na svoji grozljivi risbi narisal Kranjskega
Janeza, privezanega ob kri`, trije vojaki pa mu re`ejo ude Koro{ko, [tajersko, Kranjsko in
Primorsko. Vse to so bila ozemlja, ki naenkrat niso ve~ samoumevno pripadala slovenskemu
narodnemu telesu. Najbolj uspe{en je Italijan, ki si je `e prilastil primorski kos. V isti {tevilki
je bila objavljena tudi Smrekarjeva karikatura “Ljubljanjski Izraelci”, na kateri je upodobil
~lane ljubljanske narodne vlade, ki z gradu po{iljajo proteste, naperjene proti Italiji. Da bi
bilo njihovo protestiranje ~im bolj u~inkovito, si pomagajo s trobentami z napisom “Patent
Jeriho”. In res, tako kot se je ob trobljenju in bojnemu kriku Izraelcev sesulo mestno obzidje
Jeriha, ljubljanski protesti dobesedno poru{ijo in uni~ijo vse, ~esar se dotaknejo v Italiji:
mornarico, mesta itd.
Podobno samozavestna je bila tudi Podrekarjeva “Adrija in njen snuba~” v 10. {t., na
kateri je “Adrija” dala ko{arico “[vabu” in tudi “Lahonu” pokazala osle. Bolj preprosto
zasnovan motiv z lascivnej{o “Adrijo” sre~amo tudi na Podrekarjevi karikaturi “Slovenska
Adrija in njeni Snuba~i” v 21. {t. Bode~e ne`e iz leta 1914. Sorodna mu je tudi Gasparijeva,
med vojno nastala razglednica, ki prikazuje brhko primorsko dekle, ki ponosno odslavlja
tipi~nega “la{kega” vojaka. Gaspari je dekletu v usta polo`il nekoliko predelane verze
ljudske pesmi: “Ne hodi za mano, / ne bo{ me dobiv, / sem tist’ga `upana, / k’ je Lahe podiv.”
Za 9. {t. je Gaspari prispeval karikaturo “Lahu se cede sline po Ljubljani” z “la{kim lisjakom”,
ki mu srbski vojak prepre~uje, da bi stegnil svoje kremplje po Ljubljani. V naslednji {tevilki
je bila objavljena Smrekarjeva karikatura “Lahu se sanja o deveti de`eli, potem ko je zabo-
del crknjenega avstrijskega orla”. Na njej italijanskemu soldatu v usta letijo tortice z napisi
jadranskih mest: Kotor, Zadar, Split, Reka, Pulj in Trst.
Stvarnost je bila povsem druga~na od slovenskih pri~akovanj, ki so jih izrekale karika-
ture – “po~asi je padala te`ka slutnja na du{o naroda.”52 Slovenci so do‘ivljali novo nacio-
nalno katastrofo. S padcem monarhije so prenehale veljati njene de‘elne in dr‘avne meje.
Italija je sredi vojne prestopila na stran zmagovitih antantnih sil in svoj polo‘aj uredila s
tajnim sporazumom, t.i. londonskim paktom. ^eprav se na boji{~ih ni pretirano izkazala, je
mirovna pogodba od Avstro-Ogrske zahtevala umik z ozemlja, ki je bilo po pogodbi do-
deljeno Italiji. Antantne sile, predvsem Italija, so v skladu z londonskim paktom za~ele
zasedati “neodre{ene kraje”. 3. novembra se je italijanska vojska izkrcala v Trstu, ~ez dva
dni je pri{la v Gorico, nato pa se odpravila preko razmejitvene ~rte, ki jo je dolo~ila london-
51 Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, II. del, Svetovna vojna, Ljubljana 1929, str.129–121.
52 Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, II. del, Svetovna vojna, Ljubljana 1929, str. 120.
599ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
ska pogodba (Trbi‘-Predel-Mangart-Podbrdo-Idrija-Sne‘nik-Kvarner), in 16. novembra pro-
drla do Vrhnike. Ljubljano je prevzela bojazen, da jo bo zasedla italijanska vojska.53  Sre~no
naklju~je je italijanske polke ustavilo pred Logatcem. Srbski podpolkovnik Stevan [vabi}
je v noti italijanskega poveljnika obvestil, da so srbske enote (nekdanji srbski vojni ujet-
niki, ki so 11. novembra s transportom iz Avstrije pri{li v Slovenijo in jih je Narodni svet
prosil naj ostanejo) v imenu antante dobile nalogo, zasesti Kranjsko do demarkacijske ~rte,
zato bi mu bilo zelo neprijetno pri izvr{evanju tega povelja uporabiti oro`je, ter se v podkre-
pitev svoje zahteve kljub pomislekom slovenske narodne vlade odpravil Italijanom naproti.
“Ko je zagrozil, da jim bo nadaljnje prodiranje prepre~il tudi z oro`jem, so se Italijani
ustavili. Njih poveljnik pa se je izgovarjal, da je prekora~il demarkacijsko ~rto le radi
’neto~nosti zemljevida...’”54
“Z vso zgodovino svojih ponesre~enih in fevdalno navdihnjenih imperialnih odnosov
do Italije je [op. habsbur{ko cesarstvo] Slovencem zapustilo v popla~ilo stare dolgove za
obrambo meje na So~i. Popla~ajo naj jih zdaj Slovenci in to z najdragocenej{im, kar premo-
rejo, z odsekanim kosom svojega narodnega ozemlja, ki so na njem kot narod zrastli. Ostalo
jim je popla~ilo londonskega pakta,” pi{e Janko Pleterski.55  Dokon~no je o primorskem
oziroma jadranskem vpra{anju odlo~ala pari{ka mirovna konferenca, na kateri so se krojile
nove evropske meje in usklajevali neporavnani ra~uni med velesilami. Za~ela se je januarja
1919. Na njej so sodelovale samo zmagovalke v vojni. Londonska pogodba, na kateri so
vztrajala Italijani, je vezala antantne sile, ~eprav ni bila usklajena z Wilsonovim na~elom o
pravici samoodlo~be narodov, ki ga je razglasil v kongresu 8. januarja 1918. Na to geslo in
njegovega tvorca ameri{kega predsednika Woodrowa Wilsona so se Slovenci zana{ali ob
koncu vojne. Zato se je med napisi, ki so jih nosili v manifestacijskem sprevodu 29. oktobra
1918, pojavil tudi napis “@ivijo Wilson, slava Wilsonu!” Vendar so obveljali dogovori
velikih sil, ne pa zagotovila o samoodlo~bi narodov.
V 1. {t. Kurenta iz leta 1919 je Smrekar narisal italijanskega “Atilo III”, ki na vozu, v
katerega so vpre`ene hijene, dobesedno “vodi za nos” (karikatura temelji na vizualizaciji
fraze “voditi koga za nos”: varati ga) ameri{kega predsednika Wilsona, angle{kega Johna
53 “Krvave manifestacije ~love{ke neumnosti in podlosti so prenehale,” se je spominjal Rihard Jakopi~.
“In be{tija, nasi~ena grehov in sramote, se je pripravljala k prebavljanju.
Mrzel jesenski vetr je zapihal po de`eli. Od zapada sem so se vlekli ostanki slavnih armad, la~ne, zbegane
pri~e poni`anja in su`enjstva, be`e~e na svoje domove.
Dale~ je `e vse in od nas odmaknjeno, pa v spominu se mi dostikrat prika`ejo podobe iz tistih mra~nih
~asov...
Po ljubljanskih ulicah se razlega vriskanje. Goste mase ljudstva se pehajo proti de`elnem dvorcu! Z
balkona proklamira predsednik Poga~nik narodno vlado. Vriskanje se razlega po vsej domovini: ’@ivijo
mir! @ivijo svoboda! @ivijo narod!’ – Be`en `arek upanja je posijal na nesre~en narod...
Pri Rostoharju sedimo in pijemo na zdravje domovine in vriskamo in pojemo in se pomenkujemo o
velikih dogodkih in se posvetujemo, kako urediti svojo lastno hi{o, no, in zopet vriskamo in pojemo. – Meni
pa je tako grenko pri srcu, kakor da mrkava sonce, kakor da se trgajo kosi `ivljenja...
’Vriskajmo! Pojmo! Veselimo se, dokler nam sveti {e dan, ker potem pride no~...!’ – ’Ali sli{ite? Lahi
prihajajo – so `e v Logatcu...’ – ’tiho, tiho – zbe`ite gnusne sanje! Saj vse to ni res! Glejte, kako se Ljubljana
smeje! Kako u`iva in ple{e in se zabava, kakor da bi praznovala ve~en praznik! – Bolan sem, prenasi~en
obilice dobrot, po glavi mi ple{e, da vidim vse narobe, `ivci so razdra`eni in du{a se mi sen~i. Pro~, ostudne
misli! ne zastirajte mi sonca, ki sveti za vsem, kar je zasen~enega! – Zasijaj be`en `arek, za trenutek zasijaj
skozi sive megle in poka`i mi majhen ko{~ek jasnobe, da se bo moglo razvesetiti moje `alostno oko” (Rihard
Jakopi~, “Po vojni / Napisano 1930 v sramoto grdobijam in za spomin na jasne dneve mladega navdu{enja
v Novem mestu v septembru 1920”, Rihard Jakopi~ v besedi, Ljubljana 1947, str. 90).
54 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 135.
55 Janko Pleterski, “Zamujene prilo`nosti”, Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925 / Pot prvaka slovenskega
politi~nega katolicizma, Ljubljana 1998, str. 442.
600 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Bulla, Francoza, Japonca, pohabljenega Turka in (najbr`) Nemca, mimogrede pa {e povozi
Wilsonove to~ke. Preko hijen je Italijan polo`il svojo `rtev “Kraljevino SHS”, ki jo je
zabodel v srce. Karikaturo spremlja komentar: “Laha je napadla hunska blaznost.” Podrekar
pa je prispeval karikaturo “Italijanska `aba {e vedno kvaka na londonski pogodbi.” V 6. {t.
ji sledi “La{ka slava” oziroma “Futuristi~na slika.”, na kateri je Smrekar, ki se je podpisal
kot “Enrico Smrecaretti”, izrabil izviren italijanski prispevek k umetnosti 20. stoletja. V
sredino kompozicije z vsemi futuristi~nimi razpoznavnimi znamenji je postavil Italijana, ki
so je na jugoslovanskem orehu pravkar polomil zobe.56
V isti {t. je bila na Podrekarjevi karikaturi predstavljena “Mirovna konferenca po ita-
lijanskem receptu”. “Stara Evropa” si zadovoljno mane roke: “...in ti dobri moj Jugoslovan,
vzemi preostali ko{~ek tvoje poga~e,... pomazana je `e z na{imi najiskrenej{imi simpatija-
mi...!” Z jugoslovansko poga~o so se pogostili Nemec (Korotan, Spodnja [tajerska), Mad`ar
(Prekmurje in Mudjimurje), Nikita (^rna gora in Kotor), najve~ji kos pa si je prilastil Italijan
(Jugoslovansko Primorje, Trst, Gorica, Istra, Dalmacija). Gostijo si ogleduje Jugoslovan, ki
je pravzaprav Srb. Isti srbski junak si na Podrekarjevi karikaturi “Italijanski globus ali
zemeljska obla po la{ki domi{ljiji” zastavlja vpra{anje: “...^e se pomisli, da je treba enega
samega sunka...” – v napihnjeno italijansko `abo, ki si domi{lja, da je velika in pomembna
kot zemeljski globus. Zgodilo se sicer ni ni~, toda glede na karikaturo sta bila idealizirana
predstava in zaupanje v srbske brate {e vedno trdna in neskaljena, kar sode~ po Smrekarjevi
karikaturi “Slovenac i Hrvat, za uvijek brat i brat...”,57  na kateri je prikazal Hrvata, ki je
Slovenca prinesel okrog {e za obleko, ni veljalo za hrva{ke sosede. Smrekar je Hrvatu, kot na
karikaturi “Hrvatska `idarija doji [vaba in Mad`ara, kranjski Janezek pa palec v roki dr`i!”
v 5. {t., na kateri `e posredno sporo~a, da bo “kranjski Janezek” za marsikaj prikraj{an tudi
v novi dr`avi, nadel `idovske poteze z zna~ilnim potla~enim nosom, ki jih sre~amo tudi na
nekaterih drugih njegovih karikaturah, tako da moramo potrditi, da so v Smrekarjevi satiri
na~rtno prisotne “antisemitske tendence, ki so bile v tistem ~asu relativno pogoste.”58
Za 4. {t. je Smrekar narisal “Pustne {eme”. V mno`ici tipiziranih figuric so se zna{li
Avstrijec, Nemec, Lah, Marijina devica, Hrvat, @id, bolj{evik idr. “Vse mogo~e po{asti rova-
rijo po svetu, od `idovskega pridobitni{tva do krvolo~nega bolj{evizma, prav vsi sosedi se
prerivajo h koritu, da bi uveljavili svoj prav – le uboga Slovenija nima nikogar, ki bi kaj
storil zanjo,” opisuje karikaturo Alenka Puhar. “... grozovita mno`ica mogo~nih postav,
oboro`enih s sekirami, samokresi in bati, rjove~ih vsak svoje zahteve (’Srbi bojo nas pojeli’,
’O{tja, mi smo Italijani, mi imamo ve~ pravic’, ’Glavna stvar mi je kup~ija, Himmel, Herr
Gott, nochamol’, bolj{eviki pa: ’Kar kdo ho~e, vse prodamo, tudi ~e je lasten brat’...), ob
nogah tega stra{ljivega zbora pa le`i Slovenija, nebogljeno, povezano detece, ki neutola`ljivo
joka, ker mu je duda u{la iz ust. Ja, {e nekdo je na tej skupinski podobi: ~isto zadaj, edini
56 Karikatura ni Smrekarjeva izvirna domislica, saj ji je ve~ kot sorodna karikatura “Von der Ausstellung
der Futuristen”, ki jo je za Simplicissimus v letih 1912/1913 narisal Thomas Theodor Heine (1867–1948).
57 “Slovenec i Hrvat, za uvijek brat i brat” je bilo proti koncu 1. svetovne vojne geslo, ki je imelo za cilj
zdru`iti Slovence in Hrvate. “Zavest, da bo Nemec najbr` trdo dr`al svojo posest, je oboje navdajala z
mislijo, da bo po eden te`ko kaj opravil proti njemu, zato se je treba zdru`iti. ’Slovenec in Hrvat, za uvijek
brat i brat’ je bilo geslo in pesem. ’Slovenec’ z dne 11. jan. 1917 je takole razlo`il upravi~enost tesnej{ih vezi
s Hrvati: ’... kako globoko ~utijo celo na{i mali ono vez, ki nas ve`e z bratskim hrvatskim narodom. Kako
ljuba in prisr~na jim je govorica s hrvatskim naglasom in kon~nico, da svojim star{em, tovari{em, u~iteljem
in vzgojiteljem mesto slovensko pomotoma pa po naravi in neprisiljeno odgovarjajo v hrvatskem jeziku. Pa
ne le na{i mali – ampak tudi na{i veliki; bratje in o~etje so izkusili ono vez v te`kih in hudih bojih na razli~nih
boji{~ih, ki nas ve`e na bratski narod. Tudi v teh te`kih ~asih velja: Slovenac i Hrvat, za uvijek brat i brat, u
veselju i u tuzi” (“Prebujenje slovenskega naroda”, Slovenec, 1937/120).
58 Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991, Ljubljana 1992, str. 29.
601ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
zaprtih ust, se komaj opazno skriva gospod glavar [u{ter{i~ (mo~no blizu tisti slovenski
dr`i, ki jo je Jernej Vilfan {estdeset let kasneje primerjal s posranim golobom).”59  V Kuren-
tovem albumu in Kurentu je bilo objavljenih {e nekaj karikatur, posve~enih obra~unu z
de‘elnim glavarjem [u{ter{i~em in njegovimi privr‘enci.
Za 7. {t., ki je iz{la aprila 1919, je Smrekar narisal desetorico evropskih dr‘avnikov v
vlogi kirurgov, ki so se zbrali v Parizu, da bi bolnici Jugoslaviji odstranili “Adrijo – plju~a
Jugoslavije”.60 “Ali ji pustimo vendarle ko{~ek plju~?...,” se spra{uje “desetorica v Parizu”.
Sledi odgovor: “Sicer pa...naj poskusi – s Solunom dihati!” Italija je namre~ na konferenci
nedavno zahtevala zase vso Istro in dele Dalmacije. Kurent je prenehal izhajati, zato ne
moremo s pomo~jo karikatur ve~ nadaljevati komentiranja razpleta dogodkov, ki so se po
dolgotrajnem diplomatskem boju kon~ali z Rapalsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo z
dne 12. novembra 1920, na kateri je obveljala kompromisna, t.i. “Wilsonova ~rta”, ki je
Italiji dodelila Primorsko s Trstom.  Pod Italijo je pri{lo ve~ kot 300.000 Slovencev. Leta
1924 pa je bila Italiji priklju~ena tudi dotlej neodvisna Reka.
“Tako podzidan londonski pakt je bil le del bremena, ki ga je habsbur{ko cesarstvo
nalo`ilo Slovencem,” ugotavlja Janko Pleterski. “Drugi del je bilo vpra{anje njihove sever-
ne meje. ^etudi je nova Nem{ka Avstrija (Deutschösterrreich) na za~etku terjala zase nem{ka
narodna ozemlja v ~e{kih de`elah, ki so bila po povr{ini in po prebivalstvu ve~ja od cele
Slovenije, se je na ^e{kem razmejitev izvr{ila po zgodovinski meji na {kodo Nem{ke  Avstrije
– mirno, brez boja. Tukaj se je veliko cesarstvo raz{lo dostojanstveno, civilizirano, ’brez
prelivanja krvi v kaki bratovski vojni’, kot z zado{~enjem trdi R. Kann za celo podonavsko
dr`avo. Toda na [tajerskem in na Koro{kem se dedi~i naroda, ki je v habsbur{kem cesarstvu
dr`al vajeti v rokah, niso odlo~ili za miren razhod. Pri tem jih je navdihovala in jim dajala
poguma vsa tradicija ’re{evanja’ narodnega vpra{anja, ki jo je ustavna doba cesarstva
ustvarila v odnosu do Slovencev. In tako se je ravno najmanj{i med neko~ cesarskimi narodi
moral – ob vsem dostojanstvenem razhodu narodov drugod – bojevati z oro`jem za svojo
severno narodno mejo, za mejo, ki so jo vsaj uradne statistike dokazovale `e od pomladi
narodov.”61
Velik del slovenskega narodnostnega ozemlja ob “nedore~eni” meji z novo dr`avo
Avstrijo je uspelo ohraniti majorju in pesniku Rudolfu Maistru – Vojanovu (1874–1934), ki
je s svojimi prostovoljci 1. novembra 1918 odlo~no zasedel Maribor. Narodni svet v Mari-
boru ga je nemudoma imenoval za generala. Njegov poseg je dolo~il jugoslovansko-avstrij-
sko mejo na [tajerskem. Polo`aj ni kazal ravno slabo tudi na Koro{kem. Narodni svet za
Slovenijo in Istro je septembra 1918 ustanovil Narodni svet za Koro{ko, ki je zahteval
priklju~itev Koro{ke mati~nemu narodu. Tudi koro{ki Nemci so pri~akovali, da bo ju`ni del
Koro{ke zasedla narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani. Koro{ki Slovenci so v posameznih
krajih prevzeli oblast, vendar z izjemo poro~nika Franja Malgaja (1894–1919), ki je prodrl
iz Celja in zasedel Me`i{ko dolino in nato ob Maistrovi pomo~i {e velikov{ki okraj, niso
dobili podpore iz Slovenije. V Ro`u je slovenske vojake vodil Ivan Primo`i~. Ljubeljski
prelaz in Borovlje je zasedel poro~nik Alfred Lavri~ (1883–1935). Obotavljanje ljubljanske
vlade in jugoslovanske dr`ave je dalo dovolj ~asa Nemcem, da so se voja{ko in politi~no
organizirali. @e 23. novembra je bila dogovorjena demarkacijska ~rta, ki je sledila toku Zilje
in Drave do Velikovca. V vojne operacije so Slovenci vklju~ili tudi biv{e srbske vojne
59 Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991, Ljubljana 1992, str. 34–35.
60 Nekako na za~etku 20. stoletja se je pojavilo geslo “Ljubljana je srce, Trst plju~a za Slovenijo!”
61 Janko Pleterski, “Zamujene prilo`nosti”, Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925 / Pot prvaka slovenskega
politi~nega katolicizma, Ljubljana 1998, str. 442–443.
602 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
ujetnike, saj se avstrijska vlada pa~ ne bo mogla odkrito postaviti proti vojakom antantnih
sil, in konec novembra zasedli {e Pliberk. Decembra so se sestali zastopniki ljubljanske,
dunajske in celov{ke vlade, na katerem so Slovencem ponudili sodne okraje Pliberk, Dobrlo
vas in @elezno Kaplo. Vlada v Ljubljani je vztrajala pri celotnem slovenskem ozemlju, zato
so sklenili odlo~itev prepustiti mirovni konferenci. Toda obotavljivost Narodne vlade v
Ljubljani, njeno naivno zaupanje v na~elo samoodlo~be narodov ter neuspe{ni napadi ~ez
dravsko razmejitveno ~rto so nem{ke koro{ke stranke utrdili v prepri~anju, da se upro na-
daljnjemu jugoslovanskemu prodiranju. Sledila je “grab{tajnska afera”. General Maister je
ukazal neki srbski enoti, naj zasede Grab{tajn, toda srbski prostovoljci so se med avstrijskim
protinapadom slabo izkazali. Zajetje srbskih vojakov je spro`ilo vrsto avstrijskih protestov
in not, ker so napad izvedli biv{i vojni ujetniki in ne redna srbska vojska. Kon~ni rezultat je
bil Maistrov umik s Koro{ke. Ostal je Lavri~, ki je moral braniti 170 km dolgo fronto od
Podklo{tra do Galicije.
Jugoslovanske sile, ki so ‘e prej premogle zgolj 1.600 vojakov proti 3.400 avstrijskim, so
bile oslabljene. Sledil je protinapad, v katerem so Avstrijci segli preko Drave in se pribli‘ali
Dravogradu. Zaradi katastrofe na Koro{kem je 1. januarja 1919 na shodu v unionski dvorani
koro{ki politik, predsednik Narodnega sveta v Celovcu in komisar za Koro{ko pri Narodni
vladi v Ljubljani duhovnik Franc Smodej (1879–1949) – njegovo portretno karikaturo je za
2. {t. Kurenta iz leta 1919 narisal Gaspari – ostro nastopil zoper brezbri‘nost ljubljanskega in
beograjskega vodstva ter pozival, naj se javljajo prostovoljci. @e 3. januarja 1919 je ljubljan-
ska vlada izdala oklic o ustanovitvi legije prostovoljcev za Koro{ko. Slovenska vojska je {e
vedno zaostajala za avstrijsko (okrog 1.300 Slovencev in 800 Srbov na koro{ki fronti, Maister
pa je imel 2.250 vojakov), ki je na za~etku leta 1919 znova napadla in potisnila slovenske sile
do Karavank. Avstrijci so zavzeli Podklo{ter, Ro‘ek in se ustavili pred predorom Podro{~ico.
“Dne 8. januarja so navalile nem{ke nacionalne ~ete z velikansko premo~jo na Borovlje med
streljanjem dveh topov s Humber{kega gradu,” je ob desetletnici bojev za Koro{ko v reviji
@ivljenje in svet pisal “A. B.”. “Na{a posadka je {tela samo 60 mo‘, do~im je bilo Nemcev do
1000. Na{ poveljnik je bil major Lavri~. Po srditih bojih je postojanka padla. Skoraj polovica
na{e posadke je bila pobita ali te‘ko ranjena, te‘ko ranjena in ujeta sta bila tudi major Lavri~
in njegov adjutant poro~nik Sirnik. Boroveljski nem~urji so iz svojih skrivali{~ streljali na
na{e vojake. Stra{no so divjale sovra‘ne tolpe po zavzetju nad ondotnimi Slovenci. Razdejali
so ‘upni{~e in vse slovenske hi{e ter uni~ili ali odnesli prav vse premo‘enje znanemu pu{karju
Borovniku, trgovcu Renku, urarju Le~niku, ‘upniku Trunku i. dr. Vse znane Slovence so areti-
rali, trpin~ili in odgnali v zapore. Po teh uspehih so se nem{ke tolpe pripravljale za roparski
pohod ~ez mejo na Kranjsko. @e so pri{li vrh Ljubelja, ko jih je ustavil takratni tr‘i{ki ‘upan
notar Mat. Marin~ek, ki je bil naglo zbral prostovoljno ~eto Sokolov in tr‘i{kih me{~anov.
Nemci so se umaknili nazaj na Mali Ljubelj, kjer so se utrdili.”62  V Gradcu so se za~ela
pogajanja za premirje in dolo~itev za~asne meje na Koro{kem.
^eprav ni bila objavljena v Kurentu, v kontekst komentiranja dogodkov na Koro{kem
sodi tudi Smrekarjeva karikatura “Osvoboditev Koro{ke”. Maister, predstavljen kot vitez, bo
ravnokar presekal verige, s katerimi je priklenjena personifikacija Koro{ke, in jo za{~itil
pred groze~ima zmajem in ka~o.
V 4. {t. Kurenta sre~amo Smrekarjevo karikaturo “Narobe svet” z “Mico”, ki si je nadela
hla~e oziroma voja{ko uniformo, oprtala pu{ko in se odpravila v boj, doma pa pustila svojega
{levastega “Janeza”, oble~enega v dolgo `ensko kiklo, ki v naro~ju pestuje otroka. Proti
62 A.B., “Ob desetletnici krvavih bojev za Koro{ko”, @ivljenje in svet, 1929/20, str. 617.
603ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
zape~karskemu mo`u leti zani~ljiv pljunek.63  “’Na{a je in bo Koro{ka’ / ta beseda je res
mo{ka, / a pri tem se vsak vpra{uje, / kako naj zanjo se bojuje!” lahko preberemo v Kurentu,
kljub temu da je karikatura nastala v posmeh Janezovi bojazljivosti. Vendar pa nikakor ni
{lo za strah pred mo~nej{imi sosedi, temve~ za naveli~anost in odpor do nadaljnjega
bojevanja. Med slovenskimi vojaki je “prevladovalo malodu{je, strahotna naveli~anost in
depresija. Vsi so bili do grla siti vojne in so si `eleli samo domov, ~imprej domov. Po {tirih
letih neskon~nega vojskovanja na najrazli~nej{ih tujih frontah je Slovencem zmanjkalo
mo~i za boj na doma~ih tleh. Neskon~no {tevilo podpisov – pribli`no pol milijona, po
nekaterih ocenah – so zbrali za to, da bi za`iveli v nekak{ni novi, svoji dr`avi, z dodatnim
prelivanjem krvi pa tega pove~ini niso bili pripravljeni potrditi.”64  Slovencem je bilo do-
volj vojne; “Ljudje so bili sestradani, utrujeni in siti voja{~ine, a `al tudi premalo zavedni,
da bi se `rtvovali {e par tednov za lastno dr`avo, ~e so se `e {tiri leta vojskovali za tujca.”65
Gasparijeva karikatura “Zibelka Slovenstva” v 2. {t. nam prikazuje nebogljeno deklico
Slovenijo, ki prosi “ljubega strica Srbina”, naj spodi Avstrijca iz njene zibelke – de`ele
zgodovinskega za~etka Slovencev, zgodovinsko osrednje slovenske pokrajine Stare Karan-
tanije – Korotana oziroma Koro{ke. Kot Smrekar je tudi Gaspari upodabljal Avstrijce in
Nemce z velikimi gol{ami (“krofi”).
V 3. {t. {tevilki je Kurent objavil Podrekarjevo karikaturo “Tu`ni Korotan” s podnaslo-
vom “Pozdrav z Gosposvetskega polja”. Podobno karikaturo je Podrekar pred vojno narisal
za Bode~o ne`o. Objavljena je bila pod naslovom “Po 500 letih...” in jo je zaplenila cenzura.
Na karikaturi iz Kurenta na vojvodskem prestolu kraljuje “pti~ krvolok”, pokrit s klobukom,
za katerega sta zataknjena nem{ka hrastova lista, njegova krila so obarvana z groze~im
vzorcem, Gosposvetsko polje je prekrito z lobanjami, nad opusto{eno pokrajino kro`ijo
pti~i mrhovinarji... ^eprav karikatura ne potrebuje dodatne razlage, ji je Kurent dodal
pesimisti~no ubrano pesmico “Gosposvetsko polje”:
“Tu`ni Korotan, tu`ni Korotan,
~rna no~ okrog,
v nji le vzdih in stok,
in jata ~rnih vran.
63 “Vse na svetu se spreminja,
vse en kratek ~as trpi —
kar je staro, to izginja,
da se novo porodi.
Janez se je v vojski utrudil,
saj ‘e vsega sit je bil —
zato se je k pe~i zgrudil,
da bi malo si po~il.
Mica pa je pu{ko vzela
rekla je: ’To je junak,
mislim, zdaj bo druga pela,
~e ne vzame Nemce vrag!’”
Motiv zape~karskega mo‘a in odlo~ne ‘ene sodi med motive t.i. “narobe sveta”, kar ponazarja ‘e naslov
Smrekarjeve karikature. Znan je s {tevilnih grafi~nih listov s prizori “narobe sveta”, kjer se ‘ena npr.
odpravlja na lov ali v boj, mo‘ pa ostaja doma. Smrekarjevi karikaturi malone identi~no interpretacijo
motiva nam razkriva npr. karikatura angle{kega karikaturista Thomasa Rowlandsona (1756–1827), ki je
narisal francoskega generala Junota, skritega v posteji, pred katero paradira mladenka s spodvihanim
krilom, voja{kim klobukom, {kornji in izdrto sabljo.
64 Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991, Ljubljana 1992, str. 26.
65 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 135.
604 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Pti~ je krvolok, pti~ je krvolok
vsedel se na stol,
vojvodski prestol –
gleda na okrog.
Vse okrog je grob, vse okrog je grob,
in {e mrtvih glav
tiso~ sred dobrav
~aka na pokop.
^ujte zadnji vzklik! Vzdiha mu~enika:
Gosposvetski stol,
ti slovenskih polj
grobni spomenik.”
Sledila je Gasparijeva karikatura “Sv. Mohor in Fortunat varujeta slovensko zemljo” ozi-
roma “Tu{ za {tajerske nem~urje”, na kateri ima sveti Mohor na glavi slovensko polhovko,
sveti Fortunant pa srbsko voja{ko kapo, prav tako kot dva angel~ka. “Tu{“ je {tajerske nem~urje
presenetil pred Gradcem, kjer so 13. januarja potekala pogajanja. Ljubljanska vlada je izbrala
taktiko zavla~evanja, da bi lahko pripravila nove voja{ke sile. Ker se jugoslovanska in av-
strijska delegacija nista mogli zediniti, kje bo potekala demarkacijska ~rta, sta se ponudila
ameri{ka oficirja, da v spremstvu slovenskega in avstrijskega izvedenca pregledata teren in
dolo~ita demarkacijsko ~rto, na kar sta pristali obe strani. Nemci so se uspeli bolje organizirati.
Povsod, kamor je komisija pri{la, so razobesili nem{ke zastave in pripravili demonstracije za
nem{ko Avstrijo. Poro~ilo ameri{kih oficirjev je bilo za Slovence neugodno: za primernej{o
demarkacijsko ~rto kot Drava so se po njunem mnenju izkazale Karavanke.
Gaspari je za 5. {t. vseeno narisal “Demarkacijsko ~rto”, na kateri je roka z napisom
ameri{ka komisija ravnokar potegnila mejo, po kateri naj bi tudi Beljak in Celovec pripadla
Jugoslaviji. “Jesas na!!” in “Ja Hergott wes ist den dööös!” se hudujeta gol{asta Avstrijca.
Narodna vlada je bila prepri~ana, da bodo o usodi Koro{ke odlo~ala mirovna pogajanja,
zato je odklonila zasedbo Celovca in prepovedala Maistru ukrepanje na lastno pest. Obotav-
ljanje so izkoristili Avstrijci za organiziranje nem{kih narodnih stra‘, ki so za~ele postopati
vedno bolj o{abno in nasilno ter bile ‘e kmalu dovolj mo~ne, da so za~ele pripravljati ve~je
napade.
Aprila je v zgornji Ro‘ni dolini ter med Velikovcem in Celovcem izbruhnila vstaja, ki ji
je sledila ponesre~ena ofenziva slovenske vojske, ki se je domnevno spro‘ila brez vrednosti
poveljstva. Avstrijci so odgovorili z napadom na slovenske postojanke, ki so se morale
druga za drugo vdati. Fronta na Koro{kem je za~ela dobeseno razpadati. “Vojna sicer nikjer
ne pozna rahlo~utnosti in obzirnosti, toda taka grozodejstva, kakor so jih delale nem{ke
tolpe, so bila v navadi pri Hunih in Turkih,” pi{e “A. B.” “De‘elna vlada za Slovenijo je
nekaj teh krvolo~nosti sporo~ila predsedniku Narodnega predstavni{tva dr. Pavlovi}u. V
Celovcu so javno razstavili mrtvim vojakom odrezane nosove, u{esa, iztaknjene o~i, ~e{,
tako delajo Jugosloveni. V Podro{~ici so nem{ki vojaki svojega mrtvega tovari{a z razpara-
nim trebuhom pribili na zid ter razglasili, da je to grdobijo zakrivilna na{a vojska. [ent-
jan‘kega ‘upnika Fugerja so nem{ke tolpe tako zbile, da je v celov{ki bolnici umrl. V Labod-
ski dolini so na{e ujetnike do nagega slekli ter jih strahovito pretepali. Vsa slovenska
‘upni{~a so izropali do golih sten, ponekod cerkve, tako v [mihelu pri Pliberku, Libeli~ah
itd. Pri nem{kem napadu na Glinje je oble‘al na travniku hudo ranjen poro~nik Janko
Kranjc, koro{ki Slovenec. Mimo je pri{el njegov sorodnik Wute iz Galicije, prapor{~ak pri
’Volkswehru’. Ranjeni poro~nik je prosil sorodnika za obvezo, a ta je potegnil revolver ter
605ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Kranjca ustrelil.”66 V Borovljah se je ve~ini slovenske posadke uspelo prebiti skozi sovra`-
nikovo ~rto, poveljnika, kapetana Pavla Razlaga, poro~nika Jurco in tri vojake so pobili s
pu{kinimi kopiti. Padel je tudi Malgaj.
Znova so se za~ela pogajanja. Avstrijci so bili opijanjeni z zmago, zato so ostali nepopust-
ljivi. [ele takrat je v Sloveniji pri{lo do mobilizacije, prispelo je tudi nekaj srbskih enot.
Okoli 12.000 jugoslovanskih vojakov je stalo nasproti 11.000 avstrijskim. Nova ofenziva je
bila uspe{na. Jugoslovanske sile so prodrle do Drave. Avstrijci so morali prositi za premirje.
Na pogajanjih na za~etku junija so jugoslovanski pogajalci zahtevali, naj se demarkacijska
~rta premakne nad Celovec, ki so ga medtem zasedle jugoslovanske sile, druga~e bo sledil
napad na Beljak in [t. Vid. Avstrijci so nenadoma odklonili podpisovanje pogodbe, ker so se
sklicevali na to, da je antanta konec maja 1919 od obeh strani zahtevala, naj izpraznita
Celov{ko kotlino. Vme{ali so se tudi Italijani, ko so do 15. junija zasedli 4 km {iroko
nevtralno cono med avstrijsko in jugoslovansko demarkacijsko ~rto. Jugoslovanska vojska
je morala zapustiti Gospo Sveto, vendar nikakor ni nameravala oditi tudi iz Celovca in
Celov{ke kotline. “Na binko{tno soboto dne 7. junija so na{i vojaki priredili pri zgodovin-
skem vojvodskem prestolu skromno slavnost. Nadporo~nik Vizjak je vojakom razlo`il pomen
tega na{ega sveti{~a. Binko{tno nedeljo je bila v znameniti Gosposvetski cerkvi voja{ka
ma{a, ki se je udele`ilo tudi doma~e prebivalstvo. Poro~nik Miklav~i~ je zbral izve`ban
kvartet, ki je pel med ma{o slovenske pesmi, na koncu pa ’Lepa na{a domovina’, ki se je pa~
prvi~ sli{ala v tej cerkvi. – General Smiljani} je znal upo{tevati, da je za Slovence Gospa
Sveta sli~na zgodovinska svetinja, kakor je Srbom Kosovo, zato je namenoma – najbr` po
nasvetu generala Maistra – odredil tako, da so kraj zavzeli samo slovenski vojaki. Toda {e
isto popoldne je pri{el ukaz, naj odrine na{a vojska nazaj na demarkacijsko ~rto, ki se je
bila dolo~ila pri pogajanjih v Kranju, ozir. v Ljubljani. Zaradi na{ega zmagovitega prodi-
ranja je prevzel Nemce strah, da so poslali 4 odli~ne delegate h generalu Smiljani}u s
pro{njo za premirje. General je privolil, da se pri~no pogajanja, toda na{a ofenziva se
nadaljuje do kon~nega sporazuma. Dne 2. junija so se pripeljali nem{ki delegati v Kranj k
tozadevnim pogajanjem. /.../ Nemci dolgo niso hoteli sprejeti na{ih pogojev glede povra~ila
vse povzro~ene {kode, {ele, ko so se na{e ~ete bli`ale Celovcu, so Nemci popustili. Pogodba
se je podpisala v Ljubljani dne 6. junija. Na podlagi pogodbe zasedejo na{e ~ete vse ozem-
lje do Drave, onstran Drave pa Velikovec in Celovec. Severno od te na{e demarkacijske ~rte
se je dolo~ilo 10 km nevtralne cone, kjer ne sme biti nem{koavstrijskega voja{tva, a tudi
prebivalstvo mora biti popolnoma razoro`eno. Nem{koavstrijske ~ete so se umaknile za ta
nevtralni pas, na{e ~ete pa na novo demarkacijsko ~rto, v kolikor so jo bile prekora~ile. Dne
6. junija je zasedla na{a vojska brez bojev Celovec, odkoder so `e ve~ dni poprej vsi uradi
pobegnili v Spital.”67 O usodi Koro{ke so znova odlo~ali boji za zeleno mizo. Na potezi je
bila Pari{ka mirovna konferenca, na kateri so bili slovenskim zahtevam naklonjeni Franco-
zi, ni pa jih podpiral Wilson. Kon~ni sklep je bila razdelitev Celov{ke kotline na dve coni,
ki ju je lo~evala “zelena ~rta” (Malo{ko poldne-proti severu-zahodno od Ba{kega jezera-
Drava-Ro`ek-zahodni breg Vrbskega jezera-Glinica-Glina-Krka). Jugoslovanska vojska je
morala julija 1919 na pritisk velesil zapustiti Celovec. Ne glede na jugoslovanski predlog,
naj ozemlje ju`no od “zelene ~rte” brez plebiscita pripade Jugoslaviji, severno pa Avstriji, je
bil za obe coni sprejet plebiscit, ki ga je zahteval Wilson. V coni A, ki je bila pod jugoslovan-
sko upravo, naj bi bil plebiscit 6 mesecev po podpisu pogodbe, v coni B pod avstrijsko
66 A. B., “Ob desetletnici krvavih bojev za Koro{ko”, @ivljenje in svet, 1929/21, str. 642–643.
67 A. B., “Koro{ka na{a do Gospe Svete”, @ivljenje in svet, 1929/22, str. 676–677.
606 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
upravo pa samo v primeru, ~e bi na njem zmagala Jugoslavija. 26. junija je Jugoslavija
pristala na plebiscit.
Za potrebe plebiscitne propagande je Maksim Gaspari, ki se je med vojno za~asno prese-
lil na ‘enin dom v Ro‘u pri Bistrici v Ziljski dolini, risal razglednice, letake in plakate.
Avstrijska propaganda je poudarjala navezanost in gospodarsko odvisnost Koro{ke od
Avstrije, prednosti avstrijske demokrati~ne in socialisti~ne ureditve pred jugoslovansko
monarhisti~no, jam~ila popolno enakopravnost in za{~ito z odlo~bami san‘ermenske pogod-
be, ki je zagotavljala tudi pravice narodnim manj{inam, poudarjala nasilno ravnanje jugo-
slovanskih oblasti z delavci v Sloveniji, svarila, da bodo morali mo{ki pri Jugoslovanih k
“‘olnirjem”, skratka kazala Koro{cem “^rno” Jugoslavijo, kar je narisal tudi Gaspari na eni
plebiscitnih razglednic, ki je koro{kim volivcem svetovala: “Pro~ s ~rnimi o~ali!” Po mnenju
slovenskih propagandistov pa je bila “~rna” barva in vse negativno identi~no z zeleno
barvo. Slovenske glasovnice so bile namre~ bele, nem{ke pa zelene, na kar je volivce opo-
zarjala tudi Gasparijeva razglednica “Koro{ci pozor!” Na njej angel dr‘i v rokah glasovnico
z napisom Jugoslavija, glasovnico za Avstrijo pa ponuja hudi~. “Sveti lintvern prosi za nas
gre{nike – koro{ke Nem~urje!” se na drugi razglednici priporo~ajo koro{ki Nemci, ki so se
zbrali pred celov{kim zmajem. “Ne maram za staro falirano Avstrijo... / Imam raj{i mlado
bogato Avstrijo!” je bil trdno prepri~an Slovenec, ki je na Gasparijevi razglednici kot
nekak{en anti~ni Herakles na razpotju menil, da mu bolje pristoji brhka slovenska mladenka
kot pa sku{trana, neprivla~na Avstrijka. Napihnjena avstrijska zelena ‘aba je na neki drugi
Gasparijevi razglednici pogumno vzklikala: “Heil, heil, heil!”, na dan plebiscita pa se je
dobesedno razpo~ila. Gasparijeva “Koro{ka pravljica” naj bi se za Slovence kon~ala sre~no.
“Tekom stoletij nam je pokradla nem{ka sraka mnogo biserov in zakladov, med njimi tudi
zlato zibelko Slovenije, na{o Koro{ko...” se glasi podnapis pod sli~ico, ki prikazuje gnezdo
tatinske srake; “A dvignil se je v juna{kem poletu sokol od juga in vzel je sraki ukradeno
zibelko” pojasnjuje podnapis pod drugo sli~ico; na zadnji, tretji sli~ici pa je prikazan jugo-
slovanski sokol, ki na dan plebiscita daruje zibelko sestri Sloveniji.
Propagandnim namenom je od septembra 1920 slu‘ilo tudi nekaj {tevilk listi~a “Hoo-
rruk..!!”; “List za plebiscitno zabavo – Hoo-rrruk..!! je najbolj raz{irjen list v A coni. Tudi
B-conarji ga pridno prebirajo.”, v katerem se je natisnjena v zrcalni podobi zna{la tudi
amaterska, v linorezu izvedena kopija Gasparijeve karikature iz 2. {t. Kurenta za leto 1919,
na kateri sta predstavljena napihnjen nem{ki puran in Slovenka z zastavo SHS.
Jugoslovanska stran je pripravila tudi letak, ki je prina{al “Deset plebiscitnih zapovedi
za Slovence”:
“1. Veruj v na{o zmago!
2. Ne zabavljaj po nemarnem na Jugoslavijo, ki te je odre{ila!
3. Posve~uj vse svoje mo~i plebiscitnemu delu!
4. Spo{tuj svoj materin jezik, da bo{ na svoji zemlji svoj gospod, ne pa nem{ki hlapec!
5. Ne ubijaj sebe in svojih potomcev z glasovanjem za Nemce!
6. Ne pre{estuj s propalo Avstrijo!
7. Ne daj si ukrasti slovenske koro{ke zemlje!
8. Ne brigaj se za la‘njive obljube in prazne gro‘nje Nemcev!
9. Ne ‘eli Celovca, ker pride sam k nam!
10. Ne ‘eli nem{kega bogastva, ker ga ni!”68
68 Po: Koro{ki plebiscit / Razprave in ~lanki, Ljubljana 1970, str. 257.
607ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Nadzor vpisa v imenik volilnih upravi~encev so izvajali ob~inski glasovalni sveti, v
katerih so bili trije Slovenci in trije Nemci, kar je bilo do Slovencev, ki so v coni A predstav-
ljali ve~ino, krivi~no. Nemci so se trudili, da bi pove~ali {tevilo volilnih upravi~encev. Tako
je bilo na dan plebiscita vpisanih 5.000 glasovalnih upravi~encev ve~ kot je bilo predvide-
no. Velik del glasovalnih pripomo~kov (glasovalne skrinjice, pe~atniki, vosek, trakovi) so
nem{ki obrtniki v Celovcu izdelali na na~in, ki je omogo~al zlorabe. Prirejeni so bili mnogi
plebiscitni shodi in zborovanja. Poleg propagande se je avstrijska stran poslu‘evala tudi
gro‘enj, nasilja in podkupovanj.69  Na dan plebiscita 10. oktobra 1920 se je skoraj 60 od-
stotkov prebivalstva odlo~ilo za Avstrijo, ki je zasedla celotno plebiscitno ozemlja, ~eprav
je Jugoslavija na ozemlju ju‘no od Drave dobila malenkostno ve~ino glasov.
Za naslovnico 8. {t. Kurenta je narisal Smrekar karikaturo z naslovom “Wilsonov ~ude`ni
mlin”. Ameri{ki predsednik je stla~il v “babji mlin” (motiv je znan z raznih poljudnih tiskov,
pri nas pa s panjskih kon~nic) postarano in pusto {emasto babnico – “Staro Evropo”, iz
mlina pa prihajajo same brhke mladenke: “Slobodna Jugoslavija”, “Slobodna Poljska” in
“Slobodna ^e{ka Slova{ka”. Ko je Karel I. 4. oktobra 1918 prosil za mirovno posredovanje
Wilsona, je ta med pogoje za mir uvrstil tudi zahtevo, da si Poljaki, ^ehi in Jugoslovani
ustvarijo neodvisne dr`ave. Znamenite to~ke, v katerih je Wilson za~rtal na~ela mednarod-
nega so`itja po 1. svetovni vojni, so namre~ jam~ile pravico narodov do samoodlo~be.
Evropa jih je na za~etku leta 1918 sprejela z navdu{enjem. Mnogo manj so bile navdu{ene
centralne sile, saj so predvidevale velike ozemeljske spremembe v njihovo {kodo. Sloven-
cev oziroma bodo~ih Jugoslovanov so se dotikale zlasti 9. (“Popravek italijanskih mejá po
jasno vidnih narodnih ~rtah.”),70  10. (“Avstro-ogrskim narodom, katerih prostor med narodi
`elimo videti za{~iten in zagotovljen, naj se da prilika za avtonomni razvitek.”), 11. (“Romu-
nija, Srbija in ^rna gora naj se izpraznijo in zasedeno ozemlje obnovi. Srbiji naj se zagoto-
vi svoboden in varen dohod do morja. Razmere razli~nih balkanskih dr`av med seboj naj se
s prijaznimi dogovori dolo~ijo primerno zgodovinskim danim ~rtam pripadnosti k raznim
narodom. Ustvarijo naj se jamstva za politi~no in gospodarsko neodvisnost ter teritorijalno
nedotakljivost balkanskih dr`av.”) in zadnja, 14. to~ka (“Ustanovi naj se splo{na zveza
narodov. Specijalne pogodbe naj v enaki meri velikim in malim dr`avam priskrbe jamstvo
politi~ne neodvisnosti ter teritorialne nedotakljivosti. Glede na te javne poprave krivice in
uveljavljene pravice, se ~utimo tesno spojene z vladami in narodi, ki so se zdru`ili proti
imperijalisti~nim silam.”). Wilsonove to~ke so bile osnova za povojno ureditev sveta, ki jo
je udejanjila pari{ka konferenca. Na razvalinah Avstro-Ogrske monarhije, tur{kega in
nem{kega imperija je zato po koncu 1. svetovne vojne nastala vrsta novih ali ozemeljsko
pove~anih dr`av, med njimi tudi Poljska, ^e{ka, Mad`arska in Jugoslavija, ki je v ~asu
nastanka Smrekarjeve karikature obstajala {e kot Dr`ava Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Smrekarjeva karikatura “Obupni klici” v 7. {t. Kurenta je prikazovala ladjo Jugoslavijo s
tremi potniki, brati Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki je prevzel tudi vlogo krmarja. Morje
premetava skromen, na pol razbit ~olni~, last “Alpskega Nemca”, ki milo prosi Jugoslovane, ~e
bi lahko privezal “svojo krepko ladjo na va{ novi brod, da boste la`e vozili!!” Monarhija je
namre~ pravkar potonila iz njo tudi nekdaj oholi Nemec. Slovenec, nadvse zadovoljen, da se
je zna{el v bratski dru{~ini, mu ka`e figo. Na eni izmed deklaracijskih razglednic pa je Gaspari
upodobil Slovenca, Hrvata in Srba, ki si nazdravljajo. Nazdravljajo~e blagoslavlja Bog. Napis
pod risbo se glasi: “Tr~imo {e enkrat vsi, `ivili Slovani, bratje na{e krvi, bog nam jih ohrani.”
69 Po: Marjan Kos, Koro{ki plebiscit / Ob 75. obletnici priklju~itve Libeli~ k Sloveniji, Koro{ki po-
krajinski muzej, Slovenj Gradec 1997 (katalog), str. 33.
70 Besedilo to~k je povzeto po “[tirinajst to~k Wilsonovega programa”, Novice, 1918/82.
608 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
Slovenci so “po dolgih stoletjih tujega jarma stopili kot enakopraven ~lan v dru`ino
svobodnih narodov”, je poudaril Silvo Kranjec.71 “Vsa ta zgodovina je en sam izraz in
dokaz, kako je od nekdaj, ~asih bolj `ivo, ~asih bolj pritajeno, ljudska du{a neprestano
koprnela, da se popravi to, kar je skvarila sebi~nost in krivica mogo~njakov: `elela je, da se
zdru`i, kar je v samogoltnosti razdru`il – ~lovek. Svetopisemski rek ’kost h kosti, kri h krvi’ je
zmagal preko vseh nam sovra`nih naklepov.”72 Tak{no seveda ni bilo samo prepri~anje
avtorja propagandne knji‘ice “Kako smo se zedinili” ali pisca njenega uvodnika, temve~ je
tako ob koncu 1. svetovne vojne mislila ve~ina Slovencev. Toda kmalu je postalo jasno, da
je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nastala 1. decembra 1918, v velikem neso-
glasju s prej{njimi dogovori o enakopravnem in demokrati~nem postopku zdru‘evanja
habsbur{kih Slovanov s Srbijo. Uresni~ena je bila ideja o zdru‘itvi Ju‘nih Slovanov, toda v
novi dr‘avi je pri{el do izraza predvsem srbski interes. Potla~ena je bila slovenska emanci-
pacija in dr‘avnost, dose‘ena v ~asu obstoja Dr‘ave SHS.
71 Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 142.
72 Fran Sale{ki Fin‘gar, uvod k Silvo Kranjec, Kako smo se zedinili, Celje 1928, str. 3.
Hinko Smrekar, “Obupni klici”, Kurent
609ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121)
Zaradi italijanske okupacije Primorske in negotove usode Koro{ke je Narodna vlada
menila, da mora do zdru‘itve priti za vsako ceno, pod malone vsakr{nimi pogoji. “Da bi bil
ta ~as v ’Narodni vladi’, bi bil predvsem zahteval, da se pred zdru‘itvijo s srbskimi odre{itelji
jasno pomenimo o pogojih na{ega dr‘avnega ujedinjenja”, je bil prepri~an Fran [uklje
(1849–1935). “’Clara pacta, boni amici!’ Ni~ o vsem tem, brezpogojno smo se zdru‘ili in –
kakor je bilo zdru‘evanje s Hrvati in Srbi v eno dr‘avno celoto samoposebi potrebno in
koristno, je bilo anorgani~no priklopljenje zgodovinsko, gmotno in dru‘abno tako razli~nih
sestavin nepremi{ljeno in klavrno.”73
Novonastala dr‘ava, ki je rade volje in ni~ manj prera~unljivo sprejela pod svoje okrilje
tudi Slovence, ni bila skorajda v ni~emer identi~na s politi~no in narodno tvorbo, za katero
se je zavzemala majni{ka deklaracija. Slovenci so si ‘eleli dr‘avo, v kateri bodo lahko
uveljavili svoje politi~ne, kulturne in gospodarske interese in njihov nacionalni obstoj ne
bo ogro‘en, ‘eleli so se otresti nem{ke nadvlade in postati samostojni, zato je ugotovitev, da
so samo zamenjali gospodarja in izgubili dobr{en del nekdaj samoumevnega slovenskega
ozemlja, priklicala priokus razo~aranja in bojazni. @eleli so si demokrati~no republiko,
nastala je nova kraljevina, ki so ji vladali Karadjordjevi}i, ‘eleli so ‘iveti v dr‘avi, ki bi
zajela ve~ino Slovencev, a skorajda tretjina slovenskega ozemlja jim je za~ela polzeti iz rok,
nova dr‘ava pa ni pokazala dovolj zanimanja, ne mo~i za njegovo ohranitev. Vedno bolj je
nara{~alo vznemirjenje med ljudmi. Januarja 1919 so se prvi~ uprli slovenski vojaki v
Ljubljani, ki so se kon~ali s krvavimi spopadi med slovenskimi in srbskimi vojaki. Julija
1919 sta sledila {e ve~ja voja{ka upora v Mariboru in na Koro{kem, ki so ju srbski vojaki
uspeli zlomiti.
Napovedi razo~aranja, ki bo sledilo, so se skrivale tudi v karikaturah v Kurentu. Ivan
Vavpoti~ pa je leta 1919 zasnoval prvo jugoslovansko po{tno znamko, na kateri je bil
narisan “Verigar”, ki trga su`enjske verige. Simbolno je zasnovana tudi gorata pokrajina v
ozadju, predstavljala naj bi domovino, prav tako tudi `arki, ki oznanjajo zarjo svobode.
Model za znamko je bil {portnik Stane Derganc. Verige su`nosti so bile seveda vezi stare
Avstro-Ogrske, toda v znamki lahko zaslutimo tudi odmeve ruske oktobrske revolucije.
Znamka je bila v uporabi do leta 1921. Tudi Podrekarja je prevzelo upanje, da bi po vojni
nastopila nova doba, ki jo je prikazovala njegova istoimenska karikatura “Nova doba
(bolj{eviki)” v 5. {t. Kurenta iz leta 1919. Na njej delavec s pestmi udarja po prestra{enem
bogatinu. Iz ust bogatina se na zbrano mno`ico vsipljejo cekini. Podoben motiv je narisal v
istem ~asu tudi Smrekar za razglednico “Kralj Kapital”, ki je iz{la pri Slovenski socialni
matici. “Vstajenje Jugoslavije” pa se je imenovala v Kurentu eno {tevilko poprej obja-
vljena Podrekarjeva karikatura, na kateri je Jugoslavijo predstavljal pravkar osvobojeni
delavec, obsijan s sijem svobode, katerega se je prestra{ila kraljeva dru{~ina. Podrekarjevo
socialisti~no opredeljenost nam potrjuje npr. tudi karikatura “Prvi maj” v 19. {t. Bode~e
ne`e. Prikazuje delavca na kupu lobanj s kladivom v roki. Karikatura iz Kurenta u~inkuje
precej nenavadno – kot da Podrekar ne bi vedel, da je tudi nova jugoslovanska dr`ava
kraljevina, in da je ta kraljevina `e na za~etku svojega obstoja surovo zatrla delavske stavke,
ki so v Sloveniji izbruhnile decembra 1918 in na za~etku leta 1919 v rudni{kih in indu-
strijskih sredi{~ih pod vplivom novic o revolucionarnih gibanjih v sosednjih dr`avah. Ne-
sporazum pomaga razre{iti letnica nastanka karikature (1918) – torej je bila narisana {e za
~asa Avstro-Ogrske, ~eprav takrat {e ne bi mogla biti objavljena, toda `e nekaj mescev
pozneje je ta karikatura v novi dr`avi postala enako nepotrebna.
73 Fran [uklje, Iz mojih spominov, II. del, Ljubljana 1995, str. 270.
610 D. GLOBO^NIK: KARIKATURE V LETIH PRVE SVETOVNE VOJNE
S u m m a r y
Cartoons during the First World War
Damir Globo~nik
The paper examines selected political and other cartoons from the period of the First World War. Like
written sources, cartoons represent a valuable document of the times. In a highly condensed and suggesti-
ve manner they reveal the collective subconscious and convey joint fantasies of different nations. Some of
the selected cartoons therefore reflect a condensed spiritual image of Slovenes in that period, their desires,
expectations, fears and disappointments. These cartoons abound in wit, humor, criticism, honesty and in
tragical qualities.
The author explains the circumstances and the reasons for the origin of these cartoons in the satirical
supplement of the Dan daily, the Bode~a ne‘a (1914), in the Svetovna vojska magazine (1914–1915), in
the Kurentov album (1918), in the Kurent (1918–1919), in the satirical supplement of the Domovina daily,
Svetovna vojska v slikah in pesmih (1921), on postcard cartoons, etc. Their authors, three prominent
Slovene caricaturists of that time, were Maksim Gaspari (1883–1980), Fran Podrekar (1887–1964) and
Hinko Smrekar (1883–1942). In 1919 Smrekar published a richly illustrated manuscript titled “Henrik
Smrekar – ~rnovojnik” with a satirical description of war events from 1915 and 1916. The author also
discusses some of the hitherto unpublished cartoons by Smrekar. Aside from newspaper cartoons, Gaspa-
ri also made the drawings for plebiscite postcards, while Podrekar was the principal caricaturist in the
Bode~a ne‘a and in the Svetovna vojna v slikah in pesmih.
The author analyzed the selected cartoons within the historical context in which they had originated,
and discusses the role of art in the time of war, war absolutism and censorship, the movement for the
support of the May Declaration, plebiscite propaganda, and the feeling of national tragedy upon losing a
part of the territory in Carintia and along the Slovene coast.
The feeleng of being threatened during the First World War accelerated the search for Slovene national
identity which can be found in art symbols, personifications, certain stereotypes and syntagmas in the
Kurent, which represents one of the pinnacles of Slovene plastic art satire in general. In their effort to
express self-confidence of Slovenes, the cartoons in this satirical paper differ from other cartoons origina-
ting in the years prior to WWI. Quite soon they also reflected the disappointment following the initial
enthusiasm for the new state of Yugoslavia.