219ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
JUBILEJI
Zaslu‘ni prof. dr. Marjan Britov{ek – osemdesetletnik
Letos poleti bo praznoval osemdesetletnico univerzitet-
ni profesor dr. Marjan Britov{ek, eden najplodovitej{ih slo-
venskih zgodovinarjev, hkrati pa tudi eden redkih, ki so z
raziskovalnim delom presegli okvire slovenske zgodovine.
Listanje po bogati jubilantovi biografiji nam pove, da se
je rodil 23. avgusta 1923 v Slovenjem Gradcu v u~iteljski dru-
‘ini. Maturiral je na klasi~ni gimnaziji v Mariboru, vojna leta
pa prebil v partizanskih enotah kot urednik in dopisnik mla-
dinskih listov. Diplomiral je na Oddelku za zgodovino Filo-
zofske fakultete Univerze v Ljubljani (1949) ter nadaljeval
podiplomski {tudij na In{titutu za dru‘bene vede v Beogradu.
V za~etku petdesetih let se je smelo odlo~il za raziskovalno in
pedago{ko pot; najprej kot asistent na Oddelku za zgodovino
na ljubljanski filozofski fakulteti (1951), kjer je tudi doktori-
ral (1960), nato kot docent (1962) na novoustanovljenem
Oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete (1960).
Tu je vse do upokojitve (1993) predaval predmet socialna zgo-
dovina 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja, od leta 1970 kot izredni in od leta
1975 kot redni profesor. Za svoje znanstveno, pedago{ko in javno delovanje je prejel dvakrat nagrado
sklada Borisa Kidri~a in druge nagrade, bil odlikovan ter dobil naziv zaslu‘nega profesorja Univerze v
Ljubljani (1994).
Znanstveni opus jubilanta, ki ga podrobno ponazarja njegova obse‘na bibliografija1 objav tako
doma kot v tujini (17 knjig in prek 150 razprav), tematsko in ~asovno zaobsega {tiri podro~ja.
S prvega – {tudije o slovenski agrarni in socialni zgodovini – velja posebej omeniti njegovo doktor-
sko disertacijo, ki je dopolnjena in raz{irjena iz{la kot monografija z naslovom Razkroj fevdalne agrar-
ne strukture na Kranjskem (Ljubljana 1964). »Zdi se, da jo ka‘e uvrstiti med tehtnej{a Britov{kova
znanstvena dela« (L. ^arni). Delo, ki je v celoti zasnovano na arhivskem gradivu, sodi {e danes med
redkej{e raziskave slovenske agrarne zgodovine polpretekle dobe, od 16. do sredine 19. stoletja. Kak{en
pomen imajo tovrstne raziskave za védenje o slovenski agrarni oziroma gospodarski zgodovini je mo~
razbrati iz avtorjeve spremne besede: »Moj prispevek s tega podro~ja naj vzpodbudi raziskovalce k
nadaljnjemu, {e bolj sistemati~nemu arhivskemu delu, ki bi pojasnilo in iztrgalo pozabi prenekatero
zanimivost iz agrarne zgodovine tega obdobja.« Hkrati pa je iz teh besed zaznati – zaradi spleta okoli{~in
– tudi slovo od nadaljnjega raziskovanja tovrstne tematike.
Drugo podro~je jubilantovega raziskovanja predstavljajo {tudije o revoluciji 1848 v Avstriji in revo-
lucionarni dejavnosti Radovlji~ana Antona Fistra (1808–1881), Pre{ernovega in Slom{kovega sodob-
nika, profesorja teologije in pedagogike na dunajski univerzi, vojnega kurata akademske legije, radikal-
nega poslanca v avstrijskem ustavodajnem parlamentu, dolgoletnega emigranta v ZDA, »~loveka, ki je
1 Bibliografijo prof. dr. Marjana Britov{ka je zbral in uredil A. Cindri~, v: A. Le{nik (ur.), Kriza socialnih idej.
Britov{kov zbornik / The Crisis of Social Ideas. A Festschrift for Marjan Britov{ek, Ljubljana 1996, str. 21–26.
220 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
dale~ presegal kakr{enkoli provincializem in bil med najbolj izobra‘enimi Slovenci svojega ~asa«
(F. Jerman). Raziskovalni rezultat Britov{kovega dela v dunajskih arhivih in bibliotekah je bila mono-
grafija Anton Füster in revolucija 1848 v Avstriji (Maribor 1970). »To je poleg Apihove knjige o Slovencih
v 1848. letu (1888) ter Malovega prikaza v Zgodovini slovenskega naroda (1934–36), tretji najob-
se‘nej{i opis Slovencev v mar~ni revoluciji« (V. Melik). Zagotovo je predvsem Britov{kova zasluga, da
je bila 29. marca 1979 na Fistrovi rojstni hi{i v Radovljici odkrita spominska plo{~a in hkrati organizi-
ran znanstveni seminar z naslovom »Dr. Anton Fister v revoluciji 1848 – vloga in pogledi«, kakor tudi
pobuda za izdajo Izbranih spisov Antona Fistra v 4. knjigah (Ljubljana 1987–1998).
Tretje podro~je Britov{kovega raziskovanja predstavljajo {tudije o nastanku in razvoju mednarod-
nega delavskega gibanja. Osrednjo pozornost je namenil za~etkom delavskega gibanja in njegovim
razli~nim idejnim smerem v okviru I. in II. internacionale. Objavil je vrsto odmevnih {tudij, med kate-
rimi velja posebej opozoriti na knjigi Stavovi druge internacionale prema ratu i kolonialnom pitanju
(Beograd 1965) in Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno (Ljubljana 1969) ter na
tehtno razpravo Zgodovinski oris stali{~ Marxa in Engelsa do slovanskih narodov (Ljubljana 1971), ki
je iz{la tudi v nem{kem prevodu (Hamburg 1996).
^etrto podro~je, ki je bilo v {ir{i javnosti tudi najbolj odmevno, je raziskovanje stalinizma. Brez
dvoma je prof. Britov{ek najve~ji slovenski poznavalec frakcijskih spopadov v biv{i Sovjetski zvezi in
v III. internacionali – Kominterni. [e ve~, s svojimi analizami, oprtimi na arhivsko in dokumentarno
gradivo, ki ga je preu~eval v moskovskih arhivih in bibliotekah ter v mnogih zahodnoevropskih doku-
mentacijskih centrih, se je uvrstil med ugledne raziskovalce stalinizma. V ospredju njegovih objav te
vrste stojijo {tiri obse‘ne knjige – Boj za Leninovo dedi{~ino, I–II (Ljubljana 1976, Zagreb 1981
/hrva{ki prevod/), Carizem-revolucija-stalinizem, I–II (Ljubljana 1980), Korenine stalinizma in negativne
posledice kulta osebnosti (Ljubljana 1980), Stalinov termidor (Ljubljana 1984, Praha 1991 /~e{ki pre-
vod/) – »ki temeljijo na neposrednih raziskavah, in so vsaj enakovredne, ~e ne bolj{e od mnogih del
svetovnih avtorjev« (B. Repe). Vrednost Britov{kovega raziskovalnega dela na tem segmentu sodobne
zgodovine je bila {e posebno v tem, da »na{a zgodovinska zavest ni bila obremenjena s politi~nimi
pogledi in enostranskimi razlagami sovjetskega zgodovinopisja, kot je bilo to v drugih socialisti~nih
dr‘avah« (S. Cvetkovi}). K povedanemu lahko dodamo, da smo prav prek teh njegovih eruditskih knjig
in razprav za~eli razumevati sr~iko ruskega socializma. Svoje raziskovalne rezultate je prof. Britov{ek
prezentiral mednarodni strokovni javnosti na {tevilnih mednarodnih zborovanjih in simpozijih, pa tudi
s prevodi knjig in razprav v tujih revijah in zbornikih. Zato tudi ni slu~ajno, da ga je Mednarodni in{titut
za socialno zgodovino v Amsterdamu uvrstil med sodelavce mednarodnega raziskovalnega projekta
Kominterna, mednarodno uveljavljena strokovna revija The International Newsletter of Communist
Studies (Köln) pa izvolila v svoj uredni{ki svet.
In prav Britov{kovi odmevni rezultati znanstveno-raziskovalnega dela doma in v tujini, njegova
vpetost v mednarodne raziskovalne projekte ter uspe{no delovno sodelovanje z raziskovalci uglednih
mednarodnih institucij, so botrovali odlo~itvi njegovih sodelavcev na Oddelku za sociologijo Filozof-
ske fakultete v Ljubljani, da se mu oddol‘ijo za dolgoletno in ustvarjalno delo s prilo‘nostnim zbor-
nikom, ter na ta na~in obogatijo tudi podro~ja, s katerimi se je ukvarjal jubilant. Takratnemu povabilu
za sodelovanje v skupnem projektu – mednarodni izdaji zgodovinskih in sociolo{kih razprav – se je
odzvalo kar 50 priznanih tujih in doma~ih raziskoval-cev/k (iz Avstrije, Francije, Hrva{ke, Italije, Jugo-
slavije, Nem~ije, Nizozemske, Rusije, Slovenije in [vice), s katerimi je prof. Britov{ek delal, sou-
stvarjal oziroma {e sodeluje. Rezultat projekta je bila izdaja 530 strani obse‘nega zbornika petdesetih
razprav – napisanih v angle{kem, francoskem, hrva{kem, italijanskem, nem{kem, ruskem, slovenskem
in srbskem jeziku – ki nosijo skupni naslov Kriza socialnih idej. Britov{kov zbornik / The Crisis of
Social Ideas. A Festschrift for Marjan Britov{ek (Ljubljana 1996), pri ~emer ne gre prezreti, da proble-
matika »socialnih idej« simbolizira celotni Britov{kov znanstveni opus.
Ob povedanem seveda ne gre prezreti jubilantovega ve~ kot 40-letnega pedago{kega dela na dodip-
lomskem in podiplomskem {tudiju. Za {tudente in srednje{olske u~itelje je napisal tudi ve~ {tudijskih
priro~nikov ter bil mentor mlaj{im raziskovalcem, magistrom in doktorjem znanosti. [ir{a javnost pa
ga pozna tudi po sodelovanju v {tevilnih radijskih in televizijskih oddajah v sedemdesetih in osemdese-
tih letih. Od vseh Britov{kovih {tevilnih dejavnosti zunaj delovnega mesta naj tu omenimo le njegovo
dolgoletno in zavzeto delo v univerzitetni stanovanjski komisiji (predsednik), ki je najbolj segla v pro-
221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
stor vsakdanjega ‘ivljenja in prinesla velike koristi ve~jemu {tevilu ljudi. »Brez njegove vztrajnosti, ki
ni obupala ob nobeni oviri, ne bi bilo univerzitetnih stanovanjskih blokov na ljubljanskih Prulah, ki so
mo~no omilili tedanjo veliko stanovanjsko stisko zlasti mlaj{ih univerzitetnih ljudi« (V. Melik). In prav
ta vztrajnost, ta optimizem je ne samo ena izmed temeljnih zna~ajskih potez prof. Britov{ka, pa~ pa
tudi njegovo vodilo za premagovanje ‘ivljenjskih tegob, ki ‘al nobenemu ne prizana{ajo.
Spo{tovani tovari{ profesor, dragi Marjan! Iskrene ~estitke ob visokem jubileju in {e na mnoga leta.
Av g u s t  L e { n i k
Prof. dr. Janko Prunk – {estdesetletnik
Podpisani je o~itno posebne sre~e s prijatelji in kolegi,
ko ima v po~astitev njihovih okroglih obletnic prijetno dol‘-
nost napisati jubilejni zapis. Prof. dr. Janko Prunk je namre~
{e eden od tistih slovenskih zgodovinarjev, ki jih ni zapusti-
la mladostna energija. Pa je na predzadnji lanski dan dopol-
nil {estdeset let! In to raziskovalno, mi{ljenjsko in osebno-
stno razgibanih let, ki so celostno ozna~ila njegovo ‘ivljenj-
sko izku{njo. Slednjo na zgodovinopisnem podro~ju zazna-
muje dejstvo, da je med tistimi, ki so odlo~ilno prispevali k
pred dobrimi tremi desetletji za~etemu procesu vsebinsko
{irokega in modernega obravnavanja slovenske novej{e zgo-
dovine.
Janko (Janez) Prunk se je rodil 30. decembra 1942 v
Loki pri Zidanem mostu. @elezni~arski sin je {tiri razrede
osnovne {ole obiskoval v doma~em kraju, ni‘jo gimnazijo
pa v Rade~ah. Tja je ali pe{a~il ali pa se je, najve~krat pozi-
mi, vozil z vlakom. [e danes se spominja, kako je brilo, ko
je moral ~ez tamkaj{nji most prekora~iti Savo, da je pri{el v mestno naselje do {ole. Sledila je vi{ja
gimnazija v Celju. Ko so po z odliko opravljeni maturi minila {tiri leta naporne zgodnjejutranje vo‘nje
z vlakom v {olo in poznopopoldanske domov, je leta 1961 v Ljubljani vpisal {tudij zgodovine in socio-
logije. Za {tudij na Filozofski fakulteti je bil potreben poprej{nji notranji samopremislek, saj ga je
privla~ila tudi arhitektura. Odlo~il se je za humanistiko, nagnjenost do arhitekture in z njo do umetno-
stno zgodovinske dedi{~ine pa je ostala. Janka Prunka namre~ ne poznamo le kot zgodovinarja in
univerzitetnega profesorja, temve~ tudi kot odli~nega poznavalca umetnosti. To je lahko spoznal vsak,
ki je v njegovi dru‘bi ob~udoval spomenike evropske kulture – od Pariza, Kölna, Mainza, Nürnberga,
Aachna, Münchna, Dunaja, Prage, Benetk, Firenc, Rima in drugih evropskih zgodovinskih sredi{~. Kot
estetu mu je blizu tudi zakladnica svetovne in evropske literature.
Janko Prunk je ‘e v ~asu {tudija opozoril nase z razumevanjem zgodovine kot kompleksnega idej-
nega, politi~nega, kulturnega in socialnogospodarskega procesa. Bil je eden najbolj{ih {tudentov svoje
generacije in kot predsednik {tudentske organizacije na fakulteti tudi dru‘beno dejaven. Po diplomi leta
1966 sta ga {tudijska prizadevnost in ‘ivo zanimanje za sodobno zgodovino pripeljala na tedanji In{titut
za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (od 1989 In{titut za novej{o zgodovino). Na~rtno razisko-
vanje slovenske sodobne zgodovine je bilo takrat {e v povojih in na in{titutu jih je za~ela razvijati
tedanja mlada, t. i. »zlata« generacija: Franc Rozman, Janko Prunk in Jasna Fischer. Dr. Jasna Fischer
je ob petindvajsetletnici IZDG kot njegova direktorica opozorila, da je bila druga polovica {estdesetih
let, ko so se omenjeni trije mladi zgodovinarji zaposlili na in{titutu (na za~etku je in{titutsko pot z njimi
delil tudi Pavel Dobrila), ~as, ko je grozilo, »da postane in{titut namesto znanstvene ustanove z nujno
potrebno spremljajo~o vlogo dokumentacijsko-informacijskega sredi{~a servisni zavod za potrebe tre-