Štev. 10
Y Ljubljani, 11. marca 1910.
L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Cenjene naročnike,
ki še niso poravnali naročnine za prošlo leto, prosimo, da to store nemudoma, ker smo sicer primorani jim list ustaviti. Hkrati pa opozarjamo one naročnike, ki plačujejo četrtletno, naj nam pošljejo denar v prvi polovici četrtletnega meseca, ker nam s tem jako olajšajo upravniške posle.
Upravništvo.
Solidarnost — internacio-nalizem.
S posebnim ozirom na stanovsko-šolska politiška stremljenja slovenskega naprednega učiteljstva.
Danes, ko je prišlo že do skupnega nastopanja in združitve naprednega slovanskega in splošno napreduega učiteljstva v Avstriji, ko je solidarnost zadobila splošno mesto razsodnosti in treznosti, nihče vež ne dvomi o potrebi interesnega združenja v točkah, v katerih soglašamo — in je trdno uverjen, da tako združenje nikdar ne znači narodnega izdajstva, čeprav se združimo z našimi narodnostnimi nasprotniki, a stanovskimi tovariši, temveč je to združenje koristno in potrebno interesnim skupinam, ne da bi postala ena od druge odvisna.
Tako soglaša vse napredno učiteljstvo v Avstriji v onih točkah, ki so nam skupne in zanje tudi skupno nastopa. Danes nastopa vse napredno avstrijsko učiteljstvo za dve točki skupno, t. j. za gmotno situiranje vsega avstrijskega učiteljstva in da se pri preosnovanju državnega šolskega zakona ne krši načela naprednosti. Vsekakor se pa bosta družili obe napredni interesni skupini vselej solidarno, kadar pojde za kako skupno zadevo, za stanovske in šolske zadeve v državi. To so skupni smotri naše stanovske in šolske politike.
Kadar se pa zastopa narodnostne in specialne interese, tedaj pa nastopata ti interesni skupini vsaka zase. Torej nikakor nima v tem
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
oziru naše združenje vpliva na krajevne in narodnostne razmere in tudi ne dovaja to združenje ne nacionalnih ne deželnih ne krajevnih organizacij in tudi ne posameznika do bodisi kakršnekoli odvisnosti.
V zgoraj označenih točkah je torej udej-stveno naše internacionalno stališče in načelo, medtem ko ostaja krajevnim organizacijam in nacionalnim zvezam prosto izvrševati narodnostni in podrobni program.
Potrebno se nam je zdelo to omenjati, da se nas bo razumelo ob raznih prilikah; potrebno pa tudi v tem oziru, da se bo vedel vsak posameznik zanimati tudi za te kompromisne zadeve in se bodo z zanimanjem in disciplino posameznika laglje dosegli skupni smotri. Ni dovolj, da se zanimaš za organizacijsko gibanje v svojem okraju, temveč je neobhodna potreba, da se seznaniš z vsemi sklepi in naklepi višjih, nadrejenih organizacij in znaš tako zastopati ob vsaki priliki v njih označeno stališče.
Obsebi je umevno, da tako solidarno na stopajo tudi manjše organizacije medseboj v onih krajih in stvareh, ki se tičejo skupnih zadev. Nikakor nismo zadaj in vemo, da se tako že sedaj postopa, toda važno se nam je zdelo to konštatirati z ozirom na našo stanovsko-šolsko politiko in nje formuliranje.
Toliko o mejah in razmerju naše notranje stanovske in šolske politike, katere neobhodnost se nam kaže nujna potreba in s katero se moramo natančneje seznanjati i baviti.
Drugačno in večje je pa naše druženje na slovanski, t. j. na narodnostni podlagi, ker tu je naša solidarnost tem večja in vez tem trdnejša, ker tu so nam točke obilnejše in je več skupnih interesov. Slovansko-šolska in stanovska politika, ki smo jo započeli, nam obeta še obilega sadu, ker je trenutek izbran srečno — ko je pričela slovanska večina dobivati svojo veljavo in bo tako začela dobivati svoje pravice, ki nam gredo. S splušnim politiškim preobratom naj se pa vrši preobrat tudi v šolstvu, in naši „Zavezi" je skrbeti, da bodo tla v tem oziru pripravljena. Program, ki se bo podal na zborovanju v Krakovem, nam
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii ii ii dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št. 118).
bo podal smeri, in tedaj bo dovolj prilike se natančneje baviti s tem vprašanjem in ga razmotrivati.
Skoro da nam ni potreba tu omenjati ene prvih zahter, ki jih ima realizovati naša slovanska zveza, da se peča z reorganizacijo naših učiteljišč in jih napravi za vzgojevališča narodnega učiteljstva i. t. d.
Morebiti nam bo kdo predbacival, da smo z našo slovansko politiko pričeli napačno. Toda naj bo uverjen, da se zavedamo večjih in tesnejših jugoslovanskih interesov in smotrov, ki jih imamo zastopati, toda se nam v tem oziru stavijo mnogo večje zapreke in ovire v druženju, nego za rešitev splošno slovanskega stanovsko-šolskega vprašanja.
Toda pride tudi do rešitve jugoslovanskega učiteljskega in šolskega vprašanja in gotovo bo to vprašanje velikega pomena ter bo zavzemalo eno prvih mest v vrsti vprašanj jugoslovanske vzajemnosti.
Naše vezi bodo postale tesne, ker bodo te&ne vezi naših skupnih interesov. Naši smotri in stremljenja bodo pa v splošno korist in dobro jugoslovanskih narodov.
Tako smo obravnavali v glavnih potezah smeri naše stanovsko-šolske politike, s katere podrobnostjo se nam bo treba še natančneje baviti. Slovensko učiteljstvo naj se pa zaveda, da nas izven naše narodne s t ano v s k o - šo 1 s ke politike čaka važna naloga tudi z ozirom na izvennarodno stanov s k o - š o 1 s k o p o 1 i t i k o , dapri reševanju posameznih vprašanj zavzamemo tudi mi svoje stališče in mesto.
Preden končamo, naj se pobavim še nekoliko z našo slovensko stanovsko-šolsko politiko, saj je vendar prvi pogoj nastopanju slovenskega učiteljstva za lastne interese izven naroda, da se zavedamo, kaj hočemo zastopati, kaj so naša stremljenja in kaj naše težnje? Torej se nam je treba prej doma dobro pripraviti, preden ponesemo svoje zahteve in težnje ven. Naši notranji stanovsko-šolski boji nam v tem oziru ne bi škodovali, če bi bili
Naročnino, reklafnacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
stvarni in načelni ter bi nam ne slikali kori-stolovstva in fanatizma. Prvi pogoj stvarnemu boju je pa zrelost, prvič stanovska zrelost in drugič politiška zrelost..
Ne bomo natančneje slikali in črtali smeri pravega boja, ker bi itak pri naših stanovskih nasprotnih tovariših padlo vse na nerodovitna tla. Skoro neumestno bi se nam zdelo črtati tu naš podrobni program, ker so se posamezne točke že vse obravnavale in smo o njih pisali, da mora biti na jasnem o nijh vsakdo, ki ja opazoval naše delo. Konštatovati pa moramo, da je premnogim slučajem usko-štva vzrok tudi malo zanimanje in mala izobrazba, tako da si imamo le čestitati, da se izločujejo taki elementi, ki bi nas v odločilnih trenotkih le ovirali.
Odločno moramo stopati preko teh ne-disciplinirancev — disciplina je znak zrelosti — a tudi preko onih neorganizirancev, ki so nam le balast in se okoriščajo z našim delom, óe se bomo hoteli truditi z njimi, nam znači to potrato časa, če pa bomo stopali preko njih do naših nadaljnih smotrov, bo to njih poguba, ker ne pojdejo z nami in bodo zaostali za duhom časa.
Z vztrajnim notranjim delom in z uspešno vnanjo stanovsko-šolsko politiko bomo torej zadušili te parasite v naših vrstah, ne da bi se nam bilo potreba z njimi posebe baviti in ne da bi se bilo bati od njih kakega okuženja. Naše delo je zasnovano na bodočnosti in trajnosti, in so uspehi neizogibni. To pa, kar oni imenujejo uspeh, je le hipnost slučaja politiških tokov, in rekli bodemo : Bili so !	D i i i.
K izpremembi šol. zakonov v Istri.
Že lansko leto je sklenilo „Slov. učitelj, društvo v Istri," da bo delovalo na to, da se izpremene deželni zakoni: Ž7./7. 1875, št. 18, 30./3. 1870, št. 20, in 3 /11. 1874, Št. 29. V ta namen se je izbralo tri odseke, katerih
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
LISTEK.
„Slepa ljubezen/'
Dne 19. in 20. pret. m. se je Krčanom nudil izreden užitek; predstavljala se je namreč A. Peskova „Slepa ljubezen".
Ker se je ta igra že prej na Štajerskem trikrat* predstavljala, in so ob tej priliki tudi kranjski časopisi poročali o nji, ne bom tu navajal njene vsebine, ker je ta čitajočemu občinstvu že itak znana; usojam se le kot nepristranski opazovalec poročati širši javnosti o tem, kar je med uprizoritvijo meni pa tudi drugim polnilo dušo.
Da, dragi mi tovariš učitelj, kolikor glav šteje tvoj razred, toliko različnih duš je izročenih tvoji oskrbi. Ti seješ v te duše zlata zrna resnice, in žarko solnce tvoje velike ljubezni do mile mladine pa jih ogreva in zbuja k življenju; sočutje, potrpežljivost, pravičnost
in druge lepe lastnosti tvojega kremenitega značaja pa so oni čisti vir, ona blagodejna rosa, ki krepča in napaja, kar si ti vsejal. Otroci te ljubijo, spoštujejo, tvoje besede so jim svete. Doma, na paši, na poti, povsod jim je tvoja podoba pred očmi in jih spremlja kot dobri angel varuh pri vsem njihovem dejanju in nehanju (Andrej, Tonek). Da, ako bi bilo pri vseh tako! Toda, komu zori pšenica popolno brez plevela? Pri marsikom izmed učencev zapaziš, da kaže še precej dobre volje, pa vendar tvoji opomini ne zaležejo, učenci se vedejo nasilno in predrzno; doma čez učitelja zabavljajo in dajejo otrokom potuho. (Frančrk.) Žalostna resnica pa je tudi, da se dobijo učenci, ki so še slabši od Frančka; njih srce je že v nežni mladosti popolnoma zakrknjeno. To so otroci staršev, ki živijo v večnem prepiru med seboj, ki zakonska drug drugega črtita in sovražita, ki do svojih otrok ne čutita sicer ni-kake ljubezni, ki pa vendar v lepi edinosti kolneta in zabavljata čez šolo in učitelje, če jih ta sili k rednemu šolskemu obisku in Če jih za prestopke kaznuje (Erženov Jože). Toda
zakon prirode je tak, da se vse, kar je dobrega, poplača samo in tudi nobeno zlo ne ostane nekaznovano. Tudi v tem oziru odgovarja drama naravnemu razvitku. Franček se pobije na mejniku, ki je pri njem nasilno ravnal s svojima tovarišema Andrejem in Tonkom — v smrtni nevarnosti je njegovo življenje. Ta nesreča izpametuje njegove ošabne starše, da spoznajo ter obžalujejo svoje krivo početje. Kot nekaka vrzel pa se nam je videlo, da smo v drami pogrešali ono roko pravice, ki doleti tudi Erženovega Jožeta za njegove hudobije. Ce ta tudi ne nastopi več kot enkrat, je on vendar oni zli duh, ki je zavajal Frančka in bil takorekoč kuga celega razreda. Misleči gledalec se tedaj nehote vpraša: „Kaj pa je bilo z Erženovim Jožetom?"
Pa drama ne bi odgovarjala načelom prirodnega razvitka, ako bi v njej le razni prestopki in razne pregrehe dobile zasluženo kazen; treba je tudi dobra dela in vrline spodobno poplačati, treba je, da tudi Andrej in Tonek prejmeta plačilo za njuno lepo vedenje in napredovanje v šoli. V ta namen je pisatelj t glavno
ulogo kaj spretno vpletel ulogi Janeza in Mimike. Oba sta bila pošteno vzgojena, in šola pa jima je ¡zbistrila um in obogatila srce z lepimi nauki. Ljubezen, ki se med njima zbudi, je čista in sveta: brez hlimbe, brez divje strasti. Da najde taka ljubezen, bistra glava in pošteno srce priznanje in podporo tudi od drugod, se vidi na tem, da dobita zaradi omenjenih svojih lastnosti pri graščaku Dolinarju kot oskrbnika njegove graščine dobro službo.
Igra je napravila na občinstvo velik vtisk. S posebnim zanimanjem in odobravanjem so ljudje opazovali nastopanje in igranje nežne šolske mladine, ki je svojo nalogo v vsakem oziru tako dobro izvršila, da se je temu vsak čudil. Bilo je pač treba veliko truda in vztrajnosti tako od režiserjeve strani (M Hočevar), kakor tudi od strani šolarjev, ki so s svojim sigurnim nastopom pokazali, da niso samo v šoli na svojem mestu, ampak da jim tudi pred občinstvom ne vpade pogum. Kretnje, govorjenje in petje — vse je bilo prav naravno gladko in lepo. Samo hudobni Erženov Jožek se je nam zdel premalo hudoben.
vsakemu se je poverilo, da pregleda po enega teb zakonov, sestavi načrt dotičnega izpreme-njenega zakona ter ga objavi v cenjenem „Učitelj. Tovarišu," da se da priložnost tudi drugim tovarišicam in tovarišem, da se temeljito pripravijo za skupno razpravo, ki se izvrši na občnem zboru. Dosedaj je bil objavljen samo preminjevalni načrt zakona 27./7. 1875. Zdi se, da se ne upata druga dva odseka s svojima načrtoma pred javnost, a nikakor ni mogoče zadeve korenito in temeljito rešiti, ako nismo vsi pripravljeni. Zaradi tega se usojam objavljati svoj preminjevalni načrt zakona 30./8. 1870, št. 20, ki obstoji v sledečem:
§ 1. in 2. ostaneta neizpremenjena.
§ 3. dobi dostavek: „Kakor hitro doseže počeznica treh let šolo obiskujočih otrok zaradi krajevnih razmer ustanovljene ekspoziture 40, jo je izpremeniti t samostojno enorazrednico, akoravno ni oddaljena od matice nad 4 km.
§ 4. Ako se pokaže v enem kraju, da je v razredih že šestrazredne ljudske šole počezno v vsakem razredu skozi tri leta več kot po 60 otrok, je ustanoviti potrebne vzporednice, jn če spozna okrajna šolska oblast za dobro, je šolo ločiti v deliško in deško, pri tem se pa ne sme znižati števila razredov na deški ni dekliški šoli. Na drugih manjrazrednih šolah je pa pomnožiti za potrebno število razrede.
§ 5. in 6. ostaneta.
§ 7. Vse za ustanovitev in ureditev govoreče razmere je ustanoviti na komisijskem ogledu na licu mesta, h kateremu je poklicati vse interesirance. Ako bi kateri povabljenih interesirancev ne imenoval svojih zastopnikov najdalje v roku 6 tednov ali ako bi se kateri zastopniki ali sami interesiranci ne in ne udeležili komisionalnega ogleda po okraj. šol. oblasti določeni dan, opravita komisionalni ogled predsednik okraj. šol. oblasti in okraj. šol. nadzornik brez navzočih zastopnikov, oziroma interesirancev, vpoštevaje one izjave, kijih povedo na zapisnik navzoči.
Vsa obravnava in zapisnik o nji se zvrši v onem jeziku, v katerem je bila vložena prošnja za ustanovitev šole, oziroma v jeziku, ki ga govori večina prebivalcev v kraju, kjer se ima ustanoviti šola.
Okraj. šol. oblasti je dolžnost, da izvrši komisionalni ogled najkasneje v 3 mesecih po onem dnevu, ko je bila vložena prošnja in ako se pokažejo razmere, ki odgovarjajo § 1. tega zakona, je dolžnost dež. odboru in občini, da poskrbita, da se v času 3 mescev odpre šola z rednim poukom.
§ 8. odpade, ker je nasproten prejšnjim.
§ 9. Vsaki javni ljudski šoli je določiti nje šolski okoliš, pri čemer se je v glavnem ozirati na krajevne razmere in daljavo.
§ 10. ostane neizpremenjen in enako § 11.
§ 12. odpade, ker je zapopaden v § 9.
§§§ 13., 14., 15., 16. in 17. se nado-meste s § 1.—20. ministr. naredbe z dne 9. junija 1873, št. 4816, lev § 16. se zamenja nemška beseda „soli" s slovensko „mora" ali nemško „muss."
§ 18. ostane z dodatkom, da ima okraj, šol. oblast na vodi*eljevo prošnjo koj odločiti odškodnino od ms.
§ 19, Uporaba ženskih učnih oseb je dovoljena na deških ali mešanih šolah le v nižih treh letnikih.
§ 20. se zamenja s 5. točko § 11. državnega zakona z dne 2. maja 1883.
An t. Urbančič.
Višek lepega pa je igra dosegla v prizoru, ko si Janez in Mimika drug drugemu odkrijeta svojo ljubezen. Pri tem prizoru ne vem, kaj smo bolj občudovali, ali srčkano, ljubeznivo in obenem pa tako zvesto po načinu preprostega ljudstva posneto vedenje in govorjenje, ki je nam vsem segalo globoko v srce, ali pa oni krasni duet,* v katerega sta s svojima nebeškima glasovoma zlila nežna čuvstva, ki so jima kipela iz srca.
Kakor pa je ta prizor zaradi svoje lepote vse občinstvo očaral in do solz gauil, tako je tudi nastop sirovega Lovriča v šoli napravil na poslušalce neizbrisen vtisk. Tu sta si prišli kot kričeč kontrast nasproti ljudska nehva-ležnost napram učiteljstvu in pa ona gigantska moralna moč učiteljstva, ki mu daje pogum, da ne postane žrtev letargije. Želeti bi bilo, da bi ne bil učitelj pri tem nastopu kazal pred Lovričem nikake bojazni, ker se to ne strinja a značajem, ki hoče „neustrašeno stati na braniku sa blagor mladine." — Kot tip prave
* Vse pesmi ta igre je kamoniaoval skladatelj tov. Adamič.
0 celibatu, oziroma možitvi učiteljic.
Komaj sem prečitala izborni referat tov. Gregoričeve, takoj sem ji v duhu čestitala, čestitala temeljitim izvajanjam, ki slonš na dobrem spoznavanju razmer in na živi realnosti. Jaz in marsikatera štajerskih koleginj se z njo popolnoma strinjamo. Ne poznam cenj. koleginj, ki se v „Uč. Tov." tako živahno zavzemajo za poroko učiteljic, zato tudi ne vem, govore li one iz lastne izkušnje — ali love le namišljene ideale, ko tako precenjujejo delovanje matere učiteljice. — Jaz pa poznam vse prijetnosti in bridkosti žene in matere učiteljice, ker sem jih na sebi izkusila iu ker imam priliko jih še dalje opazovati na svojih koleginjah.
Omožena sem že nekaj let in tudi službujem kot taka, zato vem v polni meri ceniti, kaj se pravi služiti dvema gospodarjema, od katerih vsak zahteva celega človeka. — Otroci, gospodinjstvo, vrhutega napolnjen razred 1 Noči prečute zaradi bolezni moža ali otrok, stanje nosečnosti, mali dojenček doma, skrbi v kuhinji, pri perilu — časih obolela dekla, in na deželi še ni mogoče najti namestnice — zdaj pa naj preostaje še kaj energije za šolsko delo 1 — Moj ponos kot učiteljica mi ni dopuščal zanemarjati šole in zaslužiti očitanje površnosti in malomarnosti — ljubezen do doma in obitelji pa mi je napolnjevala srce! — Toli težka naloga, da so moji živci že komaj zadoščali zahtevam. Zdaj ni mi več tako naporno združevati skrbi matere in učiteljice iz umevnih razlogov. Otroci so mi nekoliko odrasli, zdravi so, hodijo v šolo, za silo izhajam brez dekle, skrbi za bolnega soproga, bojazen za njegovo zdravje je prenehalo i t. d. Ali prva leta, oh!...
Izvenšolskega delovanja omoženih učiteljic nisem imela nikdar prilike videti, ker ga sploh — ni! Kar piše „nova" koleginja o dobrem vplivu omožene učiteljice na javno življenje, je le fantom! Šola, obitelj, dom — in zdaj naj si naloži na pleča še vzgajanje odraslih občanov! Katero breme naj si še naprti, da se prej zgrudi pod težo?
Z eventualnostjo pa, da ostane učiteljičin zakon brez otrok, se ne sme računati, ker — to je izjema, ki pa ne daje ženi nikake prednosti. — Obratno!
Ne zamerim učiteljicam, ki sledeč naravnemu nagonu, hrepene po zakonu. Želim le, da bi se jih kolikor mogoče mnogo pomožilo, a da bi si vse z zakonom izboljšale stanje in se višje pospele v družabnem življenju ter na novem mestu postale zaradi izobrazbe vzor — matere in žene.
S tem bi osrečile sebe in druge, bile bi zgled — in napravile bi obenem prostor mlajšemu naraščaju.
One koleginje pa, ki jih vodi bolj hladen razum in ostanejo same — vsa čast njim! One morejo delovanju na šolskem in narodnem polju intenzivno posvetiti svoje moči in ker so same, morejo časih tudi z denarnimi sredstvi pripomoči, ki v javnosti več zaležejo kot vsi bombastično naslikani uspehi matere učiteljice.
Zato pa vzklikam tov. Gr. ponovno, naj le neustrašeno zagovarja še dalje celibat učiteljic, ker ravno humaniteta zahteva, da se čuva mater in ženo in se jo ohrani krepko njenim dragim.
slepe materinske ljubezni je svojo ulogo v tem oziru Frančiška prav dobro pogodila; kot ošabna in jeznorita kmetica se nam je pa zdela na par mestih premalo ošabna in huda. Prav tako dobro je svojo ulogo rešila tudi Mimikina teta, vendar bi morala izgledati starejša. Če zraven še omenjamo, da bi bila hlapec in dekla prstane ob delavnih dneh lahko pozabila doma in da bi bila lahko Tonek in Andrej na paši malo manj nobel oblečena, bi bile s tem omenjene tudi one malenkostne hibe, ki jih je mogoče eden ali drugi opazil pri igralcih.
Naposled si pisec teh vrst dovoljuje še izraziti subjektivno mnenje, da je prvotni tragični konec boljši od sedanjega veselega, ker napravi 1. na občinstvo večji in tedaj trajnejši vstisk, ker je 2. znano, da je stara navada železna srajca in ni sigurno pričakovati, da se Frančkovi starši poboljšajo, in ker je 3. znano, da zahteva priroda za odstranjenje hudega dostikrat tudi kake žrtve, (v tem slučaju Franček in njegov oče), ki naj bi bile kot svarilen zgled drugim in jih varovale enakih pregreh. Verjamem, da si občinstvo, deloma iz
Učiteljica samica pa naj vidi idealnost v vzgajanju šolske mladine in v pospeševanju narodne izobrazbe in napredka.
Tukaj žena in mati — tam učiteljica — vsaka naj deluje v svojem krogu, da doseže vzvišen smoter določenega ji življenja!
Štaj e r ka.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca februarja K 55.820'96.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od Vi2.—'/«3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Literarna zgodovina narodnega gospodarstva.
Izbrani eseji.
Spisal F. L. Turna.
Stari vek.
(Dalje.)
Zanimivo je, da je spoznal delitev dela kot princip, ki so se iz njega razvile različne obrti. Smatra jo kot velik ekonomski napredek, zakaj omejitev na en produkt pomenja toliko, kakor producirati boljše in več v istem času
Dve desetletji po Politeji je napisal svojo drugo knjigo o postavah: po svojih idejah pomenja znatno modificiranje prvih drznih projektov, z druge strani jo označuje še večja konserviranost pred vsem, kar je tujega.
Pač je zopet pripoznal potrebo po privatni lastnini in zakonu, zahteval je celo enakopravnost obeh stranov, ali vso mobilno posest je vzlic temu hotel ozko normirati in jo spraviti pod kontrolo države. Vsi meščani naj goje skupno prepričanje in to bodi pozitivna vera — v Politeji mu je bilo skupno prepričanje filozofija. Godbo, ki ji je odmenil prej tako važno vzgojevalno nalogo, zavrže sedaj skoro docela zaradi predirektnega vnemanja raznih strasti: ohraniti je hotel samo še koralne pesmi, ki naj navdajajo človeka z resnim verskim in nravnim čuvstvovanjem.
V	državi, kjer goje meščani trgovino in industrijo, vidi najhujše socialno zlo, zakaj iz tega se rodi na eni strani veliko bogastvo, na drugi hudo uboštvo. Za denar naj ne velja nobena stvar, ki ima kako notranjo vrednost; jemanje obresti je hotel prepovedati in ravno tako bi pripustil on volji dolžnika, če hoče vrniti upniku napravljeni dolg ali ne.
Vsak stik s tujimi narodi se mu je zdel izredno poguben, zato bi morala ležati njegova idealna država v gotovi distanci od morske obali, da bi bila s tem promet in trgovina otežkočena. Iz politiških in etičnih vzrokov je hotel omejiti število prebivalstva s tem, da bi izpostavljali otroke in dovolili poroke v razmeroma pozni dobi.
V	isti dobi je živel Ksenofon (430—354). Bil je ravno tako učenec Sokratov kakor Plato. Poleg svoje vojaške službe in vojaških spisov je sestavil tudi „Ekonomijo", vendar je to
sočutja, deloma da si pomiri vest, želi veselega konca, a priroda si od takih razlogov ne da vplivati in bi si istotako ne smel dati tudi pisatelj.
Poudarjam iznova, da je na celotnem uspehu te igre čestitati tako pisatelju kakor tudi igralcem. Ob koncu igre pa nam je nehote prišlo na misel, d» bi se našemu ljudstvu tudi glede šole vremena zjasnila, če bi se „Slepa ljubezen" in podobne igre pridno pisale in uprizarjale širom naše Slovenske. Ali prvič ni najti v to povsod dovolj spretnih moči in drugič pa ne potrebnih sredstev. Vsega tega pa krškemu učiteljstvu ne manjka. Z uprizoritvijo te igre je pokazalo, da ima dovolj zmožnosti in smisla delovati vsestransko za probujo našega naroda.
Da se je pa „Slepa ljubezen" sploh uprizorila na krškem šolskem odru, gre prva zasluga tov. M. Hočevarju, ki je dal k temu prvo iniciativo in je tudi spretno opravljal težavno delo režiserja. Veliko je tudi pripomoglo k tako ugodnemu splošnemu vtisku krasno spremljanje pesmi na harmoniju.
delo skoro brez vsakega teoretičnega pomena. Ksenofon je bil vojskovodja in kot tak jako praktičen mož. S svojim spisom je hotel pokazati na sredstva in pota, po katerih morejo izboljšati atične finance.
Institucija sužnjev mu je bila obsebi umljiva, zakaj brez dela sužnjev si ni misliti meščanov, ki bi se posvetili državnim poslom nesebično. Porabili bi naj jih celo v državnih rudokopih in da ne pobegnejo, naj jim užgo na čelo posebno znamenje! Obrti in trgovine ni smatral kot nekaj sramotnega, nasprotno je zahteval za obe panogi državno podporo in negovanje. Toda vzlic temu mu je pravi ideal kmetiško življenje, ki navdaja človeka s spoštovanjem pred lastnino in globokimi patriotičnimi, ter verskimi čuvstvi.
Kot največja zvezda antike nastopa Platonov učenec Aristotel (382—322), vzgojitelj Aleksandra Velikega in poznejši ustanovnik lastne „peripatetične šole" v Atenah, ko ga po Platonovi smrti niso volili njegovim naslednikom v „Akademiji". Aristotelova filozofija je vladala takorekoč neomejeno do nastopa fran-ceskega filozofa Des Cartes ali Cartesius imenovanega (1596—1650). Strastno so pobijali jezuitje filozofijo tega probudnika moderne filozofije („Cogito ergo sum") in hoteli na vsak način obdržati staro peripatetično šolo. Zamrla je; šele na koncu minulega stoletja so jo prebudili iznova katoliški teologi na poseben papežev ukaz iu nastopa danes v modernificirani obliki, znana pod imenom Tomizem.
Politiko je obravnavala kot zistem najprej filozofija Sokrata, ki se je prvi bavil z etičnimi vprašanji. Pomenjala mu je isto, kakor nauk o najboljši državi. A kaj je najboljša država ? Platon si je postavil kot temelj pravičnost, ki izenačuje v družbi nastale konflikte. Njegova metoda je bila etično-deduktivna. S tem hočemo reči: idejo je prilagodil življenju.
(Dalje.)
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 17. t. m., ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva, 2. Nadaljevanje predavanja tov. Jakšeta o hrvaški zgodovini, 3. Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi
Eud. VrabI, t. č. predsednik.
Slovenjebistriško učit. društvo je zborovalo dne 3. t. m. v Slov. Bistrici.
Udeležba povoljna.
V nagovoru pozdravi predsednik KokI zborovalce ter špecialno goste gdč. Schreierjevo iz Maribora, gospo Polančevo, tov. Serajnika in predavatelja g. H. Druzoviča. Predsednik omenja nadalje imenovanje dr. Janka Bezjaka, častnega člana našega društva; sklene se mu čestitati pismeno. Vest o imenovanju okr. šolskega nadzornika Josipa Schmoranzerja so sprejeli zborovalci z obžalovanjem, saj izgubi učiteljstvo okraja z njim moža, katerega spomin mu ostane za vedno drag. Tozadevni sklep se mu je sporočil brzojavnim potom.
Po prečitanju zapisnika in došlih dopisov poroča tov. Krotky kot predsednik o delovanju socialnega odseka. Za tekoče društveno leto se izvoli dosedajni odbor. Delegatom „Zveze" se izvoli soglasno tov. Seb Krotky.
Tov. Polanec je poročal kot uč. zastopnik okr. š. sveta o odhodu prejšnega predsednika te korporacije grofa Attemsa, ki se je v jako laskavih besedah izrazil o delovanju tuokrajnega učiteljstva.
Ne smemo pa iti mimo, da ne bi krški meščanski šoli čestitali na pridobitvi tako krasnega odra, ki sta ga postavila strokovna učitelja tov. B. Humek in Bozman in ki je edini stalni šolski oder na Kranjskem. Slike kolis so tako plastično izvršene in so tako umetniško-okusno slikane, da nismo ob pogledu nanje občudovali le izrednega slikarskega talenta tov. Humka kot slikarja, ampak tudi veliko požrtvovalnost slovenskega mladinoljuba in rodoljuba, ki je svoj redki slikarski talent dal v to svrho zastonj v službo, zakaj mi idealisti smo vajeni računati največ na moralno plačilo, in tega bo on kakor tudi drugi, ki so že in bodo še brez dvomno na tem odru po začrtani poti neumorno in požrtvovalno še dalje delovali v kulturnem in vzgojnem smislu, gotovo deležni!
Izražam le še željo, da bi se „Slepa ljubezen" večkrat igrala na ljudskih odrih, v vzgoji pa zavladala prav» materinska ljubezen.
Lud. Potočnik.
Izredno zanimivo je bilo predavanje c. kr. učitelja glasbe g. H. Druzoviča. Na podlagi svojih pesmaric nam je v jasnem in jedrnatem govoru raztolmačil svojo metodo pevskega pouka. Gleda petja po notah je razpršil napačno mnenje, češ, da bi bilo učence pripraviti do a vista petja po sekiricah. G. predavatelj je žel za svoje izvajanje vsestransko pohvalo navzočih. Petje je ena izmed onih disciplin, ki se žal še tudi v novodobni šoli goji vse premalo; glede predavateljevih nazorov o narodni pesmi pa se bodo mnenja najbrž križala. Eventualna javna polemika v tej zadevi bi bila po mojem mnenju umestna.
Za obrambni sklad „Zaveze" se sklene za letos prispevek E 10.
Prihodnje zborovanje se vrši v Poljčanah.
Učiteljsko drnštvo za marlb. okolico
je zborovalo dne 3. sušca t. 1. v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo 49 članov in članic. Pristopili so tov. Olga Jurko in tov. Matej Tušek. Gostoval nam je tov. Slopšek iz Laškega okraja. Živeli! Po običajnem pozdravu navzočih se predsednik Požegar spominja veselih dogod-ljajev učiteljstva. Priljubljeni g. nadzornik Josip Schmoranzer je imenovan vadniškim učiteljem na marib. učiteljišču. Predsednik in tov. Lavter se mu v imenu društva poklonita in čestitata na imenovanju, a naj izrečeta, da učiteljstvo žaluje, izgubiti prevrlega in neumorno delavnega boritelja našega stanu. V imenu društva vpošlje predsednik bivšemu nepozabnemu nadzorniku prof. dr. J. Bezjaku najtoplejo čestitko k njegovemu imenovanju ravnateljem II. drž. gimn. v Ljubljani.
Preide se k dnevnemu redu. Zapisnik se odobri. Po enoglasnem sklepu se zviša članarina od 3 K na 4 K; veljavno že za leto 1910. P. n. tovariši, ki so vposlali članarino potom social, odseka, naj blagovolijo dodati osebno blagajničarju ostali znesek. Društvo plačuje za učiteljiščnike 2 iztisa „U. Tovariša": denar se vpošlje „Zavezi" v Ljubljano. Delegatom letošnjemu glavnemu zborovanju „Zveze" v Celju so izvoljeni: tov. Begoršek E, Bobnik Ivan, Bado Mejovšek. — Zavarovalnemu društvu proti nezgodam se je plačala članarina 28 K 18 h. Drugi dopisi so se vzeli na znanje.
Društvo je štelo z letom 1909 — 42 tovarišev in 18 tovarišic; skupaj 60 pravih in 4 častne člane. Med letom so pristopili: 1 tovariš in 4 tovarišice; izstopili 1 tovariš — umrl in 2 tovarišici — premeščeni v drug šolski okraj.
Odborovi seji sta bili 2; zborovanj pa 6, oziroma 7. Podavanja: g. prof. Luka Lavter je podaval na podlagi svoje računice o svoji računski metodi; Požegar: V proslavo 40 letnice obstanka lj. šol. zakona; Vodenik Š.: Ljudska šola in kmetiško vprašanje. Dve podavanji sta izostali zaradi slabega obiska in neugodnega vremena.
Prosi se, o pravem času prisostvovati odborovim sejam, kdaj se vrši novo zborovanje društva in kje, se oznani pravočasno.
Na veselo snidenje!	M.
Goriško.
Učiteljsko drnštvo sežanskega šol. okraja zboruje 17. t. m. ob 10. uri predpoldne pod Bepentabrom.
Pri zborovanju referirá tov. gdč. Fani
Živec.
„Žena v zgodovini in razvoju kulture".
Po zborovanju ima prvo vajo novoustanovljeni orkester.
K temu sestanku se vabi vljudno vse p. n. ude in udinje društva, dobro došli so nam pa tudi tovariši in tovarišice iz soseščine in prijatelji šolstva.
Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Učiteljsko drnštvo za goriški okraj je imelo dne 8. t. m. svoj letni občni zbor v Gorici v „Trgovskem domu". Udeležba je bila jako lepa. Bazen domačega učiteljstva so bili tudi gostje iz tolminskega in sežanskega okraja in tržaške okolice. Predsednik tov. Ign. Križman pozdravi navzoče z običajnim pozdravom. Na to sporoča, da je deželni zbor v zadnjem zasedanju ovrgel prošnjoglede materijalnega izboljšanja učiteljstva goriške dežele. Spominja se dalje grdih napadov v klerikalnih listih na velezaslužno družbo sv. C. in M. in se je dalo ogorčenje na nujni predlog tov. Mrmolje s tem, da pristopi goriško učiteljstvo k obrambnemu skladu z 200 K. Ta lepa misel je bila'z velikim odobravanjem sprejeta od vsega učiteljstva. Po sprejetem predlogu prečita tajnik tov. Jak. Bojic zapisnik zadnjega zborovanja in poda na to poročilo o društvenem delovanju v letu 1909. Društvo je imelo v prošlem letu 5 zborovanj s 4 predavanji. Priredilo je tudi 2 poučna izleta. Kakor je dalje razvidno iz letnega poročila, se je društvo pri vseh zborovanjih tudi resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih in stanovskih zadev in sprejele so se vsakikrat razne resolucije.
Blagajnik tov. P. Plesničar prečita račun, ki pokaže, da ima društvo 138 K 21 vpreostanka. Za pregledovalca računov se izbereta tov. B. Vižintin in U. Pavlica, ki sta račune našla v najlepšem redu.
Zdaj poda tov. Cenčič 4 predloge. Trije se sprejmejo, enega se je ovrglo, ker bi bil brezuspešen. Predlogi, ki so bili sprejeti, se glase:
1. Društveni odbor naj se obrne na c. kr. okrajni šolski svet s prošnjo, naj odkaže goriš-
kemu učiteljstvu draginjsko doklado, dokler dežela ne izboljša njegovega stanja.
2.	Učitelji, ki se čutijo sposobne, naj sklicujejo shode po vaseh in naj pojasnujejo ljudem o delovanju sedanjih poslancev v deželni hiši in v kake namene uporabljajo deželni denar.
3.	Učiteljstvo naj odgovarja na nesramne napade po klerikalnih listih.
Po sprejetju teh predlogov so prišli v dvorano k zborovanju učiteljiščniki v spremstvu gospoda ravnatelja Bežka in gospoda profesorja Šubica.
Pri zadnjem zborovanju se je namreč sklenilo naprositi gospoda ravnatelja Bežka, da bi dovolil učiteljiščnikom zadnjega tečaja udeleževati se naših zborovanj, in sicer vsaj predavanj. In res, gospod ravnatelj je bil tako prijazen in je takoj ustregel našemu sklepu ter dovolil učiteljiščnikom posečati naša zborovanja. Hvala mu!
Predsednik tov. Ign. Križman presrčno pozdravi gospoda ravnatelja in g. profesorja Subica, zahvalivši se jima, ker sta posetila naš shod; enako se zahvali učiteljiščnikom z željo, da bi ta poset ne bil zadnji.
Prvi je predaval tov. Andrej Vodopivec o kometih. Predaval je jako poljudno in zanimivo o tem predmetu, za kar je žel tudi pohvalo od vsega učiteljstva. Drugi predavatelj je bil tov. E. Praprotnik. Predaval je o zgodovinskem pouku v ljudski šoli ter pokazal, kakšen bi moral biti ta pouk v ljudskih šolah. K debati se je oglasil tov. Alojzij Urbančič ter je dodal temu referatu, da mora zgodovina vzgajati tudi značaje. Tudi s tem referatom je bilo učiteljstvo zadovoljno ter pokazalo z burno pohvalo, da se popolnoma strinja z referentom.
K sklepu se predsednik iskreno zahvali mladima predavateljema ter želi, da bi se še večkrat oglasila.
Po predavanju sta gospod ravnatelj Bežek in gospod profesor Šubic odšla z učiteljiščniki iz dvorane. Zdaj se je zopet nadaljevalo, kjer se je bilo pretrgalo zborovanje. Prvi se oglasi tov. Balič ter pojasni, kako neprijetno in nečastno je za učiteljstvo kobilice loviti ter predlaga, naj preskrbi vbodoče goriško učiteljsko društvo, da se ne bo več uporabljalo učiteljstva za nadzorstvo pri takem poslu, ker s tem trpi tudi šolski pouk. Za to skrbeti je pač poklicana občina! Dalje sporoči predsednik, da se je upravništvo „Učitelj. Tovariša" obrnilo na društvo s prošnjo, naj bi prispevalo z 10 K za „Učit. Tov." ki se ga oddaja nekaterim učiteljiščnikom brezplačno ter s tem nekoliko pokrilo stroške. Predlog tov. Baliča, kakor tudi predsednika tov. Križmana, j« bil soglasno sprejet.
Tov. Bajt nasvetuje, naj se zbira vse one številke klerikalnih listov, kjer blatijo napredno učiteljstvo, zbrane številke naj se hrani in potem skupno odpošlje na kompetentna mesta.
Slednjič se je prešlo k volitvam. Volilo se je z vzklikom.
Koj po volitvah se je konstituiral novi odbor takole: Predsednik tov. Ignacij Križman, podpredsednik tov. Leopold Furlani, Jak. Bojic, blagajnik P. Plesničar, pevovodja A. Verč; odborniki: Amalija Jelšek, Doljak Kristina, Alojzij Urbančič, Fr. Mrmolja, Ant. Možina. Namestniki: Fr. Križman, Josip Urbančič, Urh Pavlica in Bih. Orel.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Srednješolski vestnik.
** Angleščina na realnih gimnazijah. Naučno ministrstvo je vposlalo dež. šolskim svetom novi provizorični učni načrt, po katerem se uvede angleščina kot drugi živi jezik na osemrazrednih realnih gimnazijah.
** Umor na gimnaziji. Iz Krajove na Bumunskem javljajo, da sta se tam skregala in slednjič spoprijela dva petošolca, imenom Konstantin Naiculescu in Mihael Konstantinescu. Ba?grela sta se tako, da sta se začela pretepati. Ko je pa Naiculescu videl, da nasprotniku ni kos, je potegnil nož in zabodel tovariša, da je na mestu umrl. — Zločinec je šele 15 let star.
Politiški pregled.
*	Zoper sedanji način velikih vojaških vaj namerava prestolonaslednik izdati poseben spis. Posebno bo nastopil proti operativnim pogreškom glede razdalje bojnega polja, pri razdelbi kolon in proti sedanjemu načinu kavalerijskega patruliranja.
*	Nanki vojaškega škofa Belopo-tockega. Vojaški škof dr. Koloman Belopotocki je izdal postni pastirski list za vojake, v katerem razlaga, da mu je nad vse priprava za vojno in da se zato vojaki ne smejo pritoževati zoper slabo ravnanje bodisi pri predpostavljenih po časopisih ali potom poslancev v javnosti. Torej: v imenu vere naj predpostavljeni mučijo in trpinčijo vojake kakor hočejo, vojaki morajo vse pretrpeti in se nič pritoževati! Prevzvišeni
nauki vojaškega škofa dobe kajpada primeren odmev v srcih avstrijskih vojakov.
*	Cesar Frane Jožef in knez Nikola.
Cesar Franc Jožef je prejel od črnogorskega kneza Nikolaja o priliki obiska avstrijske es-kadre v Baru zahvalo, na katero je cesar isto-tako presrčno odgovoril.
*	Finančna stiska na Češkem. Na seji češkega dež. odbora se je sklenilo pod predsedstvom deželnega nadmaršala princa Lob-kowitza odpustiti zaradi slabega deželnega finančnega položaja 280 bolnikov iz deželne blaz-nice. Ta sklep se tiče onih bolnikov, ki niso preveč slaboumni in nevarni občinstvu. Sklenilo se je tudi, pozvati dež. šolski svet, naj razmo-triva o odpravi neobligatnih predmetov na ljudskih šolah, s čemer bi se prihranilo 74.000 K. Končno se je tudi sklenilo, da se v drugem polletju ustavi izplačilo okrajnim šolskim fondom nakazanih 83 milijonov kron za učiteljske plače. Delo nemške obstrukcije naj torej plača — šolstvo!
*	Z volilno pravico na Pruskem ljudstvo ni zadovoljno, ker je tako prikrojena, da ljudstvo ne nahaja v nji one pravice, ki mu gre. Zato se vrše demonstracije. V Berlinu so bile v nedeljo velike demonstracije, ki se jih je udeležilo 150.000 ljudi.
Učiteljiščni vestnik.
O principih organizacij.
Piše Braniitan. IV.
Preden preidem v podrobno razpravo o notranji ureditvi organizacij, naj pripomnim še par formalnosti, ki pa tudi napravljajo nepotrebne skrbi komu, ko vstopi v naše vrste — namreč, kako delimo naše organizacije. Pričenjam torej pri najvišjem, t. j. „Zveza avstrijskega slovanskega učiteljstva", ki združuje v sebi napredne učiteljske organizacije Cehov, Poljakov in Slovencev. Tej organizaciji pripada tudi naša „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", ki združuje v sebi napredna učiteljska društva na jugu. Ta „Zaveza" se deli zopet v tri glavne dele, in ti so deželna učiteljska društva za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. Ta deželna učiteljska društva se pa dele zopet po politiških-šolskih okrajih v okrajna učiteljska društva. (Na Koroškem še nimamo Slovenci učiteljskih društev.) Kdor hoče torej postati član učiteljske organizacije, mora vstopiti v okrajno učiteljsko društvo, plačati tu svoj letni donesek in delovati v smislu društvenih pravil, ki jih mora pa zahtevati od predsednika v vpogled. Predvsem je njegova moralna dolžnost, imeti naš stanovski in pedagoški list. Širiti mora druge naše liste. Podpirati mora našo gospodarsko organizacijo. Širiti mora kulturo in prosveto. Glavno mu pa mora biti prospeh šole, ker v nji lahko uveljavlja vsa naša načela. Člani okrajnih učiteljskih društev so torej tudi člani vseh nad-rsjenih društev.
Vsaka organizacija ima svoj smoter, tako imajo tudi naše organizacije svoj namen in smoter. In ker je smoter naše organizacije tako vzvišen, da ne koristi samo posameznim narodom, temveč se trudi hkrati za korist celokupnega človeštva, zato je nje socialni pomen tem večji in je naša organizacija tem vzvišenejša nad drugimi. O načelih, ki dajejo podlago našim stremljenjem, smo že govorili: naprednost, demokratizem in narodnost so torej naša načela, naše delo pa je, ki hočemo z njim ta načela izvesti in uveljaviti. Že iz tega lahko posnamemo, da nam ni organizacija sama namen, temveč nam je le sredstvo v dosego smotrov.
Seveda je pa tudi predpogoj dobra in zdrava organizacija, ki ima jasen program in ima v dosego smotrov trdna in zdrava načela; zatorej nam mora biti tudi skrb na izpopolnjevanju naše orghnizacije, zakaj tudi ona je podobna stroju, ki izvršuje temveč in temboljše delo, čimbolj je popolna. Princip, ki se tu uveljavlja, je princip delitve dela.
Kakor izvršuje pri stroju vsak člen ali del svoje delo, tako opravlja tudi v organizaciji vsak član svoje, sebi odmerjeno delo. In le, če je funkcija še tako neznatnega dela pri stroju popolna, le tedaj lahko deluje stroj s svojo veliko silo. In vijak, ki se nam vidi, da opravlja pri stroju tako neznatno delo in le tišči en del stroja k drugemu, je vendar neobhodno potreben za funkcioniranje stroja. Ta vijak je enakovreden z mogočnim batom, zakaj tudi njegovo delo je pripomoglo in je neobhodno potrebno za funkcijo stroja. Le ako je vsak še tako neznatno delo opravljajoč člen stroja točno na svojem mestu, lahko izvršuje stroj svoje veliko delo. Vsi deli stroja so z ozirom na potrebo enakovredni, zakaj delo vsakega je neobhodno potrebno za celoten uspeh; še tako neznatno delo se mora ceniti, zakaj en del tu ne more — z ozirom na delokrog — nadomestovati drugega in tudi ne eden brez drugega delovati in delati.
Tako tudi velika organizacija deluje uspešno le tedaj, če vsak član točno izvršuje svojo nalogo, če vsak član dela po svoji moči. Iu najsi bode delo, ki ga mora izvrševati kak član, navidez še tako neznatno, vendar je neobhodno potrebno, ker je delovanje organizacije le tedaj
popolno, če tudi ta član pridene k nji svoje delo. Tedaj tvori to delo važen del celote, in v tem oziru nam je paziti, da se ne bo omalovaževalo izvrševanje kakega dela in se ga ne bo podcenjevalo.
Tovariš, ki si v smislu naše organizacije visoko in globoko med hribi storil, kar ti je bilo mogoče, verjemi, da imaš zasluge in si storil za organizacijo morda več kakor tvoj tovariš v mestu, o katerega delu so pisali vsi časopisi — česar o tvojem niso. Verjemi, da je bilo tvoje delo neobhodno potrebno in je enakovredno z drugim, ako hoče biti celokupno delovanje uspešno in popolno, ker upoštevati je potreba teren in razmere okoliša, v katerih ima kdo delovati. Zatorej naj te ne žali, če te ne časte na vse strani, misli si pa, da si ti ravno tako na mestu v svojem delokrogu, kakor on v svojem, ki se mu slučajno nudi širši delokrog in lažje pokaže svojo delo-zmožoost. Vsi ne moremo biti na enem mestu, zato nikake zavisti, ker dasi se vidi delo katerega tako malenkostno, je vendar tudi bistveni del pri podrobnem delu organizacije in ga zna ceniti le oni, ki je že na tem polju deloval in ve, kaj se pravi orati skalnato ledino — kaj je in kake so težave na začetku kakega dela.
Ta zavest, tovarišice in tovariši, to prepričanje naj nam bj sveto in ne bomo se zanašali več eden na drugega. Demokratizem naj preveje našo dušo in počutili se bomo domačega med seboj. Vsakdo naj ocenjuje delo svojega tovariša kot neobhodno potrebo za celoto in spoštovali se bomo med seboj. Seveda naj pa uvažuje tudi razmere in okolščine, preden si upa izreči kritiko o delu svojega tovariša.
Princip delitve dela naj vam bo vedno pred očmi I Temu principu pa naj bo podlaga demokratizem in samozavest, s katere pomočjo bo znal ceniti in braniti pomen in važnost svojega dela tudi vsak posameznik, ki ga izvršuje in se ne bo čutil zapostavljenega, če se ga bo hotelo zapostavljati zaradi malega dela, ki mu ga je bilo mogoče v tem kraju in v tolikem času izvršiti.
Učiteljstvo kot humanen in socialen organ človeštva, pojmi, da smo vsi enakovredni člani stanu in organizacije in vsi enakovredni člani družbe!
Delitev dela je torej pogoj uspehov organizacije. To delo se pa mora porazdeliti tako, da vsak Član ve, kaj mu je opravljati, in da se dela udeležujejo — če le mogoče — vsi Člani organizacije. Obsebi je pa umevno, da pripadajo zmožnejšim članom težavnejša dela in manjsposobnim lažja opravila. Pri nas je pa posebe poudarjati to, da nam je potreba deliti tudi delo po strokah, kar kogar bolj zanima in s čemer se več peča. Seveda pa mora biti vsakdo pripravljen, da prevzame, če je potreba, kakršnokoli delo; zakaj nobeno, navidez še tako neznatno delo se ne sme podcenjevati, ker obstoji velika večina dela v pripravah, ki same ne kažejo nikakih uspehov, pa so vendar neobhodno potreben del celotnega dela, ki vodi do uspehov.
Obsebi je pa umevno, da mora imeti vsaka organizacija tudi vodstvo in da je za to delo porabljati najzmožnejše, najvestnejše in najdelavnejše moči. Od vodstva je odvisna funkcija organizacije; a nikakor iz tega ne sledi, da mora vodstvo samo vse delati, temveč je vsak član dolžan pomagati vodstvu pri vodstvenih poslih in točno izvršiti, kar mu naloži vodstvo. Čeravno pa vodstvo stoji nad drugimi člani, vendar je pa tudi ono dolžno pokoriti se načelom organizacije in sklepom večine Tudi ono nima v tem nikakih izjem, temveč je strogo podvrženo kritiki članov.
Ce je vodstvo od zunaj napadeno, so z njim prizadeti vsi člani in so dolžni ga braniti; če je pa kak član napaden, je z njim napadeno vodstvo — seveda v zadevah, ki imajo stika s stanom in organizacijo, torej je potreba tu strogo razločevati tipične slučaje in privatne zadeve — in je dolžno ga braniti.
Za uresničenje svojih namenov ima pa vodstvo samo eno sredstvo na razpolago, in to je — d e 1 o. Ce je torej delo organizovano tako, da po principu delitve dela opravlja vsak član svoje sebi odmerjeno delo, tedaj lahko do-seza organizacija svoj smoter.
Namenoma prihajamo šele sedaj z definicijo organizacije, ker nje bistvo razume vsakdo šele tedaj, če je že prej prmišljeval o nje po-edinih delih in slučajih: Organizacija je celota poedincev, ki imajo individualno mišljenje, č u v -stvovanje in voljo in katere prvi pogoj je, da se poedinci tega skupnega smotra zavedaj o; vsak poedinec mora vedeti, kaj hoče, ker skupni smoter je prvi pogoj za postanek organizacije.
Ko je pa organizacija zasnovana, ji je potreba vztrajnega dela, ker le z delom doseza smotre in le v tem obstoji njeno življenje. Še enkrat pa moramo poudarjati, da ni procvit organizacije odvisen samo od vodstva, temveč je v pretežni večini odvisen od dela poedincev. Bakrana naših in Specialno naše organizacije je pa to, da se trudijo povsod samo nekateri, dokler duševno in telesno ne opešajo, pretežna večina pa je brezdelna in se okrrišča z delom teh.
Ni torej dovolj, da odobravaš ideje — tudi ni dovolj, če pristajaš na društveni program — tudi še ni dovolj, da se v društvu sklene, to in to je izvršiti in naj se stori;
temveč je potreba, da se preide od sklepov k smotrenemu delu. Seveda pa je potreba prej premisliti, če so načrti izvedljivi in da je uspeh dela zavisen mnogokrat od okolnosti, v katerih živimo. Zato je obsebi umljivo, da je potreba razmere, ki v njih organizacija deluje, dobro poznati in presoditi; vedeti nam je potreba, katere okolnosti njeno delo pospešujejo ali ovirajo.
Do vas, tovariši in tovarišice, se obračamo; do vas, da nas boste razumeli; do vas, da nas boste spoznali; do vas, da nas boste sodili. Preden nas pa obsodite, vas spominjam na rek, da se ne boste sklicevali na sedanje razmere, da ne bo to povod vaši brezdelnosti ali celo nestanovitnosti: „Bodimo boljši in bolje bo in boljše se nam bo godilo 1" (Konee.)
Nujno vprašanje.
Kdaj dobi kranjsko učiteljstvo uradno obvestilo, kaj je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju v njegovo korist? — Ali je tu na mestu — polževa hoja?!
Kranjske vesti.
—r— Osebne vesti. Prov. učiteljica Eenrijeta Kosova pride v črni vrh nad Idrijo. Učiteljska kandidatinja Ernestina Bozmanova je nameščena kot prov. učiteljica za Spodnji Logatec namesto na dopustu se nahajajočega nadučitelja Josipa Turka. — Na štirirazrednici v Mokronogu je provizorično nastavljena suplen-tinja Angela Kuhljeva.
—r— Iz Simon Gregorčičeve Javne ljudske knjižnice se je izposodilo meseca februarja 2434 knjig, 249 več ko meseca januarja in 848 več kakor meseca februarja leta 1909. — Največ se je izposodilo 1. dne 168 knjig in najmanj pa 17. februarja 56 knjig. Povprečno se je vsak dan izposodilo 105 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca februarja 56. Skupno število vseh obiskovalcev znaša koncem februarja 1146. — Knjižnici je priraslo v celem 75 novih knjig, in sicer 44 slovenskih, 26 nemških in 5 hrvaških. — Število vseh knjig v knjižnici je 2963.
—r— Iz Tržišča na Dolenjskem nam pišejo: V nedeljo, dne 17. februarja t. 1., smo še sešli letos že tretjič na roditeljskem sestanku. Bilo nas je toliko kot še nikdar prej. Prostorna učna soba I. razreda je bila do zadnjega kotička polna. Predvsem nas je razveselila jako častna udeležba mož. Tov. nadučitelj A. S k ulj je govoril o škodljivosti alkohola. Predavanje je pojasnjevala učiteljica tovarišica A. Troštova s skioptiškimi slikami. V naših vinorodnih krajih je alkoholno vprašanje precej kočljiva stvar, zato treba velike pozornosti, da ne zadene človek na odpor. Y takem slučaju je zlasti priporočljiv skioptikon z dobrimi slikami. So pa tudi žalostni prizori alkoholika in njegove sestradane družine mnoge ganili do solz. — Nekaterim gotovo ni bilo povšeč, pa kdo more vsem ljudem ustreči! Zavedajmo pa se, ako hočemo vzgojiti dobro in pošteno mladino, moramo jo obvarovati alkohola, ki je strup. Po kratkem odmoru smo poleteli na Dunaj v cesarjev grad Schonbrunn. Tov. nadučitelj nam je bil tolmač, a tov. učiteljica nam je razkazovala razne sobane in parke, da smo slednjič dospeli do menažerije. — Tu smo videli raznovrstne živali tujih pokrajin. Prav žal nam je bilo, da smo se morali posloviti. Ozrli smo se še zadnjič na visoki zvonik sv. Štefana. Veseli in zadovoljni smo se razšli v nadi, da se skoro snidemo na četrtem roditeljskem sestanku. Sestanek je posetilo učiteljstvo iz Trebnega, domači župnik Vidmar in predsednik kraj. šol. sveta g. Fr. Prijatelj.
Štajerske vesti.
—Š— Štajerski dež. šol. svet je sklenil ustanoviti v slovenskem Hrastniku nemško eno-razrednico in odobril, da se šulferajnska šola v Št. Lenartu izpremeni v trirazrednico. Živimo pač v Bienerth-Stiirghkovi dobi!
—š— Večer malih priredi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe za Ptuj v Narodnem domu dne 13. marca 1910 točno ob 7. uri zvečer. Večer obsega govor, deklamacije ter dve igri „Prijatelj" in „Prijatelj mladine". Vstopnina je namenjena v prid Ciril-Metodovi družbi.
—š— Za naslednika J. Schmoran-zerju kot okrajnemu šolskemu nadzorniku v okrajih Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica pride s 1. septembrom 1.1. po zatrdilu graške „Tagespost", ki pravi, da to ve iz zanesljivega vira, mož, ki je „n a t i o n a 1 e i n w a n d-f r e i". Pri znanih naših razmerah tudi drugega pričakovati ni, da bo to — Nemec!
—š— Zadnja imenovanja deželnega šolskega sveta. Za nadučitelja na nemških rnzredih krčevinsko-leiteršperske ljudske šole je imenovan nadučitelj v Pobrežju Tomaž Wer-nitznik, na slovenskih razredih Ferdinand Beich; za nadučitelja v Žičah Tschutschek, v Središču Anton Kosi. — Za def. učitelja, oz. učiteljico v Zidanem mostu Al. Bučar iz Dobrne, v Trbovljah-Vodah prov. učiteljica Ana Gorjupova v Št. Lovrencu na Dravskem polju prov. učitelj J. Zel. — Prestavljen je nadučitelj Šimen Vodenik iz Št. Jurja ob Pesnici v Limbuš in učiteljica Tinca Bregantova iz Središča t Ko-
njice. — Upokojenemu učitelju v Sv. Križu pri Slatini Francu Wesiaku se je izreklo priznanje. — Deželni šolski svet je izrekel enorazredni hrastniški nemški šoli pravico javnosti.
—š— Nemški klerikalci in siučaj Schmoranzer. „Nar. Dnevnik" piše: Nemški klerikalni listi ostro obsojajo nacionalno gonjo proti Schmoranzerju in pravijo, „da se ne da tu nič več doseči". Naravno: ako se uresniči vest, da pride na Schmoranzerjevo sedanje mesto Nemec, nam je Slovencem s tem že itak zadana več ko dovolj težka rana in je za enkrat po mnenju nemških klerikalcev zadosti. Opozarjamo še enkrat slovenske merodajne kroge na to zadevo.
Goriške vesti.
—g— Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico. Vzela so se v znanje uradna naznanila, med temi, daje potrdil dež. šolski svet ustanovitev enorazrednice za Gorjače-Malovše, Kostanjevica-Ukanje in Šeberjak. Dovolila se je prva petletnina Blažici in četrta Leban Karolini. Dovolilo se je več dopustov zaradi bolezni ter namestilo suplentinje. Dovolilo se je dve podpori, en predujem in razdelilo 1000 K nagrad za šolske vrte. Dve prošnji za razširjenje v trirazrednico, oz. štirirazrednico se je odstopilo pomnoženemu odboru s priporočilom. Likvidiralo se je razne račune ter dovolilo poprave.
Istrske vesti.
—i— Istrski deželni šolski svet.
Ravnatelj ital. učiteljišča v Kopru, Anton Lar-cher, je imenovan članom istrskega dež. šol. sveta za ostali čas tekoče funkcijske dobe.
—i— Odlikovanje. Minister za uk in bogočastje je podelil naslov ravnatelja voditelju ljudske šole na Voloskem, Franu Uršiču, povodom njegovega stalnega upokojenja. čestitamo!
Splošni vestnik.
Učiteljica in gospodinjstvo. Nimam namena odgovarjati člankom tovarišic o celibatu, dasi sa mi ravno ti dali povod k mojemu sestavku. V enem teh člankov je neka tovarišica mnenja, da so učiteljica le naj moži in postane žena, ker le tako, če sama izkusi, zamore poučevati dekleta ljudske šole v gospodinjstvu, oz. materinstvu. Koliko učiteljic pa je, ki same ne umejo ničesar ne o tem in ne o onem, ko postanejo žene in se morajo še pustiti poučevati. Kako naj tedaj poučujejo druge? Zatorej, da na kratko povem, bi se naj bodoče učiteljice že na zavodu pripravljale na poklic za slučaj, da postanejo žene in matere. Kakor se uče na moških zavodih učiteljski pripravniki o kmetovalstvu, tako naj bi se na ženskih zavodih poučevala dekleta v gospodinjstvu, oziroma materinstvu. Tako bodo šele zmožne poučevati ljudskošolske učenke v istem predmetu. In sicer naj bodo za ta predmet tudi na ljudski šoli odločene posebne ure. Da je ta pouk epohal-nega pomena za povzdigo izobrazbe preprostega ljudstva, bi pokazali večletni poizkusi. Le začeti je treba. Vem, da bi se lahko o tej stvari pisale dolge razprave, pa to prepuščam drugim, starejšim in bolj izkušenim tovarišem in to-varšicam.	B---a.
Igrokazi. Kakor znano, prinaša „Zvonček" večkrat igrokazne prizore. Seveda so ti zato, da jih uporabljamo. Pa kako jih naj uporabljamo, da bodo obrodili dober sad ? Poizkušala sem že enega teh igrokazov z učenci uprizoriti, pa zapazila sem več nedostatkov, zato sem opustila. Morda mi bo lahko kateri izmed cenj. tovarišev ali tovaršic odgovoril na vprašanje, kako naj te igrokaze v šoli uspešno uporabljamo?	R.
Novi kolki. Opozarjamo, da postanejo kolki izdaje iz 1. 1908. z 31. marcem neveljavni, in bo treba trgovske knjige, menice in račune dati nanovo uradno vidirati, in sicer do 1. apr. 1910. Stari kolki se še lahko zamenjajo do 31. maja, pozneje so pa sploh neveljavni.
Odobrenje Žirovnikovih „Narodnih pesmi" za šolsko mladino pričakujemo vsak čas. Toliko časa prosimo počakati z naro-čevanjem.
Učiteljska tiskarna.
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Jakob F u r 1 a n iz Ljubljane; Janko Likar iz Ljubljane; Pavla Buh, M. Kavčič, Anica Tomec in Marija Rupnik, vse iz Idrije; M. Brezovar, A. Lunaček in M. Trost, vsi iz Št. Buperta na Dolenjskem: Marica Cičigoj iz Pečin pri Slapu ob Idriji; Albin Miklavčič iz Smasta pri Kobaridu; Anton Petriček iz Žalca; Lju-devit Žerjav iz Brezovice v Istri; Bogomila Volaričeva iz Šentviške gore na Goriškem; Anton Leban iz Komna; Anton Marčelj iz Materije; M. Ourk z Razdrtega na Notranjskem; Angela Gerčar iz Zameška pri Raki; M. Tramšek, Ivana Tramšek, A. Daneu in L. Petrič, vsi iz Sromelj pri Brežicah; Pet. Jan. Ipavic iz Svetega pri Kemnu; Franjo Bigler iz Hotiča; Andrej Cvar iz Vel. Poljan; Jos. Zemljič od D. M. v Brezju pri Mariboru; Zdravko Mikuž, Marica Bar le
in Angela Z ure, vsi iz Prečine pri Rudol-fovem; Roza Pichler iz Grosupljega; Ivan K al an iz Velesovega; Anton M ožina iz Berij na Goriškem; Gregor Leo nar dis iz Krvavega potoka v Istri; Alojzij Bačič iz Boštanja; Rudolf Zore iz Predoselj; Matko Bar tel in Ana Erzinova iz Semiča; Hinko Legiša iz Škofelj; Fran Miklavčič izLivka; šolsko vodstvo iz Sv. Marjete ob Pesnici (5 K); Angela čendom in Fr. Jereb iz Ospega; Ana M ally in Fran Luznar iz Primskovega; Ivan Paulšek in Maks Smole iz Račjega na Štajerskem; August K o r b a r in Lona D o-linšek iz Preserja; Ivan Kuhar iz Krtine; Ferdinand Juvanec, Leopold Kopač, Albin Stritar, Vinko Zaletel, Marija Peteros in Evgenija K al an, vsi iz Postojine; Valentin Ivanuš, Fanika Juvanec in Adela Pogorel ec iz Velike doline; Peter in Viljelmina Repič iz Unca; Joško Bergant iz Turjaka; Rudolf Horvat in Marica Dovgan iz Zagorja na Notranjskem; Pavla Hmelak iz Po-ljubinja pri Tolminu; Josip Žirovnik, Franja Strlein AnaZevnikiz Gorij: Anton Maslo iz Pasjaka v Istri; Olga Miklavčič iz Idrskega pri Kobaridu; Ivan Schmeidek iz Rov; Josip Gorišek iz Dublič pri Črnomlju; Anton Sila in Marija H a b e iz Brusnic pri Rudol-fovem; Ivan Benedičič, Marija Benedičič in Fani čer o v iz Škocjana pri Mokronogu; Ivan Še mrl iz Lesec; Fanči Grošelj iz Krašnje; Ivan Pezdič, Fran Ivane, Vilibald Rus in Alojzij Novak, vsi iz Kranja; Fran Lavtižar in Marija Fajdiga iz Smartnega pod Šmarno goro; Ivan Kutnar iz Žužemberka; Marica Repič iz Dol. Trebuša; Anton Krmac iz Vipolž; Janko Muren iz Draščic; Luka K n i f i c iz Trstenika; Anton Žibert izJežice; Srečko M ah or iz Makol na Štajerskem; Angela Trošt in Julij Slapšak iz Vodic; Stipko Ferluga iz Opčin 8 tem-le besedilom:
Blagovoli kron deset v kaso za konvikt sprejet'; zraven pa beseda ta pride mi iz dna srca: „Kdor mi daje kroni dve, vživa dneve naj krasne!" Štefan, Jože, Openke.
Konflscirani narodni kolek. V Gradcu so razveljavili razsodbo ljubljanskega dež. sodišča, ki je razveljavilo konfiskacijo kolka „20. IX." ter torej konfiskacija ostane veljavna. Domovina je rešena!
Naš rojak dr. Boris Zamik je imel 7. marca na vseučilišču v Wtlrzburgu javno inavguralno predavanje in disputacijo, na kar postane docent wurzburškega vseučilišča.
Na drogi milijon Češke Šolske Matice je do 4. t. m. bilo nabranih 13.202 K 36 vin.
Roseggerjer fond je že zbran. Podpisan je zadnji tisočak in je torej zbranih dva milijona kron za „Schulverein".
100.000 K „Legi Nazionale" je zapustil nedavno v Splitu umrli odvetnik Henrik Chiudina.
J. V. Havliček a bratr v Podobradech (Češko), slavnoznani leta 1887 založeni izvozni dom modnega in platnenega blaga, pošilja na zahtevo novo sestavljeno zbirko novosti, spo-mladnih in letnih, modnega blaga in sukna za dame in gospode, blaga za kostume, obleke in bluze, najboljšega zefira, priznano najboljšega platna, opreme za neveste, najizvrstnejih da-mastov, raznih tkanin, namiznih in kavinih garnitur, brisač, robcev itd. Priporočamo to reelno in solidno češko podjetje najtopleje uči-teljstvu. Pri sklicevanju na naš list pošilja vzorce brezplačno.
Iz slovanskih pokrajin.
O Etnografsko razstavo t Zagrebn
mislijo prirediti 1. 1911. na iniciativo hrvaške sokolske zveze. Te dni se vrši tozadevna anketa strokovnjakov.
O 501etnico pisateljskega in zdravniškega delovanja je praznoval 6. t. m. v Belgradu srbski politik, pisatelj in zdravnik dr. Vladan Gjorgjevic. Slavnosti so se med drugimi udeležili akademija znanosti, naučno ministrstvo in društvo zdravnikov.
O Grof Ivan Draškovič, znani hrvaški velikaš in član ogrske magnatske zbornice, je v 67. letu starosti v nekem sanatoriju na Dunaju umrl.
O Prof. dr. Otokar Hostinsky, slavni češki muzikalni estetik, je umrl v Pragi dne 19. pret. m. Pokojni profesor je spisal več estetičnih razprav, tako n. pr. „Vera in umetnost", „O najstarejših sledeh evropske umetnosti", „Darvin in drama". Strokovnjak pa je bil v muzikalni estetiki in je glasbi Smetane pripomogel do popolne zmage.
O Poljaki r Moskvi. Po statistiki mi-nolega leta živi v Moskvi 18.620 Poljakov, dočim jih je bilo pred petimi leti le 3700.
O Prvi slovaški dnevnik je pričel izhajati v Budimpešti z imenom „Slovensky denuik". Urednik mu je znani slovaški rodoljub Hodža.
o Jubilej slovaških „Narodnih No-vin". Letos se dovršuje petdeseto leto, od kar so pričele izhajati „Pešt-Budimske vedomosti", ki so pozneje sprejele ime „Narodne novine" in se preselile v Turčanski St. Martin, središče slovaškega duševnega življenja. Ta listje bil dolgo ognjišče slovaški politiki in kakor tak je moral pretrpeti najhujša preganjanja in šikane [od strani Madjarov. A vzdržal se je vendarle.
O Strupene kače v Bosni in Hercegovini. Glasom uradnega izkaza ¡bosanske deželne vlade je bilo leta 1907. ubitih 9741 strupenih kač. Pičenih pa je bilo istega leta 206 ljudi in 9141 živali; umrlo je od teh 8 oseb in živali je poginilo 2041. Zaradi tolikih nesreč je vlada razpisala nagrado 50 stotink za vsako strupeno kačjo glavo, in uspeh je bil presenetljiv: samo leta 1909. je vlada za 271.685 glav plačala kmetom 135 842 K 50 st.
Razgled po šolskem svetu.
—	Germanizacija na HrTašbem. Po
statističnih podatkih iz leta 1909. je bilo lansko leto na Hrvaškem 32 nemških šol, in sicer 16 javnih, 10 konfesionalnih. — Pravkar je hrvaška vlada dovolila, da se osnuje v Zagrebu samem nemška višja ljudska šola. Nemški živelj na Hrvaškem se torej, kakor je razvidno iz teh podatkov, silno krepi in če pojde tako naprej, bo imela Hrvaška v najkrajšem času svoje nemško vprašanje.
—	Učiteljica, žrtev spiritizma. Iz Kojetina na Moravskem poročajo: Tukajšna učiteljica Pacholikova, ki se je veliko pečala s spiritizmom, ter je bila navzoča že na mnogih gpiritističnih sejah, se je pustila hipnotizirati, da bi mogla govoriti s svojim ljubimcem. Ko se je zopet prebudila, so se pojavile sledi slaboumnosti, da so jo morali odvesti v blaz-nico v Kromeriz.
—	988.236 K 89 stot. imajo že Čehi nabranih za svoj milijonski dar „Osrednji šolski Matici".
—	Pravno fabnlteto t Cetinjahhoče ustanoviti knez Nikola. Bila bi to ne toliko znanstvenega, kolikor praktičnega pomena: vzgo-jevati in izobraževati državi upravne uradnike. Predavalo bi se: narodno gospodarstvo, upravno pravo, kazensko pravo, sodni red in državno pravo. Slušatelji bi smeli biti državni uradniki, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo šolo. Profesorje bi poklicali iz Rusije.
—	Praktičen pouk v chikašklh šolah. V Grahamovi višji šoli, ki jo obiskuje 562 učenk in učencev, so nedavno poučevali otroke, kako je mogoče iz cenejšega mesa napraviti okusne jedi ali pečenke in kako treba rezati meso. Učiteljice so najprej narekovale otrokom velik popis o pripravljanju jedil iz mesa, nakar ja prišel v šolo mesar, oblečen v belo obleko. Pripeljali so mu obilo mesa in potem je otrokom razkazoval, kako je treba rezati meso. Pri tem se je razrezalo toliko mesa, da bi zadostovalo za deset rodovin, in sicer za vsako po deset funtov. Meso so potem razdelili med one otroke, ki so najboljši pri pouku.
Z gospodarskega polja.
= Zavarovanja brezposelnih na Danskem. Število uradno priznanih podpornih bla-gajnic je od 34 v letu 1907/08. s 64.789 moškimi in 5560 ženskimi zavarovanci na Danskem naraslo v letu 1908/09. na 44 blagajnic z 77.202 moškimi člani. V obeh poslovnih letih so imele te podporne blagajnice 213.124 kron in 1,335.006 dohodkov; v zadnjem znesku je vštetih 150.083 K državnih in 84.546 K občinskih prispevkov. Izdatki so narasli v istem času od 238.267 K na 1,447.526 K. Čisto imetje izkazuje koncem leta 1908-1909.901 564 K. Državna podpora je znašala za drugo leto 576.159 K. Brezposelnih v strokovnih društvih je bilo leta 1906. — 306.863, leta 1907. — 282.282 in leta 1908. — 727.830. Skrb za brezposelne se torej v primeroma malih razmerah dežele ugodno razvija.
= Čebelarsko razstaro v večjem obsegu otvore meseca maja na Dunaju. Ali se zanjo zanimajo tudi slovenski čebelarji?
Raznoterosti.
X čez devet let se je vrnil deček.
Pred nekaj dnevi je prišel v Milan krog 151etni deček, ki je pripovedoval na policiji, da je ušel neki madjarski ciganski družbi, ki ga je pred devetimi leti staršem ugrabila. Konštatiralo se je po daljnih poizvedovanjih, da je deček sin Drag. Simona iz Biseglie. Ko se je deček nato povrnil k staršem, je čakala v Biseglii njegov prihod velikanska množica ljudi, krog 20.000. Vse ljudstvo je jokalo ganjenosti, ko je oče takoj, ko je sin izstopil iz vlaka, ga prepoznal in ga v silni radostni razburjenosti objemal brez konca in kraja. Nato je vsa množica spremljala voz, v katerem sta se peljala oče in sin, v mesto do Simonove hiše. Tam je iz okna gledala siva ženska — mati dečkova, ki je tekom zadnjih devet let od skrbi in žalosti osivela. Takoj, ko je deček stopil iz voza, ga je prepoznala.
X Koliko nikotina obsegajo avstrijske smodke In svalčice. Potom kemične analize v tobačni tvornici v Heinburgu se je dognalo, da obsega nikotina: rosita 097, operas 1-28, portorika 1-29, britanika 138, kuba T59, trabuka 1 73, regalitas 1-76, vir-žinka 2-60 in ces. viržinka 3.20%; dalje: drama 132, štambul 1-60, nil 1-69, ogrska 1-78, virginija 1'94, šport 1*98, dama 2, memfis 2, sultan 2'03, hercegovina 2-23%
Listnica uredništva.
M in k a: Dokler nam ne javite svojega pravega imena, ne moremo priobčiti Vašega spisa. — D i x i: Porabimo prihodnjič, saj bo še aktualno. Za danes je bilo drugo že stavljeno. — Nekdo od nekod: Prejeli smo oboje in priobčimo prihodnjič. — Članek o Ellen Keyevi, ki govori o materinstvu in ženskem delu izven njenega doma, objavimo danes teden.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 116.	Kranjsko.	111—1
Za nadzorstvo počitniške naselbine „v Zatišju" pri Cerkljah na Gorenjskom v 1. 1910. se razpisuje mesto voditelja in treh nadzorovateljev, oziroma voditeljice in treh nadzorovateljic iz učiteljskega stanu. Najprej odrinejo tjekaj za štiri tedne dečki pod nadzorstvom moškega osobja, njim slede za enako dobo deklice pod nadzorstvom ženskega osobja.
Nadzorstveno osobje bode imelo „v Zatišju" brezplačno stanovanje in hrano. Voditelj oziroma voditeljica prejmeta vrhutega še nagrado po 100K: nadzorovatelji, oziroma nadzorovateljice pa nagrado po 75 E.
Prosilci in prosilke, ki reflektujejo na to ali ono izmed zgoraj označenih mest, naj vlagajo svoje prošnje pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najkasneje
do 31. marcija 1.1.
Predsednik: Iv. Hribar 1. r.
Št. 360.
Štajersko.
112-1
V političnem okraju Celje razpišejo se za sledeče ljudske šole učiteljske službe v stalno nameščenje:
1.)	na petrazredni deški ljudski šoli s 3 paralel-kami v okolici Celje, (I. krajevni razred) mesto učitelja;
2.)	na dvorazrednici v Orlivasi, okraj Vransko, {II. kr. razr.) mesto učiteljice (s prostim stanovanjem);
3.)	na trirazrednici v Št. Lenartu nad Laškem, (II. kr. razr.) mesto nadučitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo
do 10. aprila 1910 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Celje, dne 7. marca 1910.
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikdr! Dober tek imaš vsak dan,
Ako vživaš
52-9
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2'40
Kabinetna kakovost , , 4*80 Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami!
Našim rodbinam priporočamo 52
- Kolinsko cikorijo -
■mmmmmmmm
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal postbno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-5 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
mmmmmmmmmmmi.

Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—34
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
(jricar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«.	12—2
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4'50.	30—25
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Eikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3"50. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikBado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2-50, el. vez. K 3-50.
J* J ax
Ljubljana
Dunajska cesta
HJL
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—4
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—1
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
52-6
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu ueiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—4
Važno!
Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode navadno do najfinejšega izvolite se ozirati na priporočljivo narodno manufakturno trgovino
Tekališče Verdijevo in Šolska ulica
v Gorici.
Ravnokar došlo najnovejše modno blago za spomladansko sezijo.
Vzorci na zahtevo poštnine prosti.
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—2
Spomlad 1910.	Spomlad 1910.
Stigr* Blagovolite pisati po vzorce! "Sfeg
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
uvozni dom zal. 1.1887 mod. sukna in rokodelnega blaga priporoča v splošno priznani najboljši kakovosti
modno blago, sukno, ceiir.
Spomladne in letne novosti 1910.
Blap za plesne oMe, opreme za neveste
damast, kanafas, Havličkovo blago, robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. ž6-8
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havlickovega blaga „Kve-
tuse" 23 m za 16 kron. 1 kos Podebradskega Laženskega blaga 23 m za 22 kron 40 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K.
Franko po povzetja. Od teh ne pošiljam vzorcev.
Le pri nas vse dobro.
Kri! Moč! Zdravje!
dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk(5czi-ja sladni čaj. En zavoj, 1/4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz
f glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—3 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.

Ljublj an a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—8 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Marija Tičar
IjubUana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami. 12-2
10—10
Valentin Lapajne
• ^ • • •
pred šolo v Idriji
• • • ™ •
priporoča svojo bogato zalogo vseh risalnih in pisalnih potrebščin, kakor tudi zalogo vseh učnih :-:	knjig za ljudsko šolo in realko.	:-:
Velika izbera razglednic mesta Idrije in idrijskega rudnika.
Naznanilo!
Tvrdka Ivančič & Kurinčič vljudno naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da je
preselila
svojo manufakturno trgovino iz Nadškofijske ulice št. 5
v Gosposko ulico št. 11 (Via G. Carduci).
Pri tej priliki vljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago. — Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska. — Priporočava se za nadaljno naklonjenost in obila naročila.	Z odličnim spoštovanjem
6—4
Iviinrir Rr Kwr\r\r\r manufakturna in modna trgovina
ivancic & i\urincic Gorica _ O0sposka uiica §t. 11.
& varilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—1
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
«-i
Čebele
v koroških kmetskih sodih (ki so večji kot kranjski), V»—l/s predelani, in sicer sod po 12 K prodaja: JT. Jekl, učitelj in načeln. čeb. društva, pošta Galicija na Koroškem.
«a Za živ dolaz se jamči.
Učitelj Pet. Dušik (Češko) piše 1909: „Poslani panj so je zelo hitro in močno razvil; 10. junija prvi roj, 18. drugi in 20. tretji'.
Nadučitelj Fr. Zankinger (N.-Avstr.) 1909: „S poslanimi čebelami zelo zadovoljen! Pošljite mi . .
Za priporočite v pri kupcih se prosi.
35-2
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI VODNIKU
= kamenarskem mojstru ==
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
cs
.S ">
o
b/) u
CS C
S-»
J-
O O*
>C/5
C3
n
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—7
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za saukanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5 *0
O
5T <
3
(T>
"O O
C/)<
f-K
rt>
%
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4-—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . ,	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—*20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-2Q
Mladinski spisi:
A. Bapč: Mladini I. . . ; j < « ; ,	1"—
J. Šlapšak: Spisi Mlš.i^bvfega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bapfe*. Dano .................1"—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
- ■
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarni sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko strOko Spadajoča dela ter jih izvrši točnd, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
I i l i