URN_NBN_SI_DOC-KIWNR5SO

K N JIŽ N E RAZSTAVE V LETU 1977 Knjige, knjige in samo knjige . . . (Razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani) L ju dje hodijo mimo vitrin, se tu pa tam ustavijo in zopet n a ­ d aljujejo pot od v itrin e do vitrine. G ledam jih in skušam ugotoviti, s kakšnim interesom sledijo vrsti eksponatov, ki smo jih u re in ure sestavljali, izbirali in poravnavali. — Ali imajo tak e razstave sploh k a k smisel, ali nekega a v torja resnično predstavijo, ali sploh lahko zbudijo zanim anje zanj — ali pa je vse skupaj samo prestiž, samo zato tu, da lahko v statistiki zapišemo nekaj številk več? Vse to se mi vrti po glavi, poleg tega pa se spominjam, da imajo v vzhodnoevropskih deželah mnogo ustanov, ka te rih osnovna dejav ­ nost je p ra v v knjižnih razstavah. To so literarn i muzeji v Pragi (Strahov, ki je že zaradi lepe baročne a rh ite k tu re izredno privlačen), n a d a lje v Budimpešti. Varšavi, B uk arešti in Sofiji. Ob vseh teh u sta­ novah dela cel štab znanstvenih sodelavcev, ki sestavljajo biblio­ grafije, p rirejajo razstave in jih izm enjavajo te r tako skrbijo za popularizacijo svoje lite ra tu re v svetu. Ti lite ra rn i muzeji združu­ jejo pod enotnim vodstvom vse tiste postojanke po deželi, k je r imajo spom inske sobe ali rojstne hiše svojih pesnikov oziroma pisateljev. K do r je kdaj hodil po k a te re m izmed teh muzejev, m ora priznati, da ga je presenetilo število m ladih obiskovalcev, ki se pod vodstvom svojih učiteljev seznanjajo s svojo lite ra rn o preteklostjo. Nobenega dvom a ni, da imajo taki muzeji velik vzgojni pomen. Kaj pa pri nas? P redvsem o pravljam o tak e razstave nekako ob d rug em delu. Pretesn i prostori, p re m a jh n a razstavna ploskev, često tudi p re m a jh n a popularizacija so gotovo izredne ovire, ki nam vedno znova jem ljejo veselje do dela. K olik o krat se n am p rik ra d e v zavest misel: Ali ima ves naš tru d neko ravnovesje v uspehu, v vplivu, ki ga ima lahko tak a razstava na obiskovalce? In vendar! Če se ne bi zavedali, da se k u ltu ra ne da m eriti po številkah, am p a k samo po intenzivnosti, po odzivnosti, ki ne sega samo v širino, am pak v globino, bi rekli, da zaradi sam ega prestiža,