Največji ileremki dnevnik v Združenih državah Vejja za tm leto - • • Za pol leta • • • • • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 NARODA Ust slovenskih delavcev v Amerik?« The largest Slovenian -Daily ia ] the United States. jj Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. l£JL£f*ON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N Y., nnder Act of Congress of March 3 1519 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 304. — STEV 304. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 29, 1S25__TOREK, - -- 29. DECEMBRA 1S25. VOLUME XXXHL — LETNIK XXXITt GREEN PREROKUJE KONEC STAVKE Hindenburg in -Liga narodov. Na predvečer novega sestanka premogarjev in delodajalcev je napovedel Green konec antracit-ne stavke. — Načelnik delavske federacije je mnenja, da se bodo vrnili možje v desetih dneh na delo. — Mraz je težko prizadel stavku joče premogar je. Predsednik von Hinden-burg razmišlja o načrtu, da stopi Nemčija v mednarodno organizacijo. — Najbrž bo soci-jalist poslan kot prvi zastopnik Nemčije v Ženevo. BERLLX. Nemčija. 28. <.lee. — Izvedelo se je. da sta se pn*Lsert-Jiik Hindenbtir«r in državni kabinet tekom božičnih praznikov eala s sestavo profinjv /.a >prejem Ne.m-eije v Lij*o narodov. To razmišljanje je bilo očividno posledica plana, ki je dospelo iz tajništva Lige in v katerem se je gla- silo. da morajo narodi, ki žele pri- lo daleč proti j>u. pričelo marca meseca. Xajmrzlejsi kraj v Ztlniženih Državni kabinet je sklenil vlo- državah je bil Miles* City. Mon-žiti prošnjo. Sedaj le še skušajo tann. kjei> je kazal tnjv.omer 2S Upanje glede uravnave antracitne stavke na konferenci med zastopniki premogarjev in delodajalcev, ki se bo sestala danes popoldne v New Yorku, je postalo boljše, ko se je izvedelo, da je William Green, predsednik American Federation of Labor, izjavil, da bo uravnana stavka v teku desetih dni. Izjava Greena je bila objavljena včeraj popoldne v Coshocton, Ohio, kjer se mudi Green pri svoji družini preko božičnih praznikov. On sicer ni hotel razpravljati o ponudbi delodajalcev, naj se vrnejo možje na delo za staro plačo, nakar se bi pričela pogajanja za nov kontrakt. — Jasno je, da bo kmalu prišlo do uravnave. — je rekel. — Vse se giba v to smer. Pričakujem, da bo končan spor tekom prihodnjih desetih dni. Green je dostavil, da ne pričakuje tekom prihodnjega leta nikakih resnejših delavskih nemirov. Ko bo uravnana antracitna stavka, ne bo v Združenih državah nobenega resnega spora. Napovedan je Greena glede hitre uravnave antracitne stavke je vplivalo kot dobrodošlo praznično sporočilo za javnost, ki trpi na posledicah prvega resnično mrzlega vremena. Na tisoče m tisoče družin ne more dobiti primernega kuriva. Premo-garji v antracitnem okraju so trpeli največ vsled pomanjkanja kuriva, kajti v svojih majhnih domovih imajo prostora le za majhno zalogo. Uvodni koraki za skupno konferenco bodo storjeni, ko bo dospel v New York major Inglis, načelnik mezdnega komiteja delodajalcev, s svojimi tovariši. Zastopniki premogarjev bodo dospeli danes zjutraj. WILKESBARRE! Pa., 28. decembra. — Pod Francija trgovski dogovor, ki Ju naslovom Premogar j i bi se morali hitro vrniti na delo, — je razpravljal Wilkes-Barre Sunday Telegram o položaju v antracitni stavki in bližajoči se konferenci med premog* rji in delodajalci v New Yorku. List je rekel me« l drugim: — Skoro sto odstotkov antracitnih premogarjev je sitih stavke ter se hočejo vrniti na delo. Le lojalnost do vodstva in zvestoba do unije jim preprečuje, da se ne vrnejo na delo na temelju obljube, da bo njih zahteve in težkoče uravnal nepristranski svet. Te tri stvari so bistveno potrebne: — Prvič: — Vrniti se na delo in sicer takoj. Drugič: — Nadaljevati s konferencami, dokler se ne doseže nekaj definitivnega in zadovoljivega. — Tretjič: -— Ne vztrajati pri zahtevah, o katerih je znano, da ne bodo nikdar dovoljene, razven potom daljšega in bolj trpkega boja. Na kratko, nikakega norčevanja s pogajanji. — Ker so premogar j i siti stavke, bi ne bilo ne-pačno vrniti se na delo tekom pogajanj Za kon- Rekel je, da Amcrikanci simpati-trakt. Mogoče je unijska postava, da ne smejo |zirajo ,7 Indijei v »•ji. 'lil • j jI za svobodo ter da bodo njihove mozie delati, dokler ni nobenega dogovora, a seda- > ^ - , ..... , - J e> & » j napore pri vsaki priliki podpi- Mrzlo vreme po severnih državah. Skoro iz vseh krajev dežele poročajo o mrzlem valu. — Najbolj mrzli kraj je bil Miles City, Montana, kjer je padel jtcplomer na 28 pod ničlo. Florida še ni obljubljena dežela. Razočaranje čaka ljudi, ki pridejo v Floride, misleč, da si bodo brez-truda pridobili premoženje. — Špekulacija z zemljišči zahteva vsak dan nove žrtve. FRANCIJA NAJ BO POD MUSSOLIMJEVO KOMANDO Mraz i in Srednjem, /.upadu bo danes najbrž lickuliko ponehal, kot pravijo uradniki zveznejra vrt iiicn-ikepra urada. Vsi okraji i rt«.eno od Rockv Mountains in južaio do Mis^uiri-Arkansa* meje so bili zadeti oiT mrzlejra vala. s temperaturami od 10 do 20 stopinj pod ničlo v "Srednjih in severnih delih deželo. IV- .stopinj pod nirlo. V Ch'casrn je kazal o«icm pod ničlo, v l>uhith"u štirinajst in v Ma-dLsnn dvanajst. V vsej atlantiški obali je bilo včeraj izvnnredno mrzlo. Največ so seveda trpeli revnejši sloji. V New Torku so bili trije smrtni najti močneiga moža, ki se bo v Ženevi zavzel za pravico Nemčije. Kot se je izvedelo, želi llinden-burg za to mesto soeiialista T~l-fucha Raiischcrja. Bil je časnikar -------— pra.zni drnjro in tretjo okupacij- i sko zono. na tak nepremagljiv od- i f • ■ • . por, če bi dala Nemčija primerne V EigiptU JC ZOpCl prtuti-koncesije. V tem aziru želi j P A I. M BEACH. Fla.. 2S. dec. Skoro V/, vsakega večjega mesta v Georgiji in severni ter južni Carolina prihajajo na dobrodelne družbe prošnje za fiuancijelno pomoč onih. ki so obtičali na jugu ter hočejo priti nazaj domov na sever. Številne t-rtke prošnje prihajajo od potujočih d'-lavcow ki so >>• da i zavesti od poročil o visrJiih plačah, da so odpotovali v Florido. Neizmerno več teh prošenj pa prihaja od malih trgovcev ter o-seb. ki so odpotovale v Florido, da naplavijo tam s kupčijo dosti denarja ali pa postanejo hitro begati s pomočjo špekuHranja. Veliko se jih je dalo očividno zavesti. da .so kupili za visoko ceno zemljo, katere niso nikdar videli pač pa vrjeli izjavam agentov glede njene .vrednosti. Delavske piače so v Miami precej visoke. Magočen pritok pa je povzročil velikansko draženje. Zivljonska sredstva in stanarine so kolosalno pos.k< H-iie v ceni in upošteval v iprvi vrsti uvozne interese Francije. začelo vreti. Trije delavci poškodovani pri eksploziji. BOSTON, Mass.. 28. decembra. Na zvezni kriižarki "Florida", katero popravljajo v tukajšnjem Navy Yardu. je eksplodirala posoda za bencin. Trije delavci so bili močno poškodovani. Kaj je povzročilo eksplozijo, se "ni moglo dognati. Amerika baje simpatizi-ra z Indijo. PAWNPORE, Angleška Indija, 2S. decembra. — Na tukaj zboru-jočem indij-skem narodnem kongresu je govoril tudi profesor s Pennsylvania univerze. Holmes. nji položaj je položaj sile in hitro zopetno otvorje-nje rovov bi bilo primerno in pravično. Kitajci t ponarejenimi .tirana od italijanskih oblasti ra-potniškimi ii»ti. di nokUl TieTednosti v letnem n- _stu. Tekom posredovanja so ugo-MABSEILLE. »ancija, 28. dc- povili, da je Mrs. Briggs hčerka cembra. _Tukajsmiji pristaniški nekega dunajskega odvetnika, ne nadzorniki so ugotovili, da je ime-! P« Amcrikanka. Ženska je brez lo 135 Kitajcev, ki so dospeli s nadaljnega od^ga odpotovala parnUrom "Angers", ponarejene Proti Dunaju, potne listine. Kitajce so izkrcali j Mrs. Briggs je prišla v Italijo v -svrho bjlsIižanja. Nato bodo de- po naročilu neke newyorske za-port-irani na Kitajsko. iložne knjigarne, da zbere materl- jal za iin»strovano delo glede St- Mrs. Briggl oproščena. I oilij°- Trdili so. da vrši špijona-^___ j žo, a ta obdolžitev ni bila nrkdar PALBRMO, ItaWja, 28. dee. — potrjena. Avstrijski konzul je izposlova! | Mrs. Briggs je sestra pokojne-Mrs. Sfaee Briggs, kr ga newyorakega glediakega rav-deeanbr«. are- natelja A. Baumfelda. rali. Kolizija parnikev. VANCOUVER. B. C., dec. — V gosti megli je zarvozrl potniški Jpamik "Ladv Cyntia" v tovorni parnik "ro\vichan?'. Slednji se jc potopil, dočim «e jo 45 mož posadke še pravočasno rešilo. Fordovi aeroplani v Day-tonu. DAYTON. V>hio, 28. decembra. Proti Floridi je odplitlo devet Fordovih aeroplaftov, ki so na-pravljeni iz same kovine. Trije so se včeraj ustavili na tukajšnjem letalnem polju. Zaglul pasa prerekuje izbruh nemirov v Egiptu. Rekel je nadalje, d a vlada deželi le medlo pokrita diktatura. KAJIRA. Egipt. 2S. decembra. V neke,m i-ntervicAv-u je rekel na-cijonali^-tični voditelj. Zaglul paša. ii jc odloT-on nasprotnik angleške vlado v Egiptu, da bopet odpotovalo z avtomobili ter prosjačijo po pori za gazolin in hlano 7* družino. Izprva je to še nekako š!o. a ker je postajalo šit-vro teli fitidi vedno vceje. so dobili la-t-uiki avtomobilov nasvet, naj pro. dajo avtomobile ter se odpeljejo loniov po železnici. Večina je pri-silj*"na prodati avtomobil* še ;»rodnf» zapusti državo in pr; tem lobe ljudje -komaj toliko, d.i zale tuje za vožnjo. Tudi taki. ki imajo še dovolj sredstev, da lahko izhajajo bre> pomoči, se razočarani vrača jo. Na dezeln'h cesta je lahko videti skoro prav toliko avtomobilov, k' vozijo proti severu kot talcih, ki vozijo proti jugu. docim so bili pre.I par leti ob toni letnem ča^u proti severu vozoei rod k a prikazen. Fašis^ovski list sanja o latinskem bloku od Atlan-tika^pa do Sredozemskega morja. — Mussolini naj bi postal vladar. — Prilika za Francijc, umre slavno, če potreba, v objemu Rima. General Butler zmerja in se poslavlja. PARIZ, Francija, 28. decembra. — Sanje Cezarja, — se glasi naslov članka, katerega je priobčil list L'Oeuvre in ki predstavlja ponatis s pripombami nekega članka, ki je izšel pred kratkim v italijanskem listu Roma Fascista. Ta list se zavzema za italijanske načrte, tikajoče se cUiviie-nje rimskega imperija pod vodstvom Mussoiinija. — Jasno ie, da bi bila le po enem letu fašistev-ske vlade Francija prerojena ekonomsko in dusev-no> — pravi italijanski list. — Dva velika naroda sta, ki se potezata za čast, da oživita Francijo nemški narod in mi. Prvemu se to ne bo posrečilo, a laškemu narodu, ki je podoben francoskemu v tisoč ozirih, se bo. Italijanski narod, rodoviten, vajen trdega dela, pošten, prepojen z ljubeznijo do j orno vi ne in varčnosti, pa je logični nadaljevalec latinske tradicije. v— Mi ne bomo napravili italijanskega imperi ja, da ne vzbudimo občutljivosti. Spravili se bomo ped imenom, ki je drago nama obema, — imenom rimskega imperija. Novo in staro stvarstvo, zveza dveh velikih narodov, v katero bo prinesel prvi svoje posvetne tradicije enotnosti, bogatega koloniia"-nega imperija in moč svoje državljanske in vojaške zgodovine, dočim bomo prinesli mi svojo mlailo3i , čudež svoje tisočletne in mladostne civilizacije, nepokvarjeno silo svojih družinskih čustev, presenetljivo rodovitnost naših žensk in močno voljo naših del avcev. — Blok 80,000,000 Rimljanov od Atlantika pa ao Sredozemskega morja, pod mogočno pesj o Mussoiinija bo rešil trde in obskurne probleme Evrope. V enem letu bo Francija zopet Francija, vredna sodelovalka pri večni restavraciji slave, ki je bila rimska. In če je francoski narod neizprosno določen, da izgine, kljub našim naporom, da mu damo nove krvi, bo imel užitek umreti v nesmrtnih rokah, ki so ga pestovale, ko je bil še mlad, — n? u-nicen od barbarov, temveč absorbiran v nesmrtna prsa Rome. V svojem komentarju glede tega pravi Oeuvre: — Ali naj se smejemo? Ali naj skomigair.o z rameni? Ali naj kričimo megalomani, blazneži) Mogoče. Blazneži, ki so pogosto smešni, so še bo!j avtomobili4pogosto nevarni. Ce bi fašizem vztrajal, pomis-i-e na opustošenja! Zapomnite si, da je vsak ugo-or nemogoč, katji laški listi so pod kontrolo in prosti govor je odpravljen. PI TT.SBI "RCrl T, Pa.. dee. Brifradni general Smodlev D. P;iu-ler, ka t ore-pa je župan Frhleriek '/. P biLi del ph i je enostavno postavil na eesto. je imel tukaj p^o-vilni govor, nakar se je liitro odpeljal a* "Washington, da prekliče svoj izstep v/, zvezne mornarice, ee jo to sploh mogoče. V svojem govoru je znifrjal na vse protege, primerjal Phila-delphijo z ognjiščem ter trdil, da so pol i tie ni voditelji v družbi zlo-einskih tolp za to. da jo bil enostavno sped on. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! Grocerijski trust. Pd'FFALO. X. V.. dee. — Tukaj so ustanovili Granger Co.. Ine. Kompanija je bila ustanovljena z združenjem treh največjih groeerij CiL!r!p>on-T)oelman Co.: Crraitger & Co. ter Peterson-Wot er Co.. ki predstavljajo kapital enega milijona dolarjev. v sodnijsko poslopje in ee bo izpadla sodba proti njim, se je bati nemirov. - .V', -J," DENARNA IZPLAČILA! V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM i OZEMLJU Danes so na£e cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $33 00 Pri nakazilih, kibznašajo manj kot en tisoi dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO 0ZEMLJ3- 200 lir .......... $ 8 20 500 lir..........$2^00 300 lir .......... $13 50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, bi znašajo manj kot Z0t lir, računamo po iS eretov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za počiljatve. ki p-e*?gaJo rnTTTSOČ DINARJEV ali pa DVAT180Č LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nain ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceoi tistega doe. ko nam pride poslani denar t roke. POŠIL.JATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Foetal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street New York, H. Y Telephone: Oartlasdt 468? PIH4I* u. ... !f ■r: .» GLAS NARODA, 29. DEC. 1925. V GLAS NAK0DA (SLOVENE DAILY) ZANIMIVI tN KORISTNI PODATKI L>Bgu>» InfarmatlM earvlc«. — JofNlif Bortra.) Pwnod and Pnbiieked bf ■LOYXNIC PUBLISHING COKPANZ (A Corporation) Frank Sekser, ptmMmV Lenk Bonedik, fraa—rr KOLIKO JUGOSLOVANOV JE BILO NATURALIZIRANIH TEKOM LETA DNI. PIam of biuinect of the corporation and addr—to of obara officer«: 12 Cortlandt 8t_, Bcroagh of Manhattan, New York Pity, N. Y. M G L A 8 N A R O D A w "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundayr and Holiday. Bo eelo lata velja hist ea Ameriko 4n Kanado_____$6.00 So pol Uta_______$3.00 ta četrt leta______$1.50 Za New York na eelo loto — $7.00 Za pol leta_______%3M Za nioeemetva ta eelo loto — $700 Za pol leta_________—— %3JfO Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan isvzemii nedelj in piaenfikoo. Dopisi brca podpiA« in osebnosti ea ne priobčuje?~ Denar naj se »lagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, procimo, da cc nam rudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Tekom fiskalnega leta od 1. ju- 'ga dežela je oddala manj od 10.000 lija 1924 do 30. junija 1925 je bi- natuiraliziraneev. Nemci so na pilo podeljeno ameriško državljan- tem mestu, Cehoslovaki na šestem >t52.457 inozemeem. ki so -za- Madžari na sedmem. Grki na o-~ jxrosili val isto. Ravnokar izdano mem in -Jugoslovani na devetem ! poročilo natnralizačijskega komi- . mestu. sarja navaja meti drugim tudi ta- | Šole za Jugoslavijo, kot izvirno ; belo teli novih državljanov, raz-j deželo novih ameriških drža vi ja porejenrh ]>o deželah svojega 'prej- jmov, prihajajo zaporeilno sledečo j šnjega državljanstva oziroma po- države : Šv<*dska. Romunska. Av-daaiištva. Ako torej navedemo šte- strija. Turška. Norveška. Holancl-vilo državljanov, ki >so bili natu- -ka. Ddn-ka. Finska. Francija. — lallzirani tekom leta. mislimo na Švica. .Belgija itd. prejšnje državljane kraljevmeSr Prejšnjih državljanov kraljevt- G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street Now York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. __ ft KADF Sj liOUNC.^ KMEČKA RUSIJA £a notranji razvoj sovjetskega režima je zelo pomemben izid debate, ki je divjala pretekli teden na E; twin kongresu ruske komunistične »stranke. .V razmerju skoro dt- -tih glasov proti »-nemil je kongres odobril program. 'katerega je sestavil centralni izvrševabii koraitej. To pomenja, da bo sovjetska vlada nadaljevala s povdar-janjem uloge, katero igra kmečki stan in da ne bo siiila v ospredje prvotnih dogem proletarske revolucije d«> takega obsega, da nasprotujejo te dogme interesom kmečkega -Until. % Tozadevni proces je vdaj štiri leta star. Potrdilo se ga je v teku treh kriz. Prvi korak j.- storil Lenin .sam. ko je leta 1921 uvedel novo ekonomsko poLitiko. Ijcniu je povedal -vojim pristašem s par besedami, da bodo kmetje uničili boljševLsko vlado, če bo slednja nadaljevala s svojim odporom proti kmčkeiuu stanu. Pod pritiskom Lenina se je opustilo doktrine bojevitega komunizma. Sistem nasilnega iztirjevanja davkov v blagu v>ake vrste se je nadomestilo > plačevanjem določenega davka v gotovem, denarju. Koinitoji revščine, s pomočjo katerih s-o okušali komunisti na ščuvati revne kmete proti *'»bogatim ' t!i z drugimi besedami. 4ki so hoteli zanetiti razredno vojno v vas« h. -o bili razpuščezni. Privatna trgovina je bila zopet usta novIjena. da je mogel dobiti 'kmet izdelano blago, katerega mu ni-o mogle dobaviti državne industrije. Komunizem se je »udal kmetoiu. V poletju leta 1023 so dvignili ortodokt-ni komunisti svoj glas proti "neprimernim koncesijam** 'pnleijrnini kmetom. Dvignilo se je obdolžitev, da je opustila vlada, iz /golj praktičnih razlogov, temeljne princ i pije prol»taiv»ke .»•!■«•. lioj je izv<«jeva!o glede vpra- iov. Hrvatov in Slovencev, brez ozira na njihovo narodnost. Ni nOcake tabele, iz katere bi bilo laiuko razvidno. koliko Slovencev. Srbov in Hrvatov f po narod noti oziroma pa materinščini) je bilo naturaliziranih. Prvi na listi glede števila novih ameriških državljanov stojijo Poljaki ali bolje rečeno, prejšnji državljani repifblike Poljake; njih -e je naturaliziralo 27.134. Tako,] va njimi -ledijo bivši podaniki 1-1 al i je s 26.137. In vsega britanskega cesarstva je prišlo 23.815 novih drža vjki.no v (največ iz Kanadi«, potem zaiporedno iz Anglije. ne Srbov. Hrvatov hi Slovencev, ki so tekom minulega leta postali ameriški državljani, je bilo 4697. Poleg tega navaja uradna statistika še vedno tudi C fino goro kot izvirno deželo naturalizirancev: Ornogoreev je bilo nart ura H zi ranih 2š. Vseh bivših državljanov -J ivgoslavije. .ki so teikoin minulega leta postali ameriški državljani. je bilo torej 4725. To število se tiče le onih, ki jim je bilo jvode-Ijeno ameriško državljanstvo na la- no prošnjo. Treba pa premislili. da se ameriško državljanstvo raztfgne tudi na necloletne otroke ameriških državljanov. Koliko je Irske. Škotske, VeLške. Avstrali- bil<» teh tujih otrok, ki -o postaje itd.) Rusija ^t^iji na. četrtem li ameriški državljani v>led natn-uiestu kot izvirna dežela novih na- ralizacije. pa ni razvidno ^tafi-turaliziratieev, 15.()9!{. V-aka drit- -:ik» . Afi vas u(ikfije KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj: prijetno, uspešno in zairesljivo. Cer.a 25 in 5G ccr.t_v. Hitra od po moč zoper akutni prehlad ao Severa's Cold and Grip Tablets. * Cena 30 centov. Ta dve zdravila so r.?jbolja odpomoč v siuda/.h kašlja, prehlada in hnpavosli. Zahtevajte najprej pri lekarju. W. F. SEVERft CO. ClDAS RAPIDS, 1QWA lz Jugoslavije. Smrt alkoholika. Varaždinvki mestni stražnik je našel pred kratkim na svojem službenem obhodu po mestnih ulieah v snegu človeka, ki je bil trdno .zaspal. Bil je to tovarniški delavec Peter Kopša. rodom i/. Majšperga pri Ptuju, ki je v pijanosti obležal v snegu. Stražniki so ga prenesli v neki gostil-ni-ki hlev. kjer je Kopša kmalu nato nmrl. NATURALIZACIJA ONIH, KI SO SE OPROSTILI OD SLU ŽBE. VOJNE On i prosi le i za naturalizacijo, po 2. juliju leta 1921.. t. j. po dne-:i so tekoim .svetovne vojne zalite-J vn. ko je bila svi tovna vojna n-•«*di. da jih ameriške vojne oibla- ; rad no proglašena za končano. —- -ti opro-tijo od vojne sln/jbe radi njihovega inozemskega državljanstva, imajo t u pa tam še vedno tež-koče glede pridobitve ameriškega državljanstva. Nekateri sodniki jim vendarle podeljujejo držav-jlan.-itvo. drugi >.ypet zavra "-a jo njih prožaije. tem ]>ogledu ])rn-vi letno poročilo naturalrzacijske-ga komisarja: Sodišča so v velikem številu -hiolitkka sprav«, s kmeti vsiljena stranki potom z< mcih- kt so blh te-j vlado *' bosov*' y '4 demokrat je" ^o bili nepopustljiva komunisti in !com v°jno- S(>d^a t Trocki je nastopil kot njih pred-tavitelj. Trocki j** bil poražen tekom divjega napada, katerega j<* vodil celi triumvirat, — Stalin. Kamenev. Zinovjev. Čeprav je bil Trocki oropan ^ile. -o napravile njegov«? iileje utis. Vlada j<' a se j«' pričelo kmalu modificirati. Stabiega jiritiska velikaai-kega kmečkega prebivalstva ni bilo mogoče zadrževati. Podeljene so bile nove koncesije. Sistem volitev v vaseh j«' jxv-tal nekoliko manj navidezen. Pravica kmeta do zemlje je postala n ^ lastninska potom regulacij, ki s<"» dajale lastninstvo nastavljati in o«l-tavljaii jjoljedelske delavce, vključno otroke ter jih držati .^apoishne prt ko postavn«'ga delavnega časa osmih ur na dan. V iriitmviraUt je bil Stalin glavni zagovornik sprave s kmeti. Kamenev in Zinovjev sta ixvpustila, a sta dvomila ter se bala. V poročilih iz Moskve septembra meseca se je glasilo, da so Kamenev in drugi voditelji v strahu vsprieo neustavljivega prodiranja kmetov. Sedanji komunistični kongres je bil priča druge proti-obdolži-tve ortodoksnih brigad. Kamenev, in Zinovjev, ki sta pred dvemi leti odločno napadala Troekija. ^ta sedaj branila njegovo stališče. Zahtevala sta, naj se v vaseh obnovi vojno proti "Knlak'nn" ali tako-zvanim bogatim kmetom. Poražena pa -ta *>ila s 559^ glasovi proti 65. Program, kot je »bil sprejet, je eelo obsodil manjšino, ker pretirava važnost Kulakov ter podc«Mijnva važnost sodelovanja s kmeti srednjega razreda. Po tem pravilu - 1 zahteva, da se dokaže petletno bivanje v Združenih državah, dober moralni značaj in uo onem dnevu, ko je inozemee zn-hteval oprostitev od vojn«' službe, tudi če je bil prvi papir izdan. — pred no je inozemee zaihteval oprostitev na jHwMagi svojega inozemstva. Odločbe sodnikov glede pode- rfe ]K»stopajo enako v t<-m pf»arle-du. V nekaterih slučajih se pode- ii,v<' ali ^a^nitve državljanstva 'ujc takim inozemcem državljan- j >'«"i/.irajo med tema dvema skraj--.t vo le. ako je prvi papir bil izdan 1 nima načeloma. KDAJ SE IZČRPA ZALOGA PETROLEJA? Tajnik notranjega departmen- trolej-.ke imlu-trije. Federalni a. Huben Work, ki je tudi na- j petrolej»ki svet. ki je ^voječasno ";dnik federalnega sveta za k on- ! zaprosil čez. 150 vodilnih pet role j- je bil "vpra-Federal Oil NOVO LETO pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo. Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno. Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom: $5.— ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po: FRANK SAKSER STATE BANK Vow York, H. Y> >•. rvaeijo petroleja, šan, če je re?. da j« Board prišel do zaključka, da. se bo narodna zaloga petroleja izčrpala tekom »sedmih let, to je. da bo ves petrolej, ki bo v porabljen v tako kratkem času. Treba le '^omisliti, kaj pO menja v današnjem življenju petrolej in njegovi zvodi, kot kerozin, boncin. ga-;-:olm, mazilna olja itd., da se «"*lo-vek zajvcrtla ogromne važnosti takega %i>rašanja. Tajnik Hubert Work pa je '»d-ffovoril. da .Federal Oil Board še ni prišel d«> nikakega zaključka in da sploh ni niti začel pretresa-va ti ma terijala. v posla nega od Dop a m 181. skill izvedencev v tej deželi za nj.•-hovo mnenje, in -Mulaj -njihove <>«1-govore. Toda dokler Board ne pre-ndari izvlečka, vseli t oh mnenj. n«k more seveda priti do nikakega končnega zaključka. Tajnik Work je razložil, da čim posvetovalni odsek petrolejskega sveta preuči materija 1. v.poslau od petrolejske industrije, s«' bo vršilo javno za-slisanje. h kateremu bodo ]>ovab-H«-iii vsi on: voditelji pelrolejske indir-trije, ki s? zanimajo za vladno raziskavo o petrolejevi industriji Združenih držav. Povabljeni bodo. da se izjavilo z v<^o dkri-tosljo. Dotedaj ]>a je vsako skb«--innje neutemeljeno. Marseilles, 111. Tukaj so fiame papirnice in mali premoigorov. T>elavske razmere so pod ničlo. Dela se še pn-ecej. ali dve podporni društvi in Sloven- Braddock, Pa. V naši naselbini ni dosti novr~ ga. Dela se nekam povoljno v je-klarnah, prav malo pa v premo, go rovih. Dosti preniogarjev je prišlo sem «i delom. Imamo pa NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! lalibog. zaslužek je tak, da se Bogu smili in vragu studi. Visem čitateljem Glas Naroda voščim prav srečno Novo leto! J. J. H. Kenmore, Ohio Prosim Va?. da mi pošljete Vaš list Glas Naroda, ker brez njega ne morem biti. Imam vsakovrstne časopise, pa Glas Naroda mi najbolj ugaja, ker je v njem zmirom kaikšeii zanimiv roman in vsakovrstne novice. Tu Vam poaljem $5.00 za tri četrt leta in za Slo-vensko-Aroerikaraki Koledar za leto 1926. Ostanem Vas zvest naročnik Jože Primser. •Nki Izobraževalni Dom. /Zima je še deloma mrla. CVni demant je ja'ko drag in življen- •>«• je dognalo, da je obleka in košara last Veronike Frank, ■'•ije p«is.'lsko knjižico so našli v k<».šari. Glasom zabeležbe v knjiži-i j«' Frankova služila od 1. .Vili ja do 21. novembra pri Zori Ka-rrm.atovi v Zemunu. Po izstoipu is -lnžlie se j«- odpeljala proti donin Staro-Novova^. na poti pa je. oustivši vso ]»rtljago v vagonu, na skrivnosten imčin izginila. Fran-kova. ki je -stara šele 20 l«'t je postala bržkone žrtev mi-terijozne* crn zlo«" i na. Delavska šola v Beogradu. Kniturno-pro^vi'tni odbor beo-trrajske Delavske zhomice bo v -vrbo kulturnega in prosvetnega dviganja «lelav-kih slojev v naj-c raj sem ča^u otvorila dMavs-ko šolo. v kateri si bodo delavci nio-otrehna znanja rz soeijalnih in ekonomskih znano--fi. Novi pravoslavni škofi. Nji svoji zadnji seji je imenoval Sv. >inod sledeče nove škofe: >:a movtarsko »»piskopijo Jordana liiča. za bihaško Benjamina Tav-šamoviča in za nikšiško dr. Nikolo Krulja. Tugorlovan docent na praški univerzi. Docent patološke fiziologije na nraški Karlovi univerzi dr. Ivo Mačela. rodom Dalmatinec. je imel pred kratkint v Pragi svoje habilitacijsko preštevanje o temi Fiziologija in patologija avija-tičarjev". Predavanje je vcdbudilo v znanstvenih krogih veliko zanimanje. Smrt v valovih Save. jZvečer so kmetje i-z ilaičve blizu Mitrovice prevažali Keijnate glave preko Save. Ko so šli dru-erič s čo>nom preko Save. niso o. pazili, da se približuje splav, ki jfv z vso silo trčil v čoln in ga pre. vrnil. Dva kmeta 4ki se oprijela vrvi. ki so jo vrgli v vodo splavat-j i ter Hta se na ta način rešila, seljakT Mitar "Konič. pa je našel smrt v valovih Save. • O nekem rojaku pripovedujejo na.sletlnje zgrnilK>: Naeirkal ga je bil prav pošteno v miru m strahu božjem. Vedoč. «la pijača ni dobra br«'z jedi. je naročil par klobas. Ko -o mu jih prinesli. »«• jr začel hudo-vati: — A^i m«- smatrate za take-ira požeruha? Rn par klobas a dva pam. V-la ltifT razkladati: — Ta tukaj na «lesp • i" fant. nn levi je pa p 111 -ka. \li rista res l«'pa ? Rojatku stopil! la»je kvišku in mrzel p«»t jra j«' oblil. S -1 j., v bolnišnico ter poprosi!, na j mu ' preiščejo pamet. Slovensko AmeriKanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: lz Italije prihajajo vodno b< Tj | zanimiva poročila. Tako j«' na.jurimer objavil neki 'talijati.-ki li>T članek, v katerem -o natam'no pojasnjeni naprti ooolno zvi <0 !ii«-d Francijo in lir: 1 i jo. In Mussolini naj bi vlada! •>bema narodoma, ki bi ve p dago-na spojila v en --arii narod. ' Kje bi zgradili ogromno tovar-no z; 1 makarone in koliko makaronov bi morala ta tovarna v0 vam but logar pro kar vreli k njim ter -i dajali iz kart prerokovat i. Slovenski župnik jih je ob vsaki priliki mpozarjal. naj ne vrjame jo in naj se ne dajo izkoriščati. Pa nt vse skupaj nič pomairalo. Š<» pred kratkim mi je nH;;i Slovenka zatrjevala, da ciganka ugane, če ne \Tsega, pa že vsaj polovico. — Ali mi morete dokazati? — sem jo vprašal. — Seveda vam lahko — mi je rekla. — Pri meni je ciganka napol uganila. Ko sem bila pri nji. mi je rekla, da se bom poročila in da bom imela otroka. Pa se je res napol uresničilo. Omožila se sicer nisem, otroka sem pa vendarle dobila. * Pred policij-kim sodnikom v Brooklvnu se je moral zagovarjati zakonski mož. ker je pretepel svojo ženo. Sodnik ga je po kratkem premisleku oprostil. Kot se je pozneje izvedelo, je dotični polieijski sodnik tudi poročen. * Kmalu bomo tako daleč prišli, da bo najslabša fonika, s katero maže barber lase. še vedno boljša, kot pa najboljše žganje, ki ga John Anžlovar, tajnik, dete z enim očesom sredi čela. Pesem Koledarski del. Poglavje o waznikih, htnih časih in mrkih. Premogovna industriji r riki. .1 me- Dt i> k t irska zg'/ drža vn ik zon. Lord f'ur- Plrmc in pol mi X or folk otoku. Strun v kriminalistiki. Izgubtjrni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. A m ud sen Voh tu. o s roj c ni polarni m Iljalmar Hran t ing. K it a j ska. Sun jat sen. Koliko sc popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Xačrt novega koledarja. Pavel Hindcnburg. Smrt Roberta La Pallet t a. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza Uporaba nekaterih rastlin. zdravilnih Vpliv podnebja bolezni. na duševne Raznoterosti. Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK cmr GLAS NARODA. 29. DEC. 102'v RZ AR JI. (Nadaljemje.) Tekom popoldneva so korzarji izvedeli, da sta oba tuja dostojanstvenika gospoda de Saint Laurent in Bepon. posebna odposlane« kralja, in da imata nalog, da odpravita vse zloglasne šeere iu navade, ki so se vkoreninile na Tortugi. S tem se torej pričenja-jo one odredbe, s katerimi je tolikokrat growl gospod Oussi Ta-rin. Kajti na prvem mestu je med razvadami in negami, ki jih morata jrotfpoda odpraviti, nedvomno korzarska šega. ki ne loči vojne od miru in ki v obeh slučajih napada "vse sovražno misleče" ljudi ter jih opleni ali pobija. Ni dvoma, da bo takšno stanje gospode kraljeve komisarje zelo ljutilo in da se bosta najprej lotila urejevanja pri tem koncu. Zato se sestane že na dan prihoda kraljevskega brodovja vel»-ki korzarski ali flibustejski posvet. in sicer na krovu 'Lepo [>od-lasiee'. Xopel s** je se?tal evet Flibflistije. I*rišli so Rdeeebradi s svojim prijateljem Benečanom Loredanom. dalje pustolovec iz Olernua iu oni iz T)ieppa. mnogo izvrstnih Angležev in Francoz ti se ni nikdo Ijutil zaratli nje. saj že zdavnaj smatrajo lepo -Inano za pravo in pristno Flibustejko. —-7.la>ti še. odkar so videli kako zna tudi ona sukati bodalo. kadar treba. Ko so bili izpraznjeni vrči. da bo glas bolj ei-t. prične provoritl Rdečcbradi in najprej j«usii<» raz-loži ve* položaj, ki je brez dvoma nekoliko .siten. Čim sta kraljevska komisarja dospela na kopno. sta imela najprej dve.uiii razgovor z go.v]»odom do Ciissi-Tarinom. da mu najprej raizložita. kako jc nr zadovoljni njegovo veličanstvo ž njim, dalje pa rtu in glasno, da nikaker ne pokori, sicer pa on tega noče ita'k več. da bi ga še : kdo prišteval francoskim podanikom. kajti to je hlapčevski narod. I kie se takoj podaja nizkemu vladarju, malikovaleu. despotui in ti-raniu in ki niti nima tako posebno močnega brodovja. tla bi mu Flibusti.ja ne hiia kos. če bi sporazumno napadla in iznenadila to brodovje in si ga prisvojila. Vse molči, kajti predlog je dovolj drzen. Toda anglo-^ki kapitani že prie.no pritrjevali in 'kimajo z glavo. Sedaj pa se oglasi Tomaž •lagnje in »lovr-mo prisega, pri tem pa krčevito stiska svojo čašo. — Pri Zveličarju z bulvarka ! .laz sem Franeoz in to ostanem, in zve^t sem svojenmi kralju, naj bo. kakršen hoče! Ce pa je tu kakšen Ictpov. ki bi se drznil napasti ah karkoli podvzeti proti kraljevskim fregatam, mu poveiu. da bo imel najprej posla z menoj in mojo sabljo. s katero mu zaivtavim ]>ot! Pa hodi tudi trikrat pomorski l.rat ali Flibnstejee. vseeno! -IiLariina niulat.ska sužnja pribiti. da natoči gospodarju -polno ea-šo. ki jo on izprazni do kapi. — Nato se obrne k svojim gostom in zavpije iz polnega grla in polnih pljuč; — Živel kralj! In nikdo nima poguma, da bi mu ugovarjal. Po tem podaniškem klicu se Tomaž Jagnje zopet ve je v zadnjem času tolikokrat pojavljalo pri njem. Pustolovce Lz l>iej>pa. ki se je tudi pridružil Tomaževemu klieu in iz polnega grla za vreščal: — Zi- v»'l kralj ! — je pa vendar smatral da mora še nekaj pripomniti. Zato j.? najpreje vprašal: — Patemtakeni si ti. Tomaž •lagnje. od tega hipa dalje prv pravljen. tla se ukloniš kraljevi vol'ji in da razorožiš svojo ladjo? — .laz? Kako neki.' — vpraša Tomaž vese presenečen in pleda. kakor hi padel Lz oblakov. Xa.1o se pa zopet znajde in prične razmišljati. Spogleda se z Juano. kakor da jo vprašuje za svet in nato razlaga, da seveda nikakor nima namena, da bi se pokoril neumnim ]>oveljrm. aiarveč da se jim hoče na najbolj spoštljiv na-"in ustavljati, kakor doklej. In da namerava tudi v bodoče delati le no lastni glavi, ker je sicer prav gotovo eden najboljših državljanov in kraljevih podainikov. obenem pa pošten in zvest ter pustolovec in iskalec sreče na morju, to pa pomeni, svoboden mož. — Svoboden mož! — pritrdi Tuana čisto mimo. To je bilo prvič, da je Ju a na spregovorila. In vsi Flibustejei .jo pogledajo, polni hrepenenja, .ker je morda najlepše, kar so oni doslej videli na svetu, ko tako sedi pred njimi v svoji krasoti, pa še povrhu tega lepo po najnovejši šegi nariuinkna:ia in napudrana, o kitena. rdečih lie. bradico naslonjeno na roko. j>olno prstanov in obročev. Pri vsem tem pa pozorno posluša vsak govor, ne kot žen-ka. marveč kot vojak in pomorščak, in njen nežen in nekoliko pohoten obra.z ima to pot izraz premišljam j a in trdne volje. Sedaj govori kapitan Grognier m njegove besede so takšne vrste da se kapitanom poslušanje dovolj izplača: — Francoz sem in Franeoz o-stanem, ravnotako. kakor ti, — ter se obrne h kapitanu Tomažu Jagnjetu. — Francoz sem. torej tudi dober državljan svoje domovine in zvest podanrk svojega kralja. kakor ti. Tomaž Jagnje. Tt» je vedno eno in Isto. Zato nočem tudi uiti slišati ničesar o kakšnem uporu, ki bi nas prej ali slej vendarle spravil pred sodbo. Sicer pa tudi prav dobro vemo. da bo ta prokl-Mi mir. ki nam je sedaj toliko na potu. tudi še kedaj prenehal. Takrat bo zopet vojna. Kralj Ludvik je veliik kralj, in niti štiri leta ne bodo potekla, ko bo zopet napadel enega ali drugega svojih sovražnikov, ki e vršiti svoje il«>lžtiostl kot goffprxllcja in m«ti. Na tem inostu iKimo v«\fc teilen objavili €l:insk. ki hn rnnimal vsako dobro go.s|wM)inj«». NAVODILO Siv. S•» Navodilo zn kuho. «»tr.N-i iu..ni j.> imel i hranilen lum". Vsebuje naj liran... ki jim «i:i zadostni* ume z.m letanje, ijrro iti de!«». T«, stori- zrnaIV jedi. kruh in maslo. Imeti <»a morajo tudi hran Nas\ ft i za dom. fV hoonio-iMti' v vrelo \ odo in |M.t«-m -ih.U si»jte. l»elo vam b«» d<»^ti lažje. K« umivate poliei- v shrambi, priden I te v».di nekoliko tralnna. S ki dobavlja sm»v >.a moeiie kosti in | tem boste odpravili m m vije in mišit-e. Jako hranilni so pudingi in I ščurke. zato jih dajte viV-krat otrokom. Na- j Novo z«.bno krtnei.-o iKimakajt pravile jih («» naslednjem navodilu J U4 ur \ \reli vinli. \"a ta naein vam lune iu prepriesili >e b.K»ie. kako -a j ^."•.•liii.- ne b.«|o izpadale. Imk!o veseli. ------ -----------. i n IT I »1 Nt; V/. MAKAKi >.\| »V vam zlatnina obleili. vribajte vanjo malo galuna t» r puhtite j>ar j ur. Ožjimi :iluiuinjasto |.lahko • oeisrite v. jekleno Voh:;.. n-.':llir e v. .-.i,- v.Hle ]M. l»M 1 p; /•lr^niti- » |» ••1111:1 j.m In i«-i I* nt i 11«»vini . Iji ni. IT žli. i ziu> /. «1:11 ill«' Nr ti» Z* i 1 suite z nit liki. .-lilij« '4 « -a se ! j:ij«;i mrzle v««i<- 1 Nasvet i /:i !«pot«i. žlir-h 1 Na \ - tk T!-:-"' n 1 »i m »r::l i 111:1 kart ni da l> ?>■• t!ll.«:t - falbc ~:i !»•• r. •t»:ix ;:•1 >li»l«"-en on-Iii SJ niti ne Kit «•.!;,!,•. j., 1 žlhit a vaiiilje 11- ka. ki ima - i}»»». i/.^.ll r. l'.»v/.r •" 1 i • • ju •• ir:»ri ; e žli.-i anti <*k! tUHjf i!.i /. Na pravite t-ust a r1 111^' V« x 1 rmenj:iki. p: j . IM •>!.• • HIJ Riv iii. pasirano žela t i m >. postavile v mrzlo vmlo ter mešajte toliko »*-asa. da se bo strdilo. Pridenite dobro utejiene beljake in zar-imbo. Zlijte v |mtiev. v kateri makaroni potreseni ^ st4ilči'tiiiu": orehi. Dajte na led. da se bo popolnoma strdilo. 1'redilo ««Inesete na mizo. ozalj^aj !«• >. iuej»eno . Ozeblin zdravje. NaŠa ••luovorno-t se pri'ne d"-n»a. ei-ia d\oriV-n. ei>te e. - : pnilVM'iu pa najvažnejše < i-:o telo. Telo ne -me bili satui> |irosto nesnage, pae pa llidi S.ole/ni. Vedno glejte, da lio^te dobro preživljali. To ilo^-žele. ee -krl«no izbirate ll!"a-iio. lia/.ii'tera lirana — ntyprevf" nie>a. pae jia ssnlje. zelenjava : zrnate jedi in mleko ni splošna lieprebava je pa skoro splošna. Izognete -e ji. Te ^krl»n«» izbirate hrano. ki >a /• Mišim ž'*lo«leeui. \ sakdo je dolžan -aim iiin -••<»i in ^.»edšeini. v kateri živi. da ^e i.a-haja \ kolikor «b»breiu Telesnem i' in krožnike. IoIKt ali polive. lalielne Star & Magnolia Mleko. Zanje dobite kauah je pa najboljše tnleko iu sladkor. Pojdite vprašjijte ..a te vrste kondenziranega mleka. V jajo. zaeiiiit ":»iie-> hranili • irairo"i-na da»:la. v 1. jrroei-rju ter _ ■• •i gitiHHjl ^'a i*roda- i Kako je na Marsu? prav dobro voy.ili. bolje kot :avzenia ved 11 Zahteve Druzov '•'o!jstVit odjemalcev ill u-lu/.beil- Vse kolajne so enako izdelane. I >r. Charles Jolm. ravnatelj Napravil jih je Julij Ki'eny. V M»bo- stava — Dnb Pridobitve — ki po-Kranenxt.ni biti sklnijena »a podlagi poldne |.,a;t v.nee na glavo kompauij-veeji obseg. Vsa enakopravnosti. Emir je končno ' usliižbenea .Na dni u i -t rani je v Mar-nvem • w]-sTotkc»v man. Mirtint F'evere^la. ozraejn zn 10 kakor na vrlin Kakor znano. I »a r vi l Rdečebrad i. l)ruga nio*no-t prnvinea Damask razen mesta sa-iizjavil. da se Druai dobro zaveda- !sta simbolični -liki plina in elek- i ira je na Mnmit Kverestn za nasa se nam odpira 111 preprieau -em. 11K^a je v njihovih rokah. Poro-j j«, francoske premoči, toda sedaj | trike ter napis ^Consolklated Ga«» ; jdjuea premalo, in si je treba po- pča xe nadalje, da je že ogi^zeno i nastajoča deževna doba je njim j Company of New York" in "The jmrgati z umetnini. Toplota >a je in pogleda |mesto Be irut. Krščanski prosto-hako v WUt. da se Francozom j Affiliated fJas and Eleetrie Com-I po njegovem mneuin ista kot na poslušalce, ki napeto čakajo, kaj , voljski oddelek, ki je pomagal'Težke izgube, ki bi jih imeli v Sr- > panics *. I zemlji, pride. 'Tuana ne more brzdati Krameozom. jc bil od Druzov raz-iriji ne bi izplačale. — I/ Pariza j ' svoje ženske radovednosti in nap ' bit. Položaj se je za Druz.e tako j ni na to ponudbo prišel še noben' * »d govor. da je dobra. Grognier juvncha io vpraša: — Knj je to.' (Dalje prihodnjič.) SLOVENKA 30 LET STARA t: VABILO NA VESELICO. katero priredi -društvo ' Bratska Francozom razne predpravice. — Zveza**, št. 140 S. X. P. J., ; Tako bi se vsa sirirjvka posojila na Silvetrov večer vzela od Francozov, vsa obno^-ft- v prostorih Louis Lacknar. ITS vena dHa bi bila prepuščena fran- Stockholm St.. Brooklyn. N. T. Vsi cenjeni rojaiki iz Greater New Vorka so nijinlno vaibljcni. naj se te prireditve udeleže. Zabava bo velika in vsestranska. Izžreban bo dvajset futov težak puran. Vstopili na prosta, ^ačetek ob S. zvečer. (2x 28,29) Odbor. coskim tvrdkam in inženirjem, za armado bi se imenovali izključno samo franco«^i instrukcijski oficirji. francoskemu kapitalu bi se priznala predpravica na vse koncesije in Sirija bi sklenila zveznio pogodbo s Francijo za dobo tridesetih let. Toda pogodba bi moral«i Kje if ALOJZIJ GAl^OP. doma iz Demovo pri Krškem in pred leti je bil v East Helena, Mont. Njegova družina bi rada izvedela zanj. Zato sc prosi rojake, če'kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se sam oglasi. — Mike Ke-rin, R. 1, Beach, N. Dak. (2x29,30) POZOR CITATELJI! BLrAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SLOVENSKO-AME-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja- ko zanimiv ter stane 50 centov Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo CHas Naroda. Vsako leto bo razdelila Conso« > lklatc svoje 'isin/h T.cr tri kolajne: z!•, v? ^ m. ."»2 (Nadaljevanje.) Kot pri kvadrili. — j<* rekla riaire z nervoznim smehom, — dame se menja. Hamnica j«1 postala resna ter prijela svojo sorodnieo za roko — jZakjij me hočeš varati? Ali me .smatraš za tako zabito, da bi ne znala uganiti, kaj se vrši v tebi.' Claire, ti nisi srečna. — Jaz! Zakaj pa bi ne bila? Živim v razkošju, družino imam. ki me ljubi in moj mož mi pušča vsa prostost . . . Vidiš, vse imam. kar sem si nekoč želela. Zakaj bi ne bila srečna — Moje ubogo dete. to. kar si si nekoč želela, te spravlja danes v obup. Tvoj n k »ž ti pušča prostost, a si je tudi on sam vzel svojo. Ce ga vidiš pob-tr druge, ti krvavi .srce. Iz ponosa boš mogoče to zatjila. a tvoja bolest te izdaja. Ne. ti nisi srečna; Ne more« biti srečna, ker si ljubosumna! __ — .laz, — je vzkliknila Claire razdraženo. ttolcstno se je nasmehnila. a njen smehljaj se je končal z ihte-njem. Njene oči *-o m' napolnile s solzami in vsa rdeča od sramu je omahnila svoji prijateljici v naročje, britko plakajoč. Uaroniea je molče pustila, tla se je prijateljica izjokala in šele ivo se je pomirila, ji je izvabila skrivnost njenega i ni-em drznila ogovoriti ga. Ah, če bi mi le hotel dati malo poguma ! — Al% ni Ntoril tega f — Ne. prav tako ponosen je kot jaz. a dosti bolj odločen kot pa jaz. Ah. ničesar ni upati injw vedno sva ločena. — V splošnem pa se mi zdi. da jc zadovoljen s svojo usodo in i:ašo malo M oni i net . . . Ne dolži Filipa. — se je hitro oglasila Claire. — Ona se mu sama obeša na vrat. na naravnost nesramen način . . . Zasleduje me neprestano. l'o mojem zaročencu mi hoče vzeti še moža. Kakšen J-iumf, kaj ne? In kako naj ga ji strgam ! Kaj naj storim, da se branim.' Ali imam sploh pravico do njega? Ali jc morda moj.' Na vsak način je malo bolj tvoj kot. pa njen. — Naj le pazi. — je rekla Ciaire. ki se je polagoma razburila — Preveč sem že trpela radi nje. Tudi največja potrpežljivost ima "voj- meje in če me bo prisilila, da prekoračim te meje. potem ne vem. kam me bo to dovedlo. Na vsak način pa bo to bedastoča. k bo spravila enega ali drugega v pogubo. — Tukaj smo! Le pomiri se. moja draga. Sedaj bom pričela igrati tudi jaz in jamčim ti. da bom opravilo z lepo Athena is. Njena posebnost so »ikonski možje. Moj Bog. če bi se kedaj odločila, za ».ede mojega barona! Kako bi se smejala! Pri teh il>esedah je pokazala baronica na dobrega Prefonta. ki m je kratil svoj čas s tem, da je pobiral majhne kremence ter si pol nil ž njimi svoje žepe. Ciaire ni mogla zatreti smehljaja, kajti slika Filipa se jc pri kazala pred njenimi duševnimi očmi. Ni bil več ponižen in oedan služabnik, pač pa zapovrdovak n. strog gospod. UNMMWOOD A UNBf »oda Derblav Glavo ima. da bi latino prodrl njo /ulove. Tak značaj moreš razorožiti le s tem, da se ponižaš pred njim. — Prav nič bi se ne pomišljala storiti to. Nobena stvar bi ne bila pretežka zame, da ga zopet zavojnijem. Ali pa ne bodo videli ljudje v tem koraku nadaljno muho? — Treba je le čakati ugodne prilike, da se zmaga. — je rekla 1 aroniea. — Ce se ne bo ^ama nudila, jo jc treba privleči za la-8' ... Za božjo voljo, ne delaj tako žalostnega in otoupanega obraza. kajti na tak način boš napravila preveč vesolja naši prijateljici. Zapomni si. da m pred svetom srečna in da moraš ostati navidez f>rečjia, dokler res ne boš. Ciaire je globoko vzdihnila. Ona. ki je neko® domnevala, da lahko premaga vse ovire, je dvomila sedaj o svoji moči in trdnosti svoje volje. — Ne, — \[e odvrnila Ciaire, — izmučena sem in ostala bom tukaj. Družbo mi bosta delala moj brat in Suzana, ki ne kažeta nobenega vesolja, da bi sledila lovu. Octave in Suzana, ki sta se vračala počasnih korakov, nionavadi, dočim se je Suzana, s povešeno glavo. smehljala-kot„da iina srečne misli. Tako sta dospela do mesta, kjer sta stala konja obeli. Obrnjen proti Suzani je rekel Octave; — Ali dovolite, da povem to svoji sestri? Suzana je še bolj povesila svojo lopo glavico, v znamenje spo razuma ter rekla: — Govorite ž njo. to želim. Saj veste, ]eu Denblay glede tega. -Lahke bi konkurirali z italijanskim To fei bila dobra kupčija. .. - «. .* : — Da. moj dragi barom. — je napadu gin j en ja. — An gel j ste in še bite mi roko. _ Z vetseljem. — .i«-' odvrnil baron, ki ni nikdar izgubil svojega miru. v ^ Baronica je odjahala s Suzano in baronom ill Octave in Ciaire sta ostala sama. Potekel je trenutek molka, dočim sta oba zrla za jezdeci. Mladi mož jc bil resen in zbran, nekoliko razburjen radi priznanja, katero je hotel podati, dočim je mislila Ciaire še vedno na besede svoje prijateljice ter skušala premotriti svoje prilike. C,kis brata pa je prekinil njene misli. _ Ciaire. — je pričel Octave. — sporočiti ti moram veliko novico. Ko se je sestra presenečena in vprašujoče o/.ida vanj, — je dostavil : — Suzana in jaz se ljubiva. Melanholični obraz Ciaire se je razveselil, kot kadar se prikaži so bič ni žarek na nebu. ki je zastrto z oblaki. Prijela ga je za obe roki. potegnila k sebi, kajti instinktivno je čutila, da sc ji nudi s tem ugodna prilika, da se približa Filipu. Tukaj, v tišini gozda, je pripovedoval Octave tako priprosti, a vendar dolgo časa trajajoči roman, ki je zbližal tsrca ttili mladih ljudi. To je bila nežna, odkrita ljubezen, pokor čistega navdušenja, ki je ve ve tola na tihem, brez umetnosti, kot lepe cvetke pod milim, vedrim nebom. — Veli/k upi i v imaš na Filipa, — je rekel svoji sestri. — Govori ž njim ter ga prosi, naj mi da Suzano. Že dolgo prizna moje nazore ter ve, da ne dam nič za prednosti rojstva. Skušaj ga pregovoriti, kajti v svojih rokah imaš mojo srečo. Ciaire je postala zopet naenkrat resna. Ni imela npliva, katerega ji je pripisoval njen brat. Se nikdar iz/.a one nesrečne noči. ki je postala iztočušče tako številnih bolesti, ni izmenjala s Filipom resne besede. Zabavala sta se vedno o povsem brezpomembnih stvareh. Sedaj pa naj govori ž njim glede tako važne zadeve brez priprave in brez svarila. Ni pa sc pomišljala, kajti vrnila se ji je samozavest in ž njo vred slutnja sreče. Vznemirjen vsled nVolka Ciaire je pričel Octave, po načinu vseli zaljubljencev, slutiti gotove težkoče in vzkliknil jc: — Ti sc vendar ne braniš sporočiti mu mojo prošnjo? — Gotovo ne. — je odvrnila mlada žena,, ki se je nasmehnila. Bodi miren, vodila bom tvojo stvar tako kot da je moja. — L*epo se ti zahvaljtujem, — je vzkliknil Octave, objel svojo sestro ter jo pritisnil na srce. — Ali je to moj honorar.' — je rekla z vesel ost jo, katere že dolgo niso zapazili na njej. Vidim, da placuješ vnaprej in da imaš zaupanje. Pohiti za Suzano, ker si priznal svoj zločin. Ti ves, da sonc bojim samote in da moram razmišljati o tem, kar si mi ravnokar zaupal. Mladi mož je pohitel li konju ter bil z enim skokom v sedlu. Odjahal je z ognjevito samozavestjo moža. ki je prepričan, da bo našel pot k njej. katero ljubi. se je maščevala z najbolj avanturističnimi kombinacijami. Nešte-vilme konfiskacije na Rudolf o vo smrt se nanašajoče literature pač res niso mogle spraviti s sveta domnevanja, da se je hotelo glede Rudolf o ve smrti nekaj prikriti. Danes, ko so zunanje okolsčinc tragedije nesporno dognane, je najvažnejše vprašanje, kaj je gnalo prestolonaslednika v smrt. Kakor je žc Friedjung vedel ali domneval, je okolnost. da je umrl Rudolf z mlado damo skupne smrti, brez odločilnega pomena, pi-sebno ker je iz besed barona Mi-tisa razvidno, da ni bila barone-sa Mary Večera Rudolfu nikdar najbližja od številnih, njegovih 4' prijateljic" \ Doumevati moramo, da je imel Rudolf mnogo globo-kejše vzroke za samomor. aLi pa sc je nahajal v onem stanju teles- 81. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. januarja: Olympic, Cherbourg. 6. januarja: De (Jrasse, Havre. 7. januarja: Albert Ball in, Hamburg. t. januarja: leviathan. Cherbourg: Berengarla, Cherbourg; La Savoie, Havre. 12. januarja: iluenchen^ Cherbourg, Bremen. 14. Januarja: Thuringia, Hamburg. 1C. januarja: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. januarja: Pres. Harding, Bremen. 21. Januarja: Deut»chland. Hamburg. Bremen, Uremen. 23. januarja: Andania, Cherbourg. 27. Januarja: Suffren, Havre. Franc*, I'res Boose- 29. Januarja: Martha Washington, Trat. 30. Januarja: Aquitania.. Cherbourg: Havre. 6. februarja: Olympic, Cht-rbourg; ve'.t, Bremen. 10. februarja: l.a Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: l*arls, Havre: America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. 17. februarja: Albert Ballin, Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: De Grass«. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg 27. februarja: Olymp'c, Cherbourg. POZOR ROJAKI! Naš pot ovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskal rojake po Westmoreland Co., Penna. Komur je potekla naročnina na Glas Naroda. naj jo obnovi pri njem. Tu-' di sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Ro-Ijakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". POZOR! Naš za.stopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee, Wiss., bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v nega in duševnega razkroja, v ka- prijatelj: — Pretkanec! Pra- Sheboygan. Wis. Prosimo čita.t*-terem lahko izzove tudi kak ma. j vi*. da je zbirka popolna ? Kje pa lenkosten povod sklep, da se iz-' je post umni otrok ? — Od tega ča-vrši samomor. In res govori mno- I «» je bil zbiralec ves zmešan. — skim ponosom je zrl na otroke, ki so se mirno med seboj igrali. Ko pa je nekega dne nekemu staremu prijatelju iz mladostnih let zaupal skrivnost svoje zbirke in s ponosom pristavil, da je zbirka popobia, in da se ne more noben človek na svetu/ ponašati * tako redko kolekcijo, je vzklik- go okolščin za to. ZBIRALEC OTROK f T)al je prihodnjih ^ Še nekaj o smrti cesarjeviča Rudolfa. Te dni je izšla na Dunaju prva j komorni sluga Ix>schek. je vlomil zgodovinsko objektivna biografi-j zjutraj 30. januarja, ko se je imel ja avstro-ogrskega prestolonasled-! vršiti zopet lov in ko p rest ol on a -nika Rudolfa. Spisal jo jc Oscar \ sSiednikja niso mogli priklicatr, pl. Mit is. Iz biografije posnema- j vrata njegove spalnice. Tu so za-nio sledeče: (gledali trupla prestoionaslednika Prestolonaslednik je ukrenil (in baronese Mary Večere. V pr-zadnje dni januarja več stvari, iz vem treno-tiku so mislili, da sta se katerih bi ne bil nihče mosrel skic • zastrupila. Naknadno so ugrotovilr, pati, da namerava izvršiti samo- j da se je moral prestolonaslednik mor. Drugi dan pe!i. naj se obrne na lastnika za natančna pojasnila. Leo Arko, Aquafria, New Mexico. dx 29,30,31 > Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor aanenjen potovati \ stari kraj, ]e potaeboo, da Ja b* CanCno poučen o potnih n«rth prt lja&l tn drngm stvareh. Pojasnila, ki rana Jih mamoeem dati rsled nade dolgoletne UkoAnJ^ Tam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* olka. ki tmajo kabina tudi v ELL rssredn. Želim izvedeti za naslov svojega brata MATIJA CESNOVAR, doma iz vasi Ilruševo, Dobrava pri Ljubljani. Kdor kaj ve o njem, ga prosim, da mi poroča ali naj se pa sam oglasi svojemu 'bratu: John češnovar, 1139 Norwood Road, Cleve-land, Ohio. _ (2x29,30) 7 Če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovepsko-Amerikanslri Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. raven otrok, ki postane po poroki rečilo se zapeljati Kilo je ozdravil. no objavil resnico, je bilo vzrok, da so nastale glede Rudolfove smrti vsaikovrstne najrazličnejše govorice. Vsled da j. moj« edino upanje operacija je .spretnemu zbiralcu zapeljati Pmot1 jT"1™ A?\™ ^r*;!^« J 1 ... *ern pa flobil nekaj, »ar me Je hitro in T»V mlado damo, in obljubil ji je zato I polnoma ozdravelo. Minila ao leta. In ktta . .. .. . 1 se nI nikdar povrnila. Čeravno opravljam poroko. Po rojstvu otroka se je Z j tefko delo kot mizar. Nlaem bil operi- njo čisto enostavno poročil. Xa tn : ~ način pa jc ujel dve muhi na en ( natančno povem, kako «ie lahko aeadravi- w . . . , te bre« operacije, fe piSete meni. Eueene udarce, namreč legitimnega in ne-! M. p,,iien. Can>enter 674 m. Marceiiu« dolgo potem tudi zakonskega p. Avenue Mannaa^ ralol oaselnlSkl komisar v Wast lugtan, D. O. Profajo za tako volj en Je se lahko napravi tad] New Torku pred od potovanje m. te M poBje prosilcu * stsri kraj gl> «ob nanorejis odredba. KAKO DOBITI SVOJCI IZ 8TABEGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al srojca is starega kraja, naj aa^ prej ptte n pojasnila. Is Jcgoals vije bo pripoS&esiiti v prihodnji! treh letih, od L julija 1924 napm rsako leto po ST1 priseljencev. ▲meriikl drSavljanl pa samor*f dobiti son iene In otroke do IS. le ta brea. da bi bili Iteti ▼ kvoto T rojene osebe se tudi ne Rtejej« kvoto. BtarfM in otroci od 18 a 21. leta amerliklb drlavljanov p Imajo prednost v kvoti Pilita ■ pojasnila. Prodajane v osne Usta aa vat p** ge; tudi preko Trsta ssmoreje Jv-eoslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt St.. Haw York Prav vsakdo— kdor kaj isct) Kdor kaj ponuja; kdtr ka] kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspsk — MALI OOLAJU f "G las V a s s d a 1 Pozor čitatel jI Opozorite trgovos ti a-brtniko, pri katsrik kopa-)ste ali aaročats ia sto < sjik postrežbo sadovoma!« da oglašujejo v listu 4