kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 155 PROSTITUCIJA V LJUBLJANI OB KONCU PREJŠNJEGA STOLETJA marjana kavčič Damjan Ovsec v svoji knjigi Oris družabnega živ- ljenja v Ljubljani poroča, da sta bili ob prelomu sto- letja v Ljubljani dve javni hiši. Nahajali sta se v Zvo- narski ulici 11 in Zvonarski ulici 13. Začetki javne hi- še pa so zaviti v meglo, kajti dokumentov, ki bi nam povedali točen datum njene ustanovitve ni. Hiši sta bili zelo verjetno odprti pred letom 1898: tega leta je bilo namreč izdano navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske. V tem navodilu je bilo določeno, kako mora nravstvena policijska služba postopati s prostitutkami (takimi, ki jih sreča na cesti, in takimi, ki delajo v javnih hišah). Točnega datuma ustanovitve obeh hiš torej ni. Iz popisa prebivalstva lahko ugotovimo, da je bil bordel odprt enkrat med leti 1890 in 1900. Popis iz leta 1890 nam kaže, da sta lastnika hiše na Zvonarski 13 Ivan 156 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 Bezil, mizar, in Anton Drešček, ki je imel v tej hiši trgovino z lepilom in gostilno. (Hiša je bila zgrajena pred letom 1860). Hiša v Zvonarski 11 pa je bila zgra- jena med letom 1890—1900. Popis prebivalstva leta 1900. pa kaže, da je lastnica hiše v Zvonarski 11 Ma- tilda Löwy. Pri njej je to leto stanovalo osem deklet, katerih poklic je bil označen kot javno dekle. Delovno mesto so v tej hiši našle: Koliko prostitutk in od kod so le-te bile, za hišo v Zvonarski 11 ne moremo ugotoviti. V popisu prebi- valstva za leto 1900 podatki o tej hiši niso ohranjeni. Naslednji popis prebivalstva (31. 12. 1910) nam po- ve, da je lastnica obeh hiš, Matilda Löwy, hišo oddala v upravljanje Alojziju KaHšu. V hiši v Zvonarski 11 so bile ob popisu zaposlene tri, v hiši v Zvonarski 13 pa šest prostitutk. — Zvonarska ulica 11 Ohranil se je tudi seznam prostitutk, ki so delovale v teh dveh hišah v marcu leta 1913. Poleg imena in priimka, je v tem seznamu navedeno tudi to, kdo je prostitutkam izdal poselsko knjižico, se pravi dovo- ljenje, da se lahko ukvarjajo z najstarejšo obrtjo^. »/. A. Marija, dovolilnico ima izdano po županstvu z dne 30. 12. 1910. 2. D. Zofija, poselsko knjižico je izdal magistrat na Dunaju dne 10. 8. 1895. 3. G. Leopoldina, poselsko knjižico je izdal okrajni komisarja! Joseftdort 11. 5. 1901. 4. H. Terezija, ima samo krstni list. 14. 3. 1913 je odšla v bolnico. 5. H. Elizabeta, ima delavsko knjižico, izdano pri občini Karbbard dne 9. 7. 1906. 6. J. Elizabeta, dovolilnico ima izdano po župan- stvu v Gradcu z dne 16. 4. 1909. 7. L. Marija, še nima dokumentov. 8. M. Alojzija, poselsko knjižico je izdal policijski komisariat v Marierkiefu dne 12. 7. 1903. 9. R. Stefania, delavsko knjižico je izdal mestni svet v Gradcu dne 16. 8. 1909. 10. R. Marta, poselska knjižica izdana na Kotorski občini dne 8. 10. 1906. 11. S. Agneza, delavska knjižica je odposlana na zahtevo okrajnega glavarstva v Konjicah, pod št. 1739/13. 12. Š. Ana, delavska knjižica izdana v II. okraju Olnmajske občine dne 30. 4. 1900. 13. Š. Rozina, poselsko knjižico ima izdano na Du- naju. 14. Sch. Kristina, delovno knjižico ima izdano pri me- stnem svetu v Gradcu dne 11. 9. 1908. 15. W. Frančiška, poselsko knjižico ima izdano na občini v Warldkirfanu dne 12. 11. 1897.« Prav tako, kot ni bilo moč ugotoviti, od kdaj sta bila bordela odprta, tudi ne moremo točno reči, kdaj so jih zaprli. Menda sta nehala delovati nekoč med prvo svetovno vojno.^ Ob prvem povojnem popisu leta 1921 izvemo, da je bil lastnik obeh hiš Ljudevit Vencajz in da sta bili obe hiši sekvestrirani (v hiši ne sme biti več nobene obrti). Prostitucija s tem seveda ni zamrla. Odvijala se je pač po gostilnah, ulicah, parkih in temnih vežah. Največ podatkov iz življenja javnih hiš in prostitu- cije v Ljubljani nasploh, je ohranjenih za prvo deset- letje našega stoletja. Leta 1904 je Maria Löwy najbrž svoji dve hiši oddala v upravljanje. Mestni magistrat je imel kar dosti dela, daje med vsemi, ki so želeli od- preti bordel na Zvonarski 11 in 13, izbral pravega. Zanimivo je, da so na mestni svet prihajale prošnje ljudi, ki niso bili Slovenci. Na mestni magistrat je 6. 7. 1904 prišla prošnja Adolfa Bricha in njegove žene, ki sta stanovala v Odenburgu. V prošnji sta poudari- la, da v kraju bivanja nimata bordela in da zato lepo prosita Mestni magistrat, da jima dovoli odpreti bor- del v Zvonarski ulici 13 in H. Podobno prošnjo je na Mestni magistrat 9. 12. 1904 poslala tudi Sofija Be- ropam.' Mestni očetje so se odločili, da bodo dovoljenje za bordel dali edinemu pogumnemu Slovencu, ki ga mnenje javnosti ni kaj dosti skrbelo. Ta v/-//'Slovenec je bil Alojzij Kališ, vdovec iz Kamnika. Še preden je kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 157! Alojzij Kališ dobil dovoljenje, se je mestni svet poza- nimal v Celovcu, Mariboru, Gradcu, na Reki in Hamburgu, kako je tam urejena prostitucija in s kak- šnimi sredstvi tamkajšnji občinski možje zatirajo ne- primerno izkoriščanje prostitutk po lastniku bordela. Zanimalo jih je, kako je rešeno vprašanje hrane in stanovanja prostitutk in v kakšni meri lastnikom bor- delov dovoljujejo, da kupujejo razne potrebščine za prostitutke. Skratka, mestni svet je želel vedeti, s kakšnimi sredstvi lahko nadzorujejo lastnika bordela, da ta na račun najstarejše obrti ne bi preveč obo- gatel." Na podlagi predlogov, ki so jih dobiU z Maribora, Celovca in drugih mest, so izdelali navodila, s kateri- mi so nadzorovaU prostitucijo v Ljubljani.* 1. Za javne ženske ali nečistnice so imeli vse tiste ženske, ki so s svojim telesom opravljale nečisto obrt. 2. Vsaka javna ženska se je morala osebno oglasiti pri policijskem oddelku mestnega magistrata. Tam so jo vpisali v posebno knjigo, tako imenovani glavni zapisnik. V tem zapisniku pa je morala biti navedena zaporedna številka prostitutke, razred, krstno in dru- žinsko ime, starost, stan, rojstni in domovinski kraj, stanovanje in pa zakaj se je odločila za prostitucijo. Če so ugotovili, da je ženska poročena ali mladolet- na, še nepokvarjena ali neizkušena, je bilo o tem tre- ba obvestiti starše oziroma moža. Dokler so ugotav- ljali, kakšnega izvora je bodoča prostitutka, so ji mo- rali priskrbeti tudi ustrezno stanovanje. 3. Vsako dekle, za katero, se je vedelo, da je javna ženska, a ni bila vpisana v glavni zapisnik, so poklica- li na mestni urad. Če se je izkazalo, da je ženska res prostitutka, se je morala takoj vknjižiti. 4. Preden so ženske vpisaH v zapisnik, jo je moral pregledati zdravnik (včasih so pregledovali tudi silo- ma). Po pregledu so ji izročili spričevalo z zdravni- škim mnenjem. Če je bila ženska spolno bolna, jo je policijski oddelek takoj poslal v deželno bolnišnico. 6. Zdravnik je priznani in vknjiženi ženski izročil še zdravniško knjižico. Ta knjižica je poleg dneva vknjižbe, zaporedne številke in v drugi točki navede- nih določenih vprašanj, vsebovala še opis osebe in pa tudi fotografijo. Knjižica je morala imeti tudi rubriko za vpisovanje zdravniških preiskav. 6. Vsaka javna ženska je morala imeti zdravstveno knjižico vedno pri sebi. Pokazati jo je morala tako svojim strankam, kot tudi varstvenim organom, če so to zahtevali. Zdravstvene knjižice prostitutka ni sme- la posoditi svojim neregistriranim »kolegicam«. V primeru pa, da je knjižico izgubila, je to morala ne- mudoma javiti policijskemu uradu. 7. Javno žensko so izpisali iz knjige, če je umrla, hirala, bila izgnana, če je spremenila bivališče in če se je odpovedala prostituciji; to le v primeru, če je vero- dostojno dokazala, da se drugače preživlja in da več kot dva meseca ni bila kaznovana. Tudi v tem obdob- ju je morala biti ženska vsaj enkrat na mesec zdravni- ško preiskana. 8. Če se je javna ženska nameravala preseliti, je to morala povedati na policijskem oddelku. Prositi je morala za dovoljenje za novo stanovanje. Spremem- bo stanovanja je bilo treba zapisati v glavni zapisnik in v zdravstveno knjižico. S spremembo stanovanja pa je moral biti seznanjen tudi policijski zdravnik. 9. Javna ženska, ki ni bila registrirana v Ljubljani, se je smela v Ljubljani s prostitucijo ukvarjati le eno leto. Po poteku tega obdobja je morala po 1. členu postave z dne 27. 7. 1871 str. 88 Ljubljano zapustiti, sicer je bila izgnana. Ko je poteklo pol leta od izgona, se je ženska zopet lahko vrnila v Ljubljano, a le za dva meseca. Če pa je prekoračila ta termin, se ji je za vselej prepovedalo ukvarjanje z najstarejšo obrtjo v Ljubljani. Mestni očetje so sestavili tudi načrt, s katerim so hoteU kar najbolj zmanjšati dohodek lastniku borde- la. Določili so še strogo nadzorovanje (stalna prisot- nost nravstvene policije, sprotno plačevanje električ- ne in plinske razsvetljave, tedenski pregled obrtniške knjige). 23. 2. 1905 je bil na mestnem magistratu sestavljen zapisnik, s katerim se je prostitutkam dovolilo, da stanujejo v Zvonarski ulici številka 11 in 13. Zapisnik nam pove, da je bila hiša v Zvonarski 11 boljša, kot pa hiša v Zvonarski 13. Pa tudi vse sobe v hiši niso bi- le enako kvalitetne. Boljše stranke so si očitno lahko privoščile boljše prostitutke v lepih sobah. Mestni očetje so A. Kališu postavili kar trde pogo- je, ki jih je moral dosledno spoštovati, če je hotel od- preti bordel.^ 1. Prostitutke so obravnavali kot v hiši stanujoče stranke, ki se jim mora stanovanje pravočasno odpo- vedati. In sicer je odpovedni rok znašal štiriindvajset ur. 2. Sobe, ki so se oddajale v najem, so se delile po kakovosti v tri vrste; najboljše se imenujejo sobe prve vrste, srednje so bile sobe druge vrste, preprostejše pa so bile sobe tretje vrste: a) sobe prve vrste na številki 11 je Kališ lahko odda- jal za najemnino, ki na dan ni smela znašati več kot tri krone, najemnina za sobe prve vrste v hiši številka 13 pa ni smela znašati več kot dve kroni in petdeset vi- narjev. b) za sobe druge vrste je dnevna najemnina smela znašati (v obeh hišah) največ dve kroni na dan. c) za sobe tretje vrste pa dnevna najemnina v hiši šte- vilka 11 ni smela presegati krone in petdeset vinar- jev, v hiši številka 13 pa 1,40 krone. Katere sobe so spadale v prvo, drugo ah tretjo vrsto, je skupno določil mestni magistrat in pa lastnik hiše. Na vsakih vratih je morala biti oznaka, katere vrste je soba in pa ime in priimek prostitutke. 3. Vse druge potrebščine si je vsaka prostitutka lahko oskrbela, od koder je hotela. 4. Mestni svet je dovolil, da so prostitutke nekate- re stvari pod določenimi pogoji dobivale tudi od Alojzija Kališa posteljno perilo, električno oziroma plinsko razsvetljavo, kurjavo, postrežbo in hrano, a) za posteljno perilo je Kališ smel dnevno zahtevati 30 vinarjev. 158 1 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 b) za električno razsvetljavo, če je bila v sobi ena žarnica za deset sveč, 40 vinarjev, za plinsko raz- svetljavo pa je smel zaračunati 30 vinarjev. c) za kurjavo, toda le v času, ko se je v sobi res kuri- lo, pa 80 vinarjev na dan,. d) za postrežbo, to je za sobarico, upraviteljico, hiš- nika, je smel dnevno zaračunati 60 vinarjev. e) hrana je morala biti dobra in izdatna, na dan so prostitutke plačale zanjo štiri krone 10 vinarjev, če je vsebovala zjutraj: belo kavo z enim kosom kruha, opoldne: juho, meso z dvema prikuhama, poleg tega pa je morala biti na jedilni mizi dvakrat tedensko pečenka, trikrat pa še močnata jed, zvečer: mesna jed z eno prikuho. 5. Poleg tega je Kališ lahko od vsake prostitutke dnevno zahteval po deset vinarjev za uporabo vodo- voda, in pa trideset vinarjev za policijskega stražnika. 6. Za točno plačevanje luči, vode in za stražnika (dve kroni na noč od prostitutke) je bil nasproti mest- ni občini odgovoren le Alojzij Kališ. 7. Kališ je bil dolžan paziti tudi na to, da je vladala v obeh hišah kar največja snaga, pokoriti pa se je mo- ral tudi vsem zahtevam policijskega zdravnika in ma- gistrata. Če se je katera od prostitutk upirala zahtevam Kali- ša ali pa, da je kljub zdravnikovi prepovedi še naprej sprejemala stranke, je moral to KaUš v roku treh ur javiti mestnemu magistratu. 8. V javnih hišah nihče ni smel prodajati alkohol- nih pijač niti ne tobačnih izdelkov. Prostitutke, ki so si zaželele vina ali piva ali cigaret, so smele te stvari kupovati zunaj hiše. Za kakršno koli prodajanje pija- če ali tobaka pa je bila določena stroga kazen: izgon iz hiše. 9. Da bi bile stanujoče stranke obveščene o pravi- cah in dolžnostih nasproti hišnemu gospodarju, je moral Kališ napraviti tiskane tablice na trdnem pa- pirju. 10. Vsaka tablica je morala imeti magistralni urad- ni pečat. Če pa je tablico kdo odstranil, aU če je bila nečitljiva, je moral Kališ takoj napraviti novo. 11. Vsako popravljanje številčnih nastavkov z na- menom koga oškodovati, je bilo kaznivo. 12. KaUšu, njegovim rodbinskim članom in usluž- bencem je bilo strogo prepovedano, da bi prostitut- kam posojali denar. Iz zgoraj navedenih pravil lahko vidimo, da je mestni svet strogo določil pravila poslovanja in se jih je tudi dosledno držal. O tem se je Alojzij Kališ kaj kmalu lahko prepričal. Ohranjeno je pismo, ki ga je Kališ 2. 9. 1905 poslal na mestni svet. V njem pravi, da je hišo kupil od Matilde Löwy in jo potem oddajal v podnajem prostitutkam. S 1. 8. 1905 pa so prosti- tutke morale zapustiti stanovanje, ker je 21. 6. 1905 za svoj god v javni hiši pogostil gostujočo policijsko stražo. Kališ se je pritožil nad tako hudo kaznijo in prosil mestni svet, da mu zopet dovoli odpreti bor- del.^ Očitno je bila prostitucija tudi za lastnika bor- dela kar dober posel, kajti ob zaprtju bordela zaradi prej omenjenega prekrška so na mestni svet zopet za- čele prihajati prošnje za podelitev pravice do odprtja bordela v Zvonarski ulici (tako prošnjo sta na primer 6. 9. 1905 poslala zakonca Ferdinand in Jožef ina Vo- vaner iz Gradca).' No, mestni svet je vendarle odpu- stil Kahšu in njegova prošnja je bila 23. 10. 1905 ugodno rešena.* ŽIVLJENJE prostitutk V JAVNI HiSl Ob prihodu v hišo so prostitutke morale napraviti tako imenovani zabeležni vpisnik. V njem so bili na- slednji podatki': ime in priimek prostitutke, datum, kraj in občina rojstva, vera, stan, velikost prostitutke, obhka obra- za, barva las in oči, posebna znamenja, dan zglasitve in dan odhoda ter navedba, zakaj se ukvarja s prosti- tucijo. Prostitutke pa so morale upoštevati hišni red, ki je določar" — da je vsaka prostitutka morala biti doma ob 21. uri, — vsem strankam kakor tudi drugim obiskovalcem je bilo prepovedano zadrževanje v veži in po hod- nikih. Vstop v hišo pa je bil dovoljen le odrashm osebam, — prepovedani so bili tudi prepiri med prostitutka- mi. V primeru kaljenja miru so prostitutko kratko malo izgnali iz hiše. Ravno tako nemirov niso smeli povzročati obiskovalci. Le-ti so se morali pokoriti zahtevam hišnika, če pa so omalovaže- vali njegove zahteve, jih je lahko izročil oblastem, — vsaka stranka je morala skrbeti za snago stano- vanja. Posebej čista je morala biti postelja in po- steljnina. Stranka pa je tudi sama odgovarjala za vsako poškodbo oprave, — umazane vode in milnice stranke niso smele zlivati v lijake, — v sobah je bilo strogo prepovedano prati perilo. Tla pa je bilo treba prepojiti z voskom in jih več- krat prelikati, — kopalnico v hiši so lahko uporabljale, vendar so to morale vnaprej povedati. Posebej pa so morale plačati za uporabo kuriva. Po uporabi kopalnice pa so morale preveriti, če so vodne pipe zaprte, — vsaka prostitutka je morala ob vstopu v hišo pla- čati najemnino za dva dni naprej. Oddati pa je morala tudi dve fotografiji. (Ena je bila potem razstavljena v izložbeni omari v veži. Pod foto- grafijo sta bila tudi ime in priimek prostitutke. Drugo pa je imel hišni gospodar). — Vsako poškodbo plinske ali električne razsvetlja- ve je prostitutka morala sama plačati. — Prostitutke so se lahko prosto sprehajale po vrtu, niso pa smele sloneti na oknih in gledati na ulico, kakor tudi niso smele imeti ponoči odprtih oken. — Odpovedni rok je bil en dan, stanarina pa se je plačevala dnevno, in sicer zvečer. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 159 i Iz »zabiležnega vpisnika« ljubljanskega mestnega magistrata 1909—1911 — Ko so prostitutke čakale na goste, so morale biti v isti sobi, to pa zato, da so bile stopnice in hodniki vedno prosti. — Hišni red je tudi določal, da nobena od prostitutk ni smela biti prikrajšana glede števila gostov. Zato so jih sprejemale lepo po vrstnem redu. Vrstni red pa so začeli šteti od 19. ure naprej. — Ko je prišel gost, ga je sprejela dama, ki je bila po vrstnem redu prva. Imenovana se je dama inšpek- cije. Če gostu ta dama ni bila všeč, ga je morala odpeljati v čakalno sobo, kjer so čakale vse ostale dame. In tam si je gost lahko izbral zanj najlepšo prostitutko. Kot vsi bordeli je tudi ljubljanski imel stalne obi- skovalce, ki so si po navadi želeli obiskovati ved- no eno in isto damo. Taki obiskovalci so inšpek- cijski dami povedati ime in priimek želene dame, ta jo je potem morala poklicati in v nobenem pri- meru ni smela zatajiti njene navzočnosti. i Alojzij KaHš je za prostitutke kar dobro skrbel. V hiši jim je zgradil kuhinjo, tako da so lahko jedle do- ma. Dokler še ni bilo kuhinje, so se prostitutke veči- noma hranile v gostilni Pri Sodcu. Vendar jim to ni bilo najbolj všeč. Sosedje so jih menda zelo grdo gle- dali, če so se pri belem dnevu pojavile na cesti pa tudi v gostilni so bile tarče sovražnih pogledov in besed drugih gostov. Vendar pa jesti v hiši ni bilo obvezno, lahko so se hranile še naprej po gostilnah. (Tak pri- mer je bila Amalija D., njej je hrano plačeval neki imeniten gospod v gostilni Pri novem svetu.)'" Prostitutke, ki so se hranile v hiši, so bile s hrano menda zelo zadovoljne. Izjavljale so, da bi bile zelo nesrečne, če bi se še naprej morale hraniti v gostilnah. Kajti ene so ponavadi spale do dvanajstih in jim je bi- lo v veliko nadlogo, če so se morale vsak dan opoldne obleči. Tudi s tem, da bi jim hrano nosili iz gostilne na dom, se niso strinjale. To je namreč prinašalo kopico 160 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 problemov: težko je bilo najti človeka, ki bi bil pri- pravljen vsak dan prostitutkam nositi hrano, jed bi se med potjo shladila, in prostitutke prislužen denar ni- so rade spustile iz rok, saj jim je problem predstavlja- la tudi napitnina, ki bi jo morale dati tistemu, ki bi jim prinašal hrano." Kališ je (kljub prepovedi) tudi za pijačo dobro poskrbel. Prodajal je pivo po 26 vinarjev, za četrt li- tra vina pa je bilo treba odšteti 24 vinarjev. Prostitut- ke so večinoma pile pivo, ki so ga kupile pri njem, če pa so si želele vina, so ga rajši naročile v gostilni. boj proti prostituciji Spodobni meščani in meščanke pa z javno hišo v Ljubljani seveda niso bili zadovoljni. Hoteli so naga- jati Kališu. Tako je nekdo poslal v začetku leta 1905 pritožbo, da Kališ denarno izkorišča prostitutke. Ko- misija se je 3. 2. 1905 odpravila v bordel in tam posa- mično zaslišala vseh petnajst prostitutk (Julijano M., Marijo G., Alojzijo V., Zofijo Z., Amalijo D., Mari- jo S., Ando W., Marijo V., Ano W., Ano Ž., Heleno S., Ano H., Josefino R., Moniko B., Marijo G). Pro- stitutke so izjavile, da so s cenami v hiši zadovoljne, kljub temu da plačujejo več, kot so plačevale pri go- spe Löwy. Trdile so, da so bile prej mnogo bolj izko- riščane. Gospa Löwy jim je stalno preveč zaračunava- la, poleg tega pa jim je odvzela tudi nogavičino (na- pitnina, ki jo obiskovalec da čez določeno vsoto in bi morala biti last prostitutke). Gospa Löwy jim je men- da preiskala vsak kotiček, vsako obleko, tako da so potem prostitutke denar skrivale med drva v drvarni- ci. Gospod Kahš pa je bil s prostitutkami dober, ni jim pobiral denarja, zato so ga nekaj lahko celo pri- hranile.'^ Še bolj pa so se nad javno hišo zgražali starši, kate- rih otroci so hodili v bližnjo šolo. Menili so namreč, da bližina take ustanove kvarno vpliva na vzgojo nji- hovih otrok in lahko povzroči pohujšanje mahh bitij. Na vse te probleme je škof JegUč opozarjal župana Hribarja in skušal doseči, da bi se javna hiša zaprla. Hribar je poslal Jegliču pismo, v katerem mu odgo- varja na pritožbe. V pismu pravi, da si je okolico hiše sam ogledal in se prepričal, da ni resnično, da bi se iz nove šole moglo videti v hišo ali celo opazovati, kaj se v vrtu ah hiši dogaja. Tudi iz ulice tik pred hišo se ne da opaziti ničesar, kar bi pohujšalo mladino. Toda za vsak primer je Hribar poskrbel za vse varnostne ukre- pe, da na kakšen način le ne bi prišlo do pohujšanja, saj v pismu pravi: »... naročil pa sem mestni policiji, da na primeren, neočividen način otroke, ki bi se ho- teli zbirati ali postopati pod to hišo, od tega odvrne, ter sploh skuša doseči, da otroci ne prihajajo okoli Zvonarske ulice v šolo. Resnici na ljubo moram pa priznati, da tudi z ulice tik pred šolo ni videti ničesar, kar bi moglo povzročati kako pohujšanje.« Hribar se je pri reševanju tega problema počutil nemočnega. Pravi namreč, da bi sam poskrbel, da bi se ta nečist obrt nehal vršiti, seveda če bi bili hiši mestna last. Ker pa nimajo denarja, hiši ne morejo odkupiti. Hribarju se prostitucija zdi nujno zlo zoper katerega ne more nič storiti in jo po svoje celo podpira. Saj pravi: »Stvari, ki so namreč na svetu in jih ne moremo spra- viti s sveta. Če se mora tak nečedni obrt vršiti je bolje, da se to godi za zakljenjenimi vrati in gostilniškimi vrati, kakor pa po javnih cestah in nasadih. Kranjski deželani so obsojah prostitucijo tudi pre- ko časopisov in tako skušaU doseči, da bi jo oblasti preprečile ali pa vsaj omilile. Tak apel sem našla v glasilu kmetske županske zveze. Občinski upravi »... največ pohujšanja pa tudi zla povzroča spolna nen- ravnost, ne le po mestih — žalibog tudi na deželi, po vaseh se gnezdi ta nesreča, kar je najhujše pri tem — nikdo se ne zgane, da bi stavil meje pohujšanja. Du- hovščina se trudi in prizadeva, stavi in uči, toda dalje ne more, ker nima zato moči in pravice ne. Ali naša županstva ne vedo, da je njihova sveta dolžnost tu poseči vmes? Iz lastne skušnje poznam osebno kraje in osebe na deželi, o katerih so mi pripovedovali to in ono, zlasti od onih žensk, katerih možje hodijo za kruhom po svetu, na Nemško, v Ameriko! — Pošte- no misleči župan! Tudi tu vas kliče dolžnost zakonov in postav, da posežete vmes! Pravico imate kaznovati ženske osebe, ki dajejo javno pohujšanje. Če pa ne dosežete ničesar s kaznimi, katere smete uporabljati z ozirom na določbe predpisov o nravstveni policiji in če se dotična oseba upira celo policijskim ukazom, treba jo je naznaniti kazenskemu sodišču, da ta stori nadaljnje korake Kaj več o tem, kako je javnost reagirala na javno hišo v Ljubljani, pa mi ni uspelo odkriti. ureditev prostitucije v ljubljani Tako kot drugod v Evropi je bila tudi pri nas pro- stitucija urejena s sistemom reglementacije. Prostitut- ke so po tem sistemu uradno registrirane in postavlje- ne pod zdravstveni nadzor. Svojo obrt pa so lahko zakonito opravljale v javnih hišah ali privatno. Vendar je bil ta sistem sprva dokaj slabo dodelan in nejasen, kajti nikjer ni bilo določeno, kdaj in kako lahko krajevna policijska oblast kaznuje prostitutko. Nejasnosti so bile odpravljene z zakonom, ki je izšel dne 24. 5. 1885. S petim členom tega zakona je bilo določeno, da lahko varnostna oblastva sama določijo pogoje, pod katerimi dovolijo obrtniško nečistova- nje. Ta člen je tudi določal, da je bilo sodišče pri kaz- novanju prostitutk kompetentno le tedaj, kadar so navzlic policijskemu kaznovanju nadaljevale s svojo obrtjo, ali če so delale, kadar so imele sramno bole- zen ali pa kadar so z očitno nečistostjo veliko pohuj- šanje delale in mladostne ljudi zapeljevale.''^ Vsaka javna ženska je morala biti dvakrat tedensko (torek, petek) zdravstveno preizkana. Pri pregledu je vsaka dobila zdravstveno knjižico, s katero je lahko opravljala svojo obrt. Ce je katera delala brez knjiži- ce, so jo najprej zaprh za dva dni, če pa je isto počela tudi po prihodu iz zapora, so jo dali v prisilno delav- nico ali pa izgnali iz mesta. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 161 Javnim ženskam je bilo prepovedano stanovati v obljudenih ulicah, trgih ali blizu šol in uradov. Pre- povedano pa je bilo tudi vabljenje moških bodisi z besedami, klici, znaki ah kretnjami, kakor tudi z na- migljivim smehljanjem. Prostitutke tudi niso smele pohajati po cestah in promenadnih trgih, še zlasti ne po Mestnem trgu, po Zvezdi, po Prešernovi, Gledali- ški in Knafljevi ulici ter Dunajski, Tržaški in Franc Jožefa cesti. Prepovedano je bilo tudi sprehajanje sem ter tja, postajanje brez vsakega vzroka, sumljivo počasna hoja in oziranje, slonenje na oknih svojega ah tujega stanovanja, kolikor s tem vzbujajo pozor- nost pasantov, čezmerno razsvetljevanje sobe ponoči — okna so morala imeti zagrinjala, da se ni videlo v sobo. Prepovedano pa je bilo tudi postajanje pri veznih vratih, pa čeprav pri lastnih. Kolikor je nravstveno policijska služba odkrila prostitutko, ki se ni držala pravil, so jo kaznovali ali z zaporom, prisilno delavnico ali pa z izgonom iz me- sta. Kazen je bila odvisna od stopnje in števila pre- krškov.'^ poreklo in starost prostitutk v ljubljanski javni hiši Iz seznamov prostitutk, ki so delale v javni hiši, lahko ugotovimo, da so bile to večinoma tujke; Nem- ke, Madžarke in nekaj Hrvatic. Vendar pa na osnovi priimkov sklepam, da je v bordelu našlo zaposUtev tudi nekaj Slovenk, čeprav po vsej verjetnosti niso bi- le iz bližnje okolice Ljubljane. (V bordelu je v letu 1910 delovala Neža H. iz Ptuja, ki je govorila slo- vensko, leta 1905 pa so tu delale Amalija D., Ana Z., Marija G. Od kod so prišla ta dekleta in kakšen je nji- hov pogovorni jezik, žal ne vem, toda priimki so očit- no slovenski in zato se ne strinjam z mnenjem, da so v bordelu delale izključno tujke). Presenetljiv podatek dobimo, če primerjamo sta- rostno strukturo zaposlenih prostitutk ob popisu leta 1900 in 1910. Prostitutke iz leta 1900 so bile v povpre- čju kar za 12,5 let mlajše od tistih iz leta 1910. Naj- mlajša prostitutka v letu 1900 je bila komaj štirinajst- letna Madžarka Elizabet S., najstarejša pa je štela tri- indvajset let. V letu 1910 pa je bila najmlajša prosti- tutka stara že 24 let, najstarejša Kreih S. pa je štela že devetiintrideset let. Dekleta so se s prostitucijo lahko začela ukvarjati, ko so postale polnoletne, zgornja starostna meja pa ni bila določena. Ženske so se s prostitucijo najbrž ukvarjale veliko časa, dokler so bile še zanimive za moške. ulična prostitucija Poleg prostitucije v javni hiši pa je obstajala tudi pocestna — nekaserirana prostitucija. Delovno mesto pocestnic so bile mračne veže, samotne ulice, parki, grmovja »... skratka mesta, kjer je bilo manj verjet- nosti, da bi jih opazilo budno oko nravstvene polici- je. Daje ta oblika prostitucije v Ljubljani dobro cve-, tela, nam pričajo številni policijski zapisniki o areta- ciji 'vlačug'«.^'' Toda kazni, ki so si jih prislužile, po navadi niso kaj dosti pomagale. Ko so prišle iz zapora, so zopet odšle na delo na ulico, kot npr. Julijana G., ki je bila zaradi nočnega vlačenja zaprta najmanj 9-krat. Poli- ciji je ob deveti aretaciji očitno prekipelo in so jo za dve leti izgnali iz ljubljanske občine. Ena izmed zloglasnih ljubljanskih pocestnic je bila Frančiška K., rojena leta 1886. Sprva je delovala v Ljubljani, od tod je odšla v Trst. Iz Trsta pa so jo za- radi javnega vlačenja poslali nazaj v rojstno občino Ljubljano. Tu je po ulicah še naprej iskala moške. Leta 1905 jo je aretiral stražnik ravno v trenutku, ko seje s trgovskim knjigovodjem Primožem U. pogaja- la glede cene, za katero se mu bo vdala. Ker ni imela poselske knjižice (se pravi dovoljenja za to obrt), je bila poslana v prisilno delavnico.'^ Če smo prej ugotovili, da so v javni hiši delovale v glavnem samo tujke, pa ob pregledu policijskih zapis- nikov ugotovimo, da so na ulicah delovale večinoma Slovenke (npr. Kristina M. — Ljubljančanka, Julija- na G. — Loški potok, Julijana L. — Logatec, Julija- na B. — Litija, Ana T. — Retje itd.).'' Vzrok, zakaj so Slovenke rajši odhajale na cesto, kot pa delale v javni hiši, mogoče lahko pripišemo njihovemu bolj sramežljivemu značaju. Kajti če so delale na cesti in to brez poselske knjižice, je njihova obrt ostala jav- nosti nekoliko bolj prikrita; če pa so delale v javni hi- ši, so jih v javnosti bolje poznah in so bile zato na vsakem koraku tarče posmeha in zaničevanja. prostitucija in spolne bolezni Tako, kot drugod po Evropi, je bil tudi pri nas od- por proti prostituciji vsaj delno povezan s strahom pred veneričnimi obolenji. Dejstvo je, da so v Evropi resno poskusili zatreti prostitucijo prav tedaj, ko je izbruhnila epidemija sifilisa. Nekateri strokovnjaki trdijo, da stari svet ni poznal sifilisa in da so ga v Ev- ropo zanesh Kolumbovi mornarji, ko so se vrnih v Španijo. Sprva so obolele ljudi izobčili kot gobavce, pregnah so jih iz njihovih domov in pustih, da so umrli, ah pa jih je ozdravila narava, kakršna je bila pač božja volja. Sploh pa je bila takrat razširjena vera, da je sleherna spolna bolezen kazen božja za greh. Zdravniki so se marsikje dolgo časa branili zdraviti spolne bolezni, deloma iz verskih in moralnih predsodkov, deloma pa iz strahu, da se ne bi sami okužiU. V začetku 18. stoletja so v Nemčiji uvedli si- stem zdravniškega nadzorstva nad prostitutkami. Te so morale hoditi na pregled vsakih štirinajst dni in vse okužene ženske so obdržali v bolnišnici, dokler se ni- so pozdravile. Precej evropskih držav je prevzelo ta sistem prisilnega zdravniškega nadzorstva, le konser- vativna Velika Britanija ne, to pa zato, ker bi popiso- vanje prostitutk pomenilo uradno odobravanje pre- grehe. Tudi v Ljubljani so imeli izdelan načrt zdravstvene- ga nadzorovanja nad prostitutkami (iz leta 1904). 162 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 — Vsako javno žensko je preiskal mestni policijski zdravnik dvakrat tedensko. Med dvema zapored- nima preiskavama ni smelo preteči več kot tri dni. Datum preiskave je moral biti vpisan v zdravstve- ni knjižici, prav tako je moral biti zabeležen tudi rezultat preiskave. — Preiskavo je bilo treba skrbno opraviti. Če je bila prostitutka sifilitična, ali pa da so sumili, da je bolna, so ji odvzeli zdravstveno knjižico in jo po- slali v deželno bolnišnico. Če ženska ni odšla ta- koj prostovoljno v bolnišnico, so jo opazovali še tri dni, in če je bil sum potrjen, so jo nemudoma pod prisilo poslali v bolnišnico. Pri spolnih bolez- nih, ki niso nalezljive, se je ženska lahko sama zdravila doma. V primeru nosečnosti je ženska v sedmem mesecu morala opustiti svojo obrt. — Preiskava je bila odvisna od razreda, v katerega je spadala javna ženska. Preiskavo so lahko vodih v njenem stanovanju ali uradni sobi. Če ženska v času preiskave ni bila doma, je v uradno sobo mo- rala priti dan kasneje, sicer so jo privedli šiloma in jo hkrati tudi prestavili v drug razred. — Vsak policijski zdravnik je moral imeti poseben zapisnik, kamor je zapisoval stanje pregledanih žensk. — Če javna ženska ni hotela prostovoljno v bolnišni- co, jo je tja moral pod prisilo poslati pohcijski urad. — Javne ženske so morale biti vedno lepo čiste in se ravnati po zdravniških navodihh. — V vsakem lokalu za javne ženske je morala biti na razpolago brizgalnica za maternico, umivalna po- soda, čista voda, brisača in skodelica čistega olja. Spolnim boleznim v Ljubljani dolgo časa niso po- svečah posebne pozornosti. Šele, ko se je število obo- lelih stalno večalo, so leta 1904 v mestni ordinacijski sobi (v Mestnem domu) uvedli ordinacij sko uro za kožne in spolne bolezni. To ordinacijo je brezplačno vodil dr. Jernej Demšar.^" Pod največjim zdravniš- kim nadzorstvom so bile prostitutke v javni hiši, pa čeprav same niso bile glavni krivec za širjenje spolnih bolezni v Ljubljani. Moški so se pritoževah predvsem nad ljubicami iz gostiln in ceste. Navedimo nekaj pri- merov: — Milan H.; brivec, je poslal pismo, v katerem na- vaja, da leži v deželni bolnišnici spolno bolan. Ve- nerično bolezen pa je dobil od svoje ljubice Fani, ki je bila natakarica v Švicariji.^' — Anonimna prijava, naj se natakarica v gostilni pri Rahu, pod imenom Ivana, da zdravniško pregle- dati, ker je »nezdrava za uporabo moškemu spo- lu.«" — Jernej Ž. je tožil služkinjo Franšiško B., daje od nje dobil sifilis, vendar se je kasneje izkazalo, da je bila zdrava. — Franc V., čevljarski pomočnik, je ovadil Amalijo T., češ da je od nje dobil spolno bolezen.^" Seveda pa so se pojavljale tudi pritožbe nad zdravstvenim stanjem javnih deklet v Zvonarski 11 in 13. Krajevno vojaško poveljstvo je navedlo več pri- merov, da so se njihovi vojaki družili v javni hiši štev. 13, in sicer pri Ani 2., Mariji D. in Mariji T.^* Neki oficir pa je tožil prostitutko Wicki iz Zvonarske 11, da je od nje 5. 1. 1906 dobil venerično bolezen, ven- dar se je to izkazalo kot netočno, kajti prostitutka Wicki je bila 5. 1. po mnenju zdravnika še zdrava in je oficir bolezen dobil kasneje, ali pa od kakšne druge prostitutke.^^ Ordinacijska soba, kakor tudi stalna kontrola nad zdravstvenim stanjem registriranih prostitutk, pa je pripomogla k temu, da so zdravniški krogi proti kon- cu leta 1909 poročali, da so spolne bolezni v Ljubljani silno redke, in da je bila zadnja infekcija v bordelu zaznana 28. 9. 1908, v letu 1907 pa so bili zabeleženi le trije primeri spolne bolezni.^' Tudi na spolne bolezni so Ljubljančani gledaU po- strani. In bili so primeri, ko so hlapci oziroma služ- kinje zaradi spolne bolezni izgubili delovno mesto. OPOMBE * Prispevek je povzetek avtoričine seminarske naloge na Fi- lozofski fakulteti, oddelku za zgodovino v Ljubljani. — \. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Reg 1/1277, folija (fol.) 197. — 2. Damjan Ovsec, oris družabnega življenja, Ljubljana 1978, str. 45. — 3. ZAL, Reg 1/1274, fol. 598. — 4. ZAL, Reg 1/1274, fol. 562. — 5. ZAL, Reg 1/1274, fol. 571. — 6. ZAL, Reg 1/1277, fol. 192. — 7. ZAL, Reg 1/1277, fol. 206. — 8. ZAL, Reg 1/1274, fol. 598. — 9. ZAL, Reg 1/1277, fol. 208. — 10. ZAL, Reg 1/1277, fol. 234. — ll.ZAL, Reg 1/1277, fol. 218, 219, 220. — 12. ZAL, Reg 1/1277, fol. 197. — 13. ZAL, Reg 11/26. — 14. Občinska uprava, 10. 1. 1908, str. 3. — 15. ZAL, Reg 1/1277, fol. 197. — 16. Janez Cvirn, Iz zgodovine prostitu- cije v Celju ob koncu prejšnjega stoletja, Kronika 33, Ljub- ljana 1985, str. 142. — 17. ZAL, Reg 1/1277, fol. 235. — 18.ZAL, Reg 1/1276, fol. 643, 642, 507, 692, 1277, fol. 5, 75, 98, 1277, fol. 260. — 19. kot op. 5. — 20. ZAL, Reg 1/1431, fol. 197. — 21. ZAL, Reg 1/1431, fol, 197. — 22. ZAL, Reg 1/1431, fol. 289. — 23. ZAL, Reg 1/1431, fol. 291. — 24. ZAL, Reg 1/1431, fol. 293. — 25. ZAL, Reg 1/1431, fol. 295. — 26. ZAL, Reg 1/1431, fol. 304. — 27. ZAL, Reg 1/1431, fol. 318.