—    202    —
Potovanje
po nekterih jugo-slavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
20. pismo. Dragi prijatel! Pet dni sim  bil v prijaznim Gradcu,  sesti  dan
sim ee dalje na zgornje Štajarsko podal. Železnica pelje iz lepe ravnine kmalo v žleb, po kterim Mara teče, in ki ga na obeh straneh visoki hribi obdajajo. Semtertje se pride pa vender v velike, prav zale in rodovitne doline. Taka lepa dolina je med neko vasjo, ki seji Strassengel pravi, in med tergam z imenam Gradwein, dve ali tri ure od Gradca. Iz terga pelje stranska cesta v Rein, neko silno staro opatijo, ki jo je austrianski mejni grof Leopold že v letu 1128 osnoval. — Potem se pride med Muro in gorami pri majhni vasi, ki se ji Stiibing pravi, v drugo lepo dolino, v kteri je terg z imenam D eutsch-Feistri z. Do tod pelje železnica na desni strani Mare, tu pa, med Bistrico in drugim majhnim tergam v ti zali dolini, ki se mu Peggau pravi, se zavije na levo stran. Dalje je žleb nekoliko širji in prijaznisi, in terg z imenam F r oh n-leiten ima prav lepo polje. Od tega polja naprej pa je žleb čedalje ožji, in se le pri vasi Miksnic, in pri nekim gradu, ki mu po nemško Bar ne gg pravijo, in ki bi ga mi Slovenci nar bolj prav ^Medvedje berdoa imenovali, se spet nekoliko razširi. Od tega grada do mesta Bruk pri Muri je po navadni cesti mende se dve uri, po železnici pa sim bil kmalo tam.
Mesto Bruk leži v lepim kotu, kjer Marica v Muro teče, poleg griča, na kterim so še krasni ostanjki veliciga terdni^a grada, ki je bil nekdaj mestu jaka bramba. V letu 1792 je bilo skoraj celo mesto pogorelo, pa so ga kmalo spet prav zalo sozidali. Sred mesta, ki je pa le majhno, in ki šteje malo čez 200 hiš in mende komaj 1500 prebivavcov, je velik lep terg. Ne vem od kod pride , de se mesto pri svoji pristojni legi v kraji, kjer se dve veliki cesti, teržaška in laška snidete, bolj ne povzdigne.
Ker je mesto, kakor sim rekel, le majhno, sim ga hitro ogledal, in potem na nek bližnji hrib šel. Ko sim izverh hriba visoke gore zgornjiga Stajarskiga, posebno gore nad Aflencam in Maria-Celam, na kterih je že sneg bil, ogledoval, me je jeio silno silno mikati, dalje na Dunaj iti. Pa ker sim sklenil, na Danaj ne poprej iti, dokler železnice do našiga lepiga Tersta ne napravijo, in ker sim ??tenax propositi vir", sim sam sebe, čeravno prav teško premagal. Ali v Bruku ni-sim imel več kaj početi, in zato sim se pol dveh popoldne v Le ob en (Ljubno) peljal. Cesta pelje zmiram po ravni, precej široki lepi dolini, po kteri Mura teče. Peš človek ima iz Bruka v Ljubno skoraj tri ure hoda, z dobrimi konji se pa v poldrugi uri lahko tje pride.
Leoben, prav ljubo, čedno mcsfice, je nekoliko veči in lepši ko Bruk, in šteje čez 300 prav zalih hiš in mende okoli 2500 stanovavcov. Silno staro je že, ker se v pismih najde, de je že v letu 900 po Kristusovim rojstvu samoblastne gospodarje imelo. Kupčija z železarn ga vedno bogati, in mestnjaui so neki sploh premožni. — Tudi tu je sred mesta prav velik lep terg; in pred mostam, ki čez Muro iz mesta v predmestje Waasen pelje, stoji visok, silno star, pa pred nekte-rimi leti popravljen in pobeljen stražen stolp s tem nemškim napisani:
1280 bin ich erstanden da. 1794 war ich dem Sturze nah'; Ich bin somit in jedem Falle Sehr alt, und alter als ihr allej Sah viele Feinde durch mich gehen, Und blieb doch imraer aufrecht stehen; Sah viermuhl auch die Franken schon, Doch immer fest den Kaiserthron.
Nar bolj pa sim se čudil, de je to majhno mestice že v letu 1371 občno bolnišnico imelo. — V predmestji Waasen se cesta deli, in pelje na desni v Solnograško, na levi pa v Italio. — Tudi v Ljubnim so se bili Ligo-rianarji vselili,  in so zunaj mesta lepo cerkev sozidali,
—   203   —
ki pa še nedodelana stoji, ker so Ljubenčani v znamenitim nepokojnim letu 1848 te mnišče pregnali.
V dveh urah sini bil doveJj ogledal ljubo meetice z bližnjo okolico vred, ktero je tudi zastran osnove miru med Napoleonam Bonapartam (ki je bil takrat, o pervi francoski vojski leta 1797 še prav mlad vojskovodja) in med našo austriansko vlado v zgodovini znamenito.
Proti večeru sini se nazaj v Bruk vernil. Drugo jutro pa sim jo naravnost nazaj v Ljubljano potegnil in potem domu v Ter s t.
In tako je bilo konec tega mojiga potovanja — tedaj je to pismice tudi poslednje o mojim potopisu po Slovenskim. Veseli me, če si ga rad prebiral in če si kakosno drobtinico v njem našel, ki ne bo brez prida strohnela. Odkritoserčen kakor sim, sim povsod tudi od-kritoserčno govoril.    Z Bogam !