Umor ministrskefa pred« sednika grofa Stiirgkha S«rt ima dandanašnji na svetu ogromno žetev. LjiwR kosi in podira kar trumoma in kupoma. CloveStva se je polotila n«ka mrtvica, da so niti ne zaveda tega velikanskega umiranja. Ce se porofia o kupih, o stoterih, o tisočerib, ki so mrtivi obležali na bojnik pozorišcih, sc v javnosti povefta in pomnoži pozornost. Smrt nekaternikov ali oelo posameznika ostane navadno neopažena. Preteklo soboto, dne 21. oktobra, pa si j« smrt oa Dunaju izbrala žrtev, la je javnost ne more puSčafi v nemar. Osetfa, ki je padla kot njena žrtev, je bila v javnosti veleuvaževaiia, ker se je gibalp, na višinah življenja, moči in oblasti. Izguba dobrega, previdnega in izkušenega državnika, kakor je bil avstrijski ministrski predsednik grof Sturgjkh, je v resnih in težkih časih, v katerih se sedaj nahaja naša monarhija, velik in hud udarec. Ni pa samo močan utis napravila smrt grola Sturgkha, tenive5 zbudila je tudi veliko iii .splošno ogorčenje. Umor je ?nusen in velik zločin, ki je vreden vse obsodbe, naj izbaja iz tega ali onega nagiba, Morilee je dr. Friderik Adler, tajnik nemfike sooialdemokraške stranke, sin sooialdemokraškega vodifelja in poslanca dr. Viktorja Adler. Kateri so bili podrofoni nagibi, ki so tega duševno prenapetega moža nagnili k temu strašnemu zločinu, še ni znano. Sodnijska preiskava bo to dognala. 0 tem groznem činu, ki se je dogocfil v soboto popoldne ob !43. uri, priobčimo po poročilih, došlih iz Dunaja, naslednje podrobnosti: Umor. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je skoraj Tsak dan kosil v hotelu MeiBl in Schadn -v veliki jedilniei pri svoji navadni mizi. Tudi v soboto med Y~ 2. in 2. uro popoldne je prišel crof StiirglA v dvorano. V njegovi družbi sta se n&hajala tirolski namestnik grof Toggenburg, ki se je bil pripeljal isti dan zjutraj na Dunaj in je nameraval zojiet odpoto- vati, ia baron pl. Aehrenthal, ulansld ritmojster izven službe, brat rajnega zunanjega ministra groln Aehrenthala. Pri tretji mizi od mize ministrskega predsednis'<! irrofa Stiirgklia se j€ \^sedel mož, ki ga v hotelu, kamor so zabajali večintuna redni gostje, še niso zv pazili, a se ni razlikoval v zunanjosti od drugih gostov. Bil je to mož približno 30 do 40 let star, velik, širokopleč, plavolasih pristriženih brk, z očali, dolgih skrbno počesanih las. Vsedel se je tako na stran mize. d)a je im©l pred seboj Stiirgkhovo mizo, sedel je nasproti ministrskemu preds^iniku. Nasproti grofu Stiirgkhu ]e sadel s hrbtom proti opisanemu možu baron pl. Aehrentkal. Grof Stiirgkh je kosil, živahno se razgovarjajoč, prl črni kavi je kadil smodko. Tudi tujec je pokosil in je že plačal. Družba grofa Stiirgkha je nameravala oditi — kar vstane tujec in gre proti mizi miuistrskega predsednika. Grof Stiirgkli in grof Toggenburg sta videla, ko se je bližal. Mislila sta, da hoee obiskati družbo pri sosedTii mizi. Ko se je pa mož jiribližal mizi grola Sturgkha, je skoraj tekel; vtaknil je roko v žep; predno je kdo mogel slutiti, kaj namerava, je stopil na sfran k grofu Stiirgkhu in je nameril svo.; brovning-samokres proti njegovi glavi. Sturgkh j: najbrže zadnji trenutek slutil, da obisk velja njemu in se je nagnil nekoliko na stran, a suinil ni, da bo kaj tako groznega; obraz je imel ljubeznjiv, Kar st pričeli že padati streli; trije j)O vrsti. Tujec je — to so vsi videli — streljal na, gfofa Stiirgkha. Meril ji na glavo in je le predobro/adel. Stiirgkh se je nagnil na stran, nato padel na tla; kri se je razlila čez njegov obraz in polila ujegovo obleko. Skoraj ni mogoče predstavljati si straSno gro zo, ki je zavladala v dvorani; posebno oba tovariša rninistrskega predsednika sta bila osupnjeua, a le za trenutek. Grof Toggenburg je takoj vstad in dvignil stol kot orožje proti morilcu. Zločineo je hitel po dvorani protl vratom, za njim sta letela Tog:-renburg in Aelirenthal. Ko je pfišel napadalec do vrat, mu je prišel nasproti plačilni natakar Grumbach, ki ]e planil proti morilcu. Krepka roka natakarjeva je pritisnila na fla še vedno z revolverjem oboroženo morilčevo roko; med tem. ko sta se borila, je poCil četrti strel. Krogla iz zadela Aehrenthalovo desno stegno in ga lahko ranlla, a moril&o je bil ukroten; razorožili so ga in prijeli. Liki blisiku hitro se je i-azširila govorica o napadti na grofa Stiirgkha. Tako; je prihitel pomožni voz dunajskega rešilnega društva.z enim zdravnikom, ki je takoj videl, da ni no- bone pomoči več. Grof Stiirgkh je takoj po napadu umrl. Baron Aehrenthal j€ bil ranjen na spoflajem desnem stegnh; obvezali so ga in prei>eljali v bolniSnico; krogla, ki je raJiila Aehrenthala, je oplazila §8 tiidi ualakarjevo roko, ki je dvzal moriloa za roko. Kmalu po napadu so pri&li policijsM predsednik baron pl. Gorup, načelnik kazonske polioije dv, svet. Rtukka.rt in drugi policiiski uradniki. Prve pfltevftdbe je vodil v-olicijski predsetlnik sam. Zaslišavanie je trajalo ve6 ur. Po 6etrt na 5. uro so po prvera zaslišanju prepeljali morilca z avtomobilom t polioiiski zapor. Morilec je bil miren, fco so ga odp«ljali. Po umoru. Ko se je grof Stiirgkh zgru<lil na tla, je brizgnila kri po tleh. Krog umor]enega je naenkrat bila lnža krvi. Nekateri gostje, ki niso hiteli za moriloem, so priskočili h groiu, da bi mu pomagali, Pa je bilo vse zaman. Poklicani zdra\mik je tudi še poskusil zadnje sredstvo, ko mu je vbrizgnil neko tekočino, i>a ni bilo vec življenja v grofu. Nato je zdravnik izjavil smrt. Stiirgkhovo truplo je ostalo v dvorani, dokler ni dognala sodnijska komisija dejanskega položaja. Po četrt na 6. uri so mrlifia prepeljali v p> slopje ministrskega predsedstva, kjer so ga položili ra mrtvaški oder. V nedeljo dopoldne se je izvršila uradna raztelesba grofovega trupla. Po uradnem zapisniku o raztelesenju, ki je trajalo približno 3 ure, Je morileo izstrelil iz malega revplvtetrja 3 strele proti grohrvi glavi in slcer 2 proti čelu, enega pa proti nosni kosti, Strela proti čelu sta bila tako izstreljena, da sta prodrli krogli možgane, kjer sta obtičali, tretji strel je prodrl od zgoraj; krogla je prodrla skozi kosti obraza in je obtičala v vratu. Krogli, ki sta prebili Crepinjo, sta bili smrtnonosni. Smrt ie morala takoj nastopiti. V pondeljek zjutraj je blla naprava mrtvaSkega odra v palači ministrskega predsedništva dovršena. Truplo je ležalo na odru v slavnostni dvoratni v I. nadstropju. Dvorana je bila vsa 6rno prevlečena. Pri vzglavju odra je bil postavljen visokbronast križ. Pri vznožju odra so bili postavljeni na oglih 4 \eliki srebrni svečniki, vsak z 10 svečami. Na treK stopnjicah je stalo i?a vsaki strani po 11 srebrnih svečnikov. Pri vznožju rakve je bila na rdečem žametu postavljena grofovska krona in razni redovi In odlikovanja rajnega ministrSrkega predsednika. BolJ spodaj ob vznožju rakve je stalo razpelo z 2 svečni- koma fn posoda z blagoslo-vijeiio vodo. dčter Je bll defle rane od krogel. V dvorani ,so postavljene palme ter razne druge rastline in cvetlioe. Pred odrorn jc bilo položenih in ob stenah je viselo vse ]X)lno v«Doev. ObTestilo cesarju. — Cesarjevo in prestolonaslednlkovo sožalje. Kmalu po izvršenem umoru je ravnatelj oesarjeve osebne pisarne baron Scbiessl obvestil cesarja j 0 strašnem zločinu. Cesar je bil ob tej novici bridko \ iznenaden in je sprejel vest z globokim socutjein. — j Bratu umorjenega grofa, grofu Henriku Stiiirgkh, okrajnemu glavarju v Radgoni, je poslal cesar naslenje brzojavno sožalje: ,,Najglohlje pretresen vsled smrti svojega pred malo urami kot žrtev brezbožnega napada umrlega avstrijskega, ministrskega predsednika Karola grofa ¦Stiirgkha, Vašega prezgodaj premiuolega brata, spo- I znam za potrebno, da Vam, ljubi grof, kakor tudi Vašima bratoma Jožeiu in Ferdinandu in sestri grolici Ani Paar dam odkritosrčno zagotovilo, da najiskreneie in s celim srceni delim z Vami bol, ki Vae je zadela ob prebritfki izgubi. Z globoko žalostjo se spoininjam neprifiakovanega konca, ki ga je našlove-. dno zv«sto, v resaih časih izkušeno in požrtvovalno delovaiije grofa Karola. — Frano Jožei." Prestolonaslednik nadvojvoda Karol pa je i>oslal bratu Henriku sledečo brzojavko: »Globoko pretresen po brezbožuem napadu, kojega žrtev je v za monarhjjo tako znamenitem 6asu postal Vaš Wrat, se 6utim primoranega, ,da Vam izrazim svoje iskreno in toplo sožalje. Državniku, ki ga je zahrbtni napa.d iztrgal iz življenja in kateri je vso svojo delavnost posvečal dobrobitu države in je y«dno ravnal le pošteno, bora vedno ohranil hvaležen spomin." Pogreb. V torek ob VS. uri popoldne ie bilo truplo rajaega grofa v poslopju ministrskega predsedstva blagoslovljeno, odkoder je šel sprevod proti cerkvi sv. Mihaela. V cerkvi je dunajski knezoškof kardinal dr. PiJU truplo slovesno blagoslovil. Od tam se je sprevod pomikal proti južnemu toolodvoru. Cesarja je pn pogrebu zastopal generalni polkovnik nadvojvodti Leopold Salvatoiv Udeležili so se pogreba na Dunaju navzoči zastopniki tujib, nam nesovražnib držav, ministri, vsi službe prosti generali in štabni častniki, mnogo vojaštva, zastopniki uradov in obilno obCinstva. Ob %11. uri ponoči so truplo z železnico prepeljali v Halbenrajn blizu Rnjdgone, kjer se je  po<*r$b vržil v sreiflo ob 11. uri preipoldn«. Pogreba pnil udeležila poslanca dr. Korošec in morjeni grof Stttrgkh. avstrijski ministrski predsednik Karol Marija grof Stiirgkh je bll star 57 let. Rojen je bil leta 1859 v Gradcu, Po dovr&enih vseučiliščnib Šfudijah je stopil leta 1881 v politično službo, katero je pa že leta 1891 zapustil, ko je bil od Stajerskega veleposestva izvoljen v avstrijsko državno zbornico. Tri leta pozneje je bil poklican kot referent za avstrijske srednje šole v naučno ministrstvo, kjer je postal dvorni svetnik. V tej dobi je nastal boj za in proti slovenski gimnaziji v Celju. Stiirgkli je bil n»sprotnik te gimnazije, vsled katere je padlo ministrstvo Windischgratz ter je izstopil iz službe in odložil državnozborski niandat. Leta 1896 je bil izvoljen v štajerski deželiii zbor ia leta 1902 v državni ztfor. Ko je leta 1907 zopet in sicer v radgonskem okraju, kaiididiral za državni zbor, je propadel proti kršč.soo. kandadatu Krennu; kmalu nato je bil poklican v gosposko zbornico, Grof Stiirgkh je bil vee let minister. Leta 1901 je postal naučni minister. Dne 3. novembra leta 1911 je postal ministrski predsednik, ter ostal do svoje snirti. Rajni je bil saraskega stanu in ima pri Halbenrainu in Klocbu v radgonskem okraju obširna jiosestva. Njegov brat Henrik je okrajni glavar v. Radgoni, drugi brat JoStef je genoralai major iii tretji, Ferdinand, j« pa štajerski nameslniški podpredsednik. Morilee socialdeaioln-at dr. Pilderik Adler. Morilec je ostal popolnoma miren ter je tistim, ki so silili vanj, rekel: MProsim, gospodje, jaz vem, kaj sem storil in se dam mirno vkle»iti." Na vpraša-nje nekega Castnika: ,,Zakaj ste izvršili ta grozni Cin?" je odgovoril morilec: „0 tem se bom zagovarjnl pred sodišcem; moje ime je dr. Friderik Adler, sem pisatelj in stanujem v ulici Sonnenhof štev. 6." Morilca so izročili polioiji in spravili v zapor. Dr. Friderik Adler je sin socialdemokratifinega poslanca, ustanovnika rn voditelja avstrijgke sooialne demokra«ije, dr. Viktorja Adler, |h je star 37 let. Morilec je pisatelj in je o)j«lodanii *tŁ politi6nih in socialnih spisov. Kot govornik je nastopal na socialdemokraških zborovanjih, tako posetfno na Zgornjem Štajerskem leta 1911 na volilnih shodih. V pon,deljek, dne 1C oktobra, je bil v Gradcu, kjer je sodrugora govoril o vojski v zgoclovini socialne demokracije. Kot tajnik nemške socialdemokraške straJike je bil dokaj vplivna oseba, ter je skušal svoj vpliv razširiti z znanstvenim listom ,,Der Kampf", ki ga je izdajal. Pripadal je najskrajnejšemu radikalneniu krilu stranke ter je skušal ideje poslanca Liebknecbta iz Nem6ije udejstviti tu.di v Avstriji. V začetku vojske je bil vpoklican v vojake, toda vsled srčne hibe je bil oproščen od vojaške službe. Moritec je oženjen in oče treh otrok. Morllčeve rodblnske razmere. Dr. Friderik Adler je stanoval v dunaiskem okraju Margareten v Sonnenhofgasse Šf, 6. Stanoval je tam že 4% leti; stanovanje ]e obsegalo jdve sobi, majbno sobico, majhno kopalnico in kuhinjo, Ker pa stanaj« njegova ž«na z otrooi: dve deklici ia »l: %*ek, vefi let v Svioi, je bival sam v svojem aimoe&nju. Eno sobo je oddal nekemu podnajemnitai, kl }ft pa moral odriniti k vojakom, ko je izbnibnila TO|naHišnica Brummer je povedala, 3a je bdl dr, Adler zalo mirna stranka in da ni v liiši z nikonrar obfteval. Vsak dan je hišnicl izročil kljufie svojega stanovanja, katero je pospravljala. Tudi v soboto opoldne okoli 12, ure je poiskal dr. Adler hišnico, kateri je popolnoma miren izročil ključe stanoTanja« Hi8nio» ni opazila na dr. Adler]u najmaTijŠega razhnrjenja. Izročil ji je ključe in jo prijazno pozdraTB, kakor vedno, kadar je občeval ž njo. Komislja- kf ^e preiskala stanovanje, ga je zape6atila.i Morilčevo zasllšanje. Morilec je vedel, da grof Stiirgkh rsak dan ob«duje v hotelu MeiBl in Scbadn. Zato je Šel v tc gostilno in si izbral prostor, odkoder Wi mogel y bgodnem trenotku nastopiti proti grofu Stiirgkhu. Kakor poroča »Fremdenblatt", dr. Frio Adler na mnoge vprašanj noče odgovarjati. Ponovno je izjaril, da se j« popolnoma zavedal dalekosežnosti srojega čiaa. Popolnoma trezno je sklenil napad in ga izviedel, tm da bi ga bil kdo nago)varjal in da nima nobenih sokrivcev. Popolnoma se hoče, kakor prairi, zagovarjati še le pred sodišfiem. Posamezne irpoT«di napadalca so tako zmedene, da se dvomi o zavestnosti njegove osebe, Nekateri listi poročajo, da Živi en» njegovili sester že v«5 let v blaznici. V nedaljo ob petih popoldne je o6« morilčev — poslajiec dr. Viktor Adler — prišel v polieiisko posiop.j€ ter prosil, d* sme govoriti s sinom, kar se mo je tudi dovolilo. V oelicl policijskega poslopja se |e morilec obnašal popolnoma mirno, brez ugororai spr©jema in povžije jetniško brano ter na starljeaa vprašanja odgovarja mirno in stvarno. Dela utis ne si« cer blaznega, pa vendar zelo prenapetega ftloveka, ki ne kaže, da bi njegovo \rest obteževala krivda ti~ mora. V pondeljek ]e bil morilec drugič sodnijsko SBBrslišan; v torek so ga prepeljali v deželno sodiš6e.