93 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 93 O knjigi Življenja knjig z domačih knjižnih polic Gregor Škrlj V službi sem se prvič srečal z uporabnico, ki je rekla, da doma praktično nimajo knjig in da imajo na steni zgolj televizijo. To me je dobesedno šokiralo in mi dalo misliti. Področje sem želel bolje raziskati, poiskati kakšno gradivo, raziskavo in tako mi je pod roke prišla knjiga z naslovom Življenja knjig z domačih polic (2019). Avtorica Pia Marincelj je knjigo izdala na podlagi magistrskega dela, kjer je raziskovala domače knjižnice posameznikov. Knjiga je razdeljena na poglavja o razvoju domačih knjižnic, pomenu domače knjižnice, nato so predstavljene raziskovalne metode ter rezultati in razprava. Poglobljeno je raziskala domače knjižnice skozi zgodovinski razvoj zadnjih 60-ih let, ob tem pa je hotela dobiti uvid v primerjavo pri opremljanju domov in tiskanim knjigam namenjenega pohištva, saj se v zadnjih letih veliko omenja porast prodaje in uporabe e-knjig. S pomočjo raziskave in spletne ankete je pridobila zelo zanimive odgovore na zastavljena vprašanja v povezavi s knjigami, lastništvom tiskanih in e-knjig, branjem (pogostost), domačimi knjižnicami, obiski javnih knjižnic … Zelo zanimivo je brati njeno opisovanje pregledanih revij Naš dom, kjer je ugotavljala, kako so se skozi čas spreminjale domače knjižnice (avtorica je zapisala, da je med pregledovanjem opazila, da so na začetku velik poudarek dajali na arhitekturno-gradbeniške vsebine in knjižne police, kasneje pa na dizajn in življenjski slog ter police so počasi izginile). Poseben čar knjige so tudi vključene fotografije domačih knjižnic posameznikov, na katerih se odraža duša, karakter in stil posameznika. Največ sem se zadržal pri vprašanju ‚Kako pomemben del vašega bivalnega prostora predstavljajo knjižne police?‘, kjer je od 1052 anketirancev kar 33 % odgovorilo, da je zelo pomemben, 52 % da je pomemben in le 15 % anketirancev kot manj pomemben. In ob tem še ne izgubim upanja za domače knjižnice in lastništvo knjig. Če še na kratko povzamem avtoričine ugotovitve, so skozi zgodovino na razvoj domačih knjižnic in knjižnih polic vplivali dejavniki: pismenost prebivalstva, dostopnost in nosilec besedil, javno zanimanje za besedila in prisotnost drugih medijev.