AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 29, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. ije poročajo o velikih izgredih IzFr ancije so baje na potu nemške divizije v severno Italijo; italijansko vojaštvo zdaj z orožjem čuva nad nemškimi četami, da jih ljudje ne napajajo; mirovni odposlanci so baje že na potu v London in Washington. so JJ°nc*on> 28. julija.*—Radio iz Alžira je danes poročal, da sh. ■/angke čete zasedle kolodvore v Milanu, kjer s topovi in Jmcami držijo narod v šahu, da ne demonstrira proti nem- Ker^ vojaštvu. £redfaC''0 Pa Por°ča, da so se vršili v Milanu veliki iz- ' 111 da je moralo posredovati vojaštvo. Vse banke v mestu 80 ^prte m vojaštvo ima dosti dela, da razganja ljudi, ki de-lra.io po ulicah za takojšen mir. ftonstr; I driji se že kregajo, & kriv zveze z ^skimrajhom ktal°jed0n' Med bolgarskim in njegovim briši m Preds. Filovom je začei° SlCOr° do PretePa> ko sta la«. dru& drugemu očitati (tal 2 Nemčijo. Kralj je oči- 40emierju'da J'e on zvodil Itak, ° d • ZVezo z Nemčijo ter katastr1Vedel zdaj dinastij'° do očita] i ' Je Pa kralju v^' a Je sam spravil deželo •je„?j\položaj, ker on je bil, al Hitlerja. haiajo Madžarske pa pri-ločila, da je madžar-naprosila Turčijo, | ki Daj ij(jsr litij; 2 eduje zanjo pri zavezal v o Pl'emirje. Baj£ je dor m^^grad Krištof Kalay, F^a že 2arslcega premier j a, ki Ntni Vodila>da začne z mi- j ^liifl p0gajanji, kadar se bo Vstjj Madžarska tudi že 1 JUgosl°vansko vlado v ' ji je pripravljena ^az; aJ vse ozemlje, ki ga je 1 °bveSKi aŽa Mihajlovič je '°slala xj sv°jo vlado, da je Ph letal mŽij'a na stotine b°j" v Jugoslavijo zadnje —°— tj 1 ^rnarji v revol- Norveškem %orm- - p°sadke nem- [°%Jlarjev' ki 80 Prideljeni ]S oblj' S° Se "Prle in V°" |ile J?'1 so jih mnogo po- ^ "Pora. Vest je potr- stranka. Veške glavnega mesta Švicarski radio trdi, da so izbruhnili izgredi v ducat italijanskih mest in da je položaj že podoben revoluciji. Rimski radio je danes poročal, da je nova italijanska vlada maršala Badoglija ukazala razpustitev 21 let stare fašistične .stranke. Na meje prihajajo poročila o krvavih izgredih in demonstracijah skoro po vseh italijanskih mestih. Povsod odmevajo streli in kri teče v potokih. Med demonstranti je narod, ki se je naveličal vojne in komunisti, ki so se morali dolgo časa zatajevati. Na drugi strani so pa fašisti, ki bi se še radi vzdržali na površju. Mase naroda so se vile po ulicah Milana kljub obsednem stanju, ki je razglašeno nad I Italijo in vpile: Svoboda! Mi hočemo mir! Položaj je skrajno resen. Delavci so pustili delo v tovarnah. O krvavih izgredih poročajo iz Neapla, Bari, Taranto, Trsta, Benetk in Turina, kjer so ljudje praznovali padec fašizma. Časopisje v Turinu tolaži narod češ, da se miru ne more skleniti v dveh dneh. Največji izgredi so pa v Milanu, ki je rojstno mesto fašja. Fašisti so okupirali neko poslopje in streljali skozi okna. Prišlo je vojaštvo, ki je poslopje obkolilo. Novi vladni kabinet se je sestal k prvi seji v torek v Kvi-rinalu. Kabinet je odglasoval, da se vzpričo novih političnih dogodkov razpusti fašistična V Wjnem *>ank Cirku je « zvečer okrog 10:30 potu v Charity bolniš-la zgrudil ter umrl i J*' star 59 let, stanu-13 E. 41. St. Tukaj 513 2alujočo soprogo Mag- ' ?ka.Ch MiUer in 6 otrok: fcVLi arlesa Pri mornarici Louisa'Cpl- elen *°rt Monmouth, N. O"* BettiB in Chris-Fertschak, vnuka in in Lawrence Bet- ^ je k-, 'Ugih sorodnikov. S i Kava ni od danes naprej več racionirana Washingto n.—Predsednik Roosevelt je v nocojšnem govoru na radio naznanil, da se je dovoz po morju toliko izboljšal, da zdaj ni več nevarnosti, da bi primanjkovalo kave in da bo vzeta iz liste racioniranih živil. Kmalu bo dobil narod tudi večjo količino sladkorja. Takoj zatem je pa urad za kontrolo cen naznanil, da je kava vzeta iz racioniranja in da stopi ta odredba v veljavo danes, v četrtek. Urad za kontrolo cen tudi naznanja, da bo dobilo civilno prebivalstvo kmalu več mesa, ker ga armada ne bo več toliko kupovala in ker prihaja vedno več goveje živine na trg. Ameriški bombniki so razbili nemško tovarno za gradnjo letal London, 28. jul. — Ameriške zračne trdnjave so poletele danes globoko v Nemčijo in bombardirale tovarno za letala v Kasselu, 200 milj v notranjosti Nemčije. Nemška bojna letala so se dvignila, da prestrižejo ameriške avijatičarje. Nemci so v boju z Amerikanci izgubili 69 letal. 23 ameriških bombnikov se ni vrnilo z napada.. ......' Druga skupina ameriških bombnikov je pa bombardirala nemške naprave po Belgiji in severni Franciji. Duče, kje si? Pravijo in trdijo, da Dol-fe Hitler poizveduje na vse strani, da bi zvedel, kje da se nahaja zdaj Mussolini, odkar so mu v Rimu odpovedali korito. Da se Hitler ■toliko zanima za Mussolini-jevo sedanje bivališče je vzrok ta, ker bi ga rad vprašal, če je tcun tudi zanj, za Hitlerja, kaj prostora. Aha, najbrže bo na mejah v nevtralne države kmalu tak drenj, da ne bo kavi pljunit. Ameriške čete so zasedle Cefalu in 5 drugih mest v Siciliji Afrika, 28. jul. — Ameriške čete, ki prodirajo vzhodno po Siciliji, so zasedle pristanišče Cefalu, 90 milj zapadno od Me-sine. Amerik anci prodirajo zdaj proti močno utrjenemu j |Vojni zločinci ne bodo ušli Rusi stalno napredujejo pri Orlu in drugod London, 29. jul. — Nadi • al*!) la 2,500 nacijev je včeraj padlo pod |{Q7||1 KftAQPVP I silnim navalom ruske armade, ki £iGgULQ VIJO liUUOCVUl je zopet napredovala pri Orlu I--- od dveh do štirih milj. Rusi so včeraj okupirali nadaljnih 30 naselij, vključno železniško postajo Stanovoj Kolodec, 11 milj ju-žnovzhodno od Orla. Polnočno poročilo iz Moskve zatrjuje, da kažejo Nemci viden znak utrujenosti po 17 dneh ne. prestanega napada od ruske armade. Nemške rezerve morajo takoj v boj, kakor hitro pridejo na fronto ter jim ne dajo niti časa za odpočitek. V važnem govoru na radiju je predsednik Roosevelt razpravljal o bojni in domači fronti. Obljubil je vso podporo vrnivšim vojakom po vojni. Od domače fronte je odvisno, kdaj bomo dobili zmago in končali vojno, je svaril. Washington, 28. julija. — Predsednik Roosevelt je danes strani' slovesno izjavil vsemu svetu, da Mussolini in njegova fašistična ganga ne more uteči kazni za zločine prot človečanstvu in da so naši pogoji za Italijo še vedno "brezpogojna vdaja," kakor so za Hitlerja in njegovo gango ter Toja in njegovo gango. "Prva razpoka v osišču je že ——— Poročila iz Madrida trdijo, da so urednika Gaydo ubili Japonski in nemški diplomati v razgovorih New York. — Radio iz Tokia javlja, da je bil nemški ambasador Stahmer v avdijenci pri japonskem zunanjem ministru. Nemški diplomat je bil od nedelje že dr.ugič pri japonskem ministru. Japoncem je bilo povedano, da obstojajo še vedno tesni odnošaji z Nemčijo in Italijo. v Poročila iz Madrida so sinoči pristanišču San Stefano, kate- trdila> da je bil ubit Virginio rega branijo Nemci. Gayda> urednik Mussolinijeve- Amerikanci prodirajo na široki fronti ob obrežju in dalje po notranjosti očoka. Zasedli so tudi Alimena, 2j|5 milj južno od Cefalu in štiri |lruga mesta. V sredini Sicilije prodirajo kanadske čete, ki, poročajo o uspehih. Osma angleška armada je še vedno pred Catanijo, kjer je že trinajstldni. Neuradno se sodi, da je v zavezniških rokah 1^0,000 vojnih ujetnikov, dočim sb bile zadnje uradne številke 70,000 ujetnikov. V •-.V*" — ■ ~ 1 'l l'.' I'.Q— Banka bo odprta ves dan Vsak petek bo slovenska banka odprta ob 9:30 do 8 zvečer za vse posle, ki spadajo.v bančno področje. O pokojnem Svetini Poroča se nam, da je bil pokojni Vincenc Svetina doma iz vasi Kačiče, fara Rodik na Primorskem ; to je blizu Trsta. ga lista II Giornale d'ltalia in glavni zagovornik fašistične stranke. Radio iz Londona pa obratno trdi, da so bili aretirani in obtoženi veleizdaje Gayda in trije drugi fašistični uredniki in sicer glavni uredniki listov: II Telegrafo of Leghorn, ki je bilo glasilo grofa Ciana, II Popole Di Roma in La Stampa. -o- Dve operni predstavi V clevelandskem mestnem avditorij u_bQ|t&. na 14. in 15. avgusta dve operni predstavi in sicer bo v soboto večer 14. avgusta Verdijeva "Aida," v nedeljo popoldne 15. avgusta pa "Carmen." Gostovali bodo člani Metropolitan in Chicago opernih družb. Vstopnina bo od 83 centov do $2.75, vključno davek. Lože bodo po $3.30 in čisti preostanek bo šel za ruski relif. v Ljubljani, kjer Č|.J je b.";K?j sorodnikov. Tu- %CVN38 let ter *bii uNolaVHPrej Št" 5 SNPJ Žel Hot. lent 1288. Pogreb S Sita 23UtraJ ob 8:15 iz ^ 8t C1 Nebnega zavoda, °b 9 ;dU Ave- v cerkev sv. « «a Kal vari j o. Naj lu> Preostalim so- »o, % % v *Sxrojenčka 'Hov °roi olj eni bo po-Jen*ka družine Las- Glede položaja prihajajo najrazličnejše vesti. Nekatere trdijo, da je nova italijanska vlada že poslala zastopnike v Lon don in Washington, da se začno dogovori glede premirja. Dru ge vesti to zanikujejo. Iz Cari grada se poroča, da sta se v naglici sestala turški in italijan ski zunanji minister in da bo Turčija posredovala pri zaveznikih za premirje z Italijo. Iz Švice se poroča, da odha jajo nemške čete proti severni Italiji, ker se Nemčija ne more zanesti na novo italijansko vlado. Iz Balkana poročajo, da so italijanske čete že deloma odšle iz Grčije in Albanije. Kje je zdaj Mussolini, se natančno še ne ve. Nekateri trdijo, da je v Švici, drugi da je v Španiji, tretji pa, da je ujetnik v neki vili blizu Rima. -o- K molitvi Članice Oltarnega društva fare sv. Kristine naj se zbero jutri večer ob 8:30 v Svetkovem pogrebnem zavodu, da se poslo-ve od pokojne sestre Agnes Korošec, v soboto ob devetih pa naj se udeleže pogrebne maše. Nov grob Po dolgi bolezni je umrla včeraj zjutraj ob osmih na svojem domu Marija Volčanšek, rojena Sket, stara 77 let. Doma je bila iz vasi Rogaška Slatina na Spod. Štajerskem, odkoder je prišla sem pred 43 leti. Bila je članica društva Sv. Reš. Telesa in 3. reda sv. Frančiška. Tukaj zapušča tri žalujoče sinove: Ladislava, Edvarda in Jakoba, tri hčere: Pauline Perhavec, Louise Ferfolia, Alice Van Catt, dva pravnuka in 21 vnukov. V starem kraju pa zapušča tri sestre in dva brata. Pogreb bo v soboto ob 8:30 iz hiše žalosti, 3564 E. 82. St. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Ferfolia. Naj dobra mamica počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Molitev za pokojno Članice dr. Sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca se bodo zbirale ta teden vsak večer ob sedmih v cerkvi, kjer bodo molile za pokojno sestro Mary Volčanšek. Iz bolnišnice Mrs. Franes Kosten iz 20667 Miller Ave. se je povrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu. Naši vojaki Pvt. Al Paulin, sin Mr. in pa komarji so tam zelo neolika-Mrs. John Paulin iz 19523 Shawnee Ave. je prišel domov na dopust za 12 dni. Prijatelji so pro-šeni, da ga obiščejo. Njegov na-,slov v armadi je: Pvt. Al Paulin, 97th Division, Quartermaster Co. APO 445, Camp Swift, Texas. ni. pa pa la Iz Greensboro, North Caroline, se je oglasil vojak Pvt. Anthony Gerchman, ki služi pri le talskem koru. Anthony je sin tukaj," je izjavil Roosevelt. "Zločinski, koruptni fašistični režim v Italiji se kruši." Mr. Roosevelt je obljubil, da bo zopet kmalu pred narodom ter mu bo razložil resne načrte glede vojne in domačih problemov. "Banditska filozofija fašistov in nazijev se ne more vzdržati," je govoril predsednik na radiju. "Vojaško premoč Združenih narodov, na vodi in na suhem ter v zraku, smo postavili na pravi kraj in ob pravem času." Omenil je, da je za Italijo vojna že izgubljena in da bo italijanski narod v vojni samo tako dolgo, dokler ne bo sprevidel, da je vsak odpor zastonj. "Mussolini se je odpovedal vladi, ko je videl, da je izgubil igro. Toda fašistična ganga bo pripeljana pred sodni stol ter kaznovana za svoje zločine proti človeški družbi. Noben zločinec ne bo ute-kel kazni samo z "resignacijo." Predsednik je orisal položaj na bojni fronti ter poudarjal, da imamo iniciativo v rokah povsod, v Evropi kot na Daljnem vzhodu. Nato je omenil, da je obljubil naši bojni sili, da svojih borcev narod ne bo pozabil po vojni. Povedal je, da bodo dobili vojaki podporo od vlade od časa, ko bodo odpuščeni iz armade, pa do časa, da bodo dobili delo; ako ne bodo mogli dobiti dela, bodo dobili brezposelno zavarovalnino, socialno varnost ter obljubil zadostno podporo pohabljenim vojakom. Ni se hotel izjaviti, kdaj bo vojna končana. Rekel je le toliko, da je zmaga odvisna od obeh front, domače in one na bojni poljani. Predsednik je posebno poudarjal borbo Rusije ter izjavil, da svet še ni videl takega odpo- edini glede povojnih načrtov v splošnem, toda da so tudi edini v tem, da zdaj ni časa o tem razpravljati v podrobnostih, ker edina važna zadeva danes je, da gremo z vojno naprej in jo tudi dobimo. Na Calumetu je umrl bivši slovenski časnikar Calumet, Mich. — Dne 21. julija je bil pokopan John J. Plautz (Plaveč), star 70 let in rojen v Dobličih pri ičirnomlju v Beli Krajini, bivši urednik Glasnika, slovenskega tednika v Calumetu, ki je propadel že med prvo svetovno vojno. Pred petimi leti mu je umrla žena in od takrat ni bil več zdrav. John je prišel v Ameriko leta 1887 "kot štirinajstleten deček potem, ko je do. vršil dva gimnazijska razreda v Novem nrsstu. Njegovi starši (oče mu je bil živinozdravnik), bratje in sestre so bili že tukaj. Urednik Glasnika je bil dvakrat, prvič leta 1902 in drugič od leta 1908 do 1910. Imel je zelo dober in originalen humor in napisal je precej šaljivih, satiričnih črtic. Kolikor ni časnikaril, je pa opravljal kot samouk razna me-haniška in tesarska dela. Bil je tudi izvrsten tenorist, dramatski diletant in aktiven društveni delavec. Zapušča več bratov. -o- Nadškof Spellman je na potu domov Washington.—D r ž a v n i department naznanja, da je new-yorški nadškof Franis J. Spellman na potu domov iz Evrope in Afrike. Kupujte vojne znamke! n na n V soboto pride domov na dopust Pvt. Louis D. Kodek, sin Mrs. Kodek. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo. Njegov naslov v armadi je: Pvt. Louis D. Kodek, 35049982 Co. "M," 386th Inf. APO 445, Camp Swift, Texas. t® lea a Mrs. Mike Franko iz 1010 E. 70. St. naznanja, da je odšel 26. julija že njen drugi sin Eddie Lampret, k vojakom. Poročen je že nad štiri leta in ima 9 mesecev starega sinčka. Za ženo ima hči poznane Steklasove družine iz 39. ceste, želimo mu vso srečo in pa da bi se zdrav vrnil k svoji družinici. — Njegov mlajši brat Albert se je tudi oglasil iz Alabame in naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. Albert J. Lampret, Co. "A," 297th Engr (C) Bn. Camp Rucker, Ala. Pravi, da se mu vojaški stan prav dopade, samo vročina je huda in Mrs. Frances Gerchman iz 19192 Abbey Ave. Svoj dom ima pa na| ra, takih žrtev, take odločnosti, 20741 Tracy Ave. Upamo, da se kmalu zopet vrne k svoji soprogi in hčerki. Njegov brat Staff Sergeant Hubert Gerchman je pa že 14 mesecev pri koru mari-nov na Irskem. 1 kot jo kaže ruski narod v tej voj. ni pod vodstvom maršala Stalina. Mr. Roosevelt je končal z besedami,, da so Združeni narodi V bolnišnico Nevarno je zbolel' Frank Go-linar iz 21121 Arbor Ave., Euclid, O. Odpeljali so ga v Womans bolnišnico. Obiski niso še dovoljeni. Druga obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Antonom Pekol v spomin 2. obletnice njegove smrti. m sa B Poročnik William F. Zakraj-šek, sin Mrs. Frances Zakrajšek iz 1083 Addison Rd. je prišel na kratek dopust. Nazaj v garnizi-jo se vrne v nedeljo. SS PB. IN Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, 5814 Bonna Ave. sporočata naslov sina-vojaka: Pvt. Anthony L. Znidarsic, 35066256, Training Group Co. Class 90, Keesler Field, Miss. irei M aa Mr. in Mrs. Romih iz 18309 Edgerton Ave. naznanjata naslove svojih dveh sinov pri vojakih: Pvt. L. A. Shally, Co. "B," 10th Bn. 4th Platoon, Camp Wheeler, Ga. — Sgt. C. J. Shal-lv, ASN 351366015, 49th Station Hospital, APO 635, c/o Postmaster, New York, N. Y. Ljudje v okraju Cuyahoga, ki imajo majhne dohodke, bodo dobivali zdravniško oskrbo poceni Načrt, ki je bil v delu zadnjih sedem let, bo stopil kmalu v veljavo. Ta načrt govori za popolno zdravniško oskrbo nižjim slojem z najmanjšimi mogočimi stroški. Načrt je omogočila zveza zdravnikov, pri kateri sodeluje več kot 51 odstotkov vseh zdravnikov v tem okraju, kot to zahteva postava. Te zdravniške oskrbe se bodo lahko posluževale samske osebe ki nimajo letnih dohodkov več kot $1,800 in zakonci, ki nimajo letnih dohodkov nad $2,400 Samske osebe bodo plačevale 65 centov na mesec, mož in žena $1.40 in družina $1.85. Za ta redni asesment bodo dobile osebe, ki za to plačujejo, popolno zdravniško oskrbo, operacije, preiskavo z X-žarki in sploh vse, naj bo to v bolnišnicah ali doma. Vsaka eseba, ki bo pristopila k temu načrtu, bo dobila listo zdravnikov, ki so v tej zve-z in potem si vsak lahko izbere zdravnika, katerega si hoče. Okrog 15. avgusta bodo dana v javnost vsa imena zdravnikov te zveze. Predsednik te zdravnike organizacije je dr. Harry V. Pary-zek, eden izmed odbornikov je pa tudi dr. M. F. Oman. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBKVKO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po po4t4, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poiti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $0.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per yew D. s. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« D. S. and Canada $2.00 for 8 month«. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 month«, $2.00 for t month« Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 177 Thur., July 29, 1943 Še na mnoga leta! Dragi Finito! Danes torej obhajaš svoj 60. rojstni dan! Upamo, da si ga boš zapomnil, ker v takih okoliščinah, kot danes, ga še nisi obhajal. Želimo ti, da bi ostal pri najboljšem zdravju do konca te vojne in še dolgo let potem. Zlasti ti to želijo primorski Slovenci, ki te ne bodo nikdar pozabili, na to se lahko za-neseš. Do konca te vojne se boš že kako prebil. Po vojni te pa vabimo v naše lepo Primorje, da bi tam prebil ostale dni svojega življenja. Garantiramo ti, da bomo dobro skrbeli zate. Lačen ne boš, to ti obljubljamo. Vsak dan trikrat boš. dobil ricinove-ga olja, kolikor boš hotel in še več. S tem ti bomo gotovo ustregli, saj je bilo ricinovo olje, po tvoji misli, najboljše "zdravlio" za Slovence. Če je bilo dobro za nas, bo dobro za te. Tudi dolgčas ti ne bo med nami. Imel boš vedno kak opravek, da ti bo hitreje minil čas, in da se ne boš polenil. Peljali te bomo na naša pokopališča in ti dali kamnoseško dleto v roke. Za kratek čas boš lahko z dletom odstranil italijanske napise z spomenikov naših pokojnih in vklesal zopet slovenska imena, kot so bila prej. To bi bilo pošteno. Ne misli, da te bomo imeli zaprtega. O, ne! Skrbeli bomo za to, da boš imel vedno dovolj svežega zraka. Vozili te bomo iz enega kraja do drugega po našem lepem Primorju. Najprej se bomo ustavili na Bazovici. Tam nam boš pomagal iskati grobove naših padlih žrtev, Bidovca, Marušiča in drugih. Tebi bo gotovo znano, kje ste jih zakopali. Gotovo nam boš rad pomagal prenesti jih v blagoslovljeno zemljo in okrasiti njih grobove. Potem bom šli doli v naš lep Trst, kjer si boš lahko ogledal slovenski narodni dom. Gotovo se ti bodo zbudili ob pogledu nanj lepi spomini. Potem te bomo peljali od vasi do vasi, v Kobarid in drugam, kjer bomo obiskali grobove drugih naših ljudi, ki ste jim vi, fašisti, preskrbeli prezgodnjo smrt, najbrže iz same ljubezni, da ne bi učakali te strašne vojne. Še v posebno izredno čast te bomo pa enkrat na leto peljali v našo slavno Postojnsko jamo, ki bo vsa briljantno razsvetljena. Tam te bomo posadili na častno mesto in silne množice naroda bodo prihitele od vseh strani in te gledale. Kaj hočeš še večje časti! Bodi brez skrbi, nič žalega ti ne bomo storili. Skrbno bomo gledali na to, da boš zdrav in rejen in da boš dolgo živel in da se boš radoval ob pogledu na lepo slovensko zemljo, po kateri bo ukal slovenski fant pod oknom slovenskega dekleta, ki mu bo povijala šopke nageljčkov in rožmarina. Torej nikar ne žaluj ob današnji 60 letnici svojega rojstva, če te je nehvaležni narod brcnil iz svoje srede. Potrpi in tolaži se z mislijo na lepe čase, ki jih boš imel pri nas ,na naši lepi primorski zemlji. Izjava konfuznosti Uvodnik v Prosveti je nedavno nanizal toliko konfu-znih izjav, da res ne vemo, pri čem da smo glede našega SANSa — ali je potreben, ali ne, ali vrši svojo nalogo, ali je ne vrši. Naj navedemo nekaj stavkov iz Prosvete: "Kako morejo ameriški Slovenci nekaj zaključiti za svoje rojake v starem kraju? Ali bi bilo to demokratično? Niti malo ne! O bodočnosti Jugoslavije morejo pravovelja-vno govoriti in sklepati le oni Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki so v stari domovini, ki so državljani tamkaj. Nihče drugi! "Mi v Ameriki, ki smo državljani Združenih držav, lahko izrazimo svoje želje'in nekaj priporočamo glede stare domovine in to je vse, kar moremo storitve se nočemo osmešiti — če nam je res kaj za demokracijo. "S tega stališča je popolnoma pravilno, da SANS nadaljuje s svojo misijo pomirjevanja brez ozira, če kaj doseže ali ne. Važno je, da se blaži spor — da hladnokrvni in trezni možje poskušajo prepričati ekstremiste, kogar med njimi je še mogoče prepričati, da naseljenci v Ameriki ne odločujejo in naši konflikti na tej strani oceana so brez pomena. Če moremo kaj pomagati nesrečnikom v starem kraju gmotno in z dobrim nasvetom, je vse, kar moremo storiti. Vse drugo je njihova zadeva, kajti mi ostanemo tukaj. "Stavimo nekaj, da bo rešitev Jugoslavije vsa drugačna, kakor pa računajo nekateri ljudje v Ameriki, ki v ta namen trošijo denar, čas in energije. Sedanji ministri v Londonu bodo popolnoma pozabljeni po osvoboditvi — in prav tako bodo pozabljeni mnogi kričači, ki danes objavljajo proklamacije, delajo avtoritativne zaključke in pod krinko demokracije streljajo največje kozle." Tako piše Prosveta Zdaj pa res ne vemo, ali je bil ustanovljen SANS in da zbira tisočake samo v ta namen, "da nadaljuje s svojo misijo pomirjevanja brez ozira, če kaj doseže ali ne," — če pa kmalu potem pravi, "da naseljenci v Ameriki ne odločujejo in naši konflikti na tej strani oceana so brez pomena." Hrvatov in Srbov v Ameriki ne bomo nikdar spravili skupaj in koncem konca je tudi brez pomena, če jih, ali jih ne, ker po mnenju Prosvete mi ostanemo tukaj, ker o bodočnosti Jugoslavije morejo pravoveljavno govoriti in sklepati le oni Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki so v stari domovini, ki so državljani tamkaj. To je popolnoma pravilno — toda po takem zaključku Prosvete pa res ne vemo, zakaj bi SANS zbiral tisočake in obdržaval svoj urad s plačanim tajnikom. Ali samo zato, da bomo vlekli skupaj Srbe in Hrvate, kar je zlivanje vode v morje? K veliki konfuziji tega vprašanja je dodala Prosveta dovolj gradiva še za večjo zmedo. Zapisnik četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta Predsednik ETBIN KRISTAN odpre sejo dne 12. junija 1943 ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobi hotela Sherman, Chicago, Illinois. Poleg njega so navzoči: prva podpredsednica Marie Prisland, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Joseph Zalar ter odborniki Vincent Cainkar, Leo Jurjevec, dr. Frank J. Kern in Frank Zaitz; navzoča je tudi namestnica Katka Zupančič. Predsednik predloži v odobritev sledeči dnevni red: 1.) Poročila a) predsednika, b) podpredsednikov, c) pomožnega tajnika, d) blagajnika, e) odbornikov. — 2.) Zadeva tajnika. — 3.) Vprašanje zemljevidov in Moodiejevega članka. — 4.) Skupna seja v Pittsburghu in volitev delegatov. — 5.) Predlogi za skupno sejo. — 6.) Sklicanje širšega odbora. — 7.) Predlogi. — 8.) Razno. — Soglasno sprejeto. Ker je bil zapisnik že prej odobren od predsednika ter nato priobčen v časopisih, se smatra za uradno sprejet in ponovno čitanje je suspendirano. Zapisnikar poroča o prejemu pisma od gl. tajnice Progresivnih Slovenk, sestre Josephine Zakrajšek, v katerem prosi za popravek zapisnika v toliko, da je krožek štev. 7 Progresivnih Slovenk osvojil sklep prispevati 10c mesečno od članice za SANS in ne centralna organizacija. — Poročilo se vzame na znanje in se zanese v zapisnik te seje. Predsednik Kristan nato predloži sledeče poročilo: PREDSEDNIKOVO POROČILO za sejo Slovenskega ameriškega narodnega sveta dne 12. junija 1943 Od zadnje seje našega sveta se je delo zelo razvilo in naravno je, da je bil pri tem tudi predsednik prizadet. Moja ko-respondenc^ se je nenavadno pomnožila in to se lahko pravi tudi o drugih opravkih, ki so v zvezi s predsednikovimi dolžnostmi. . To smatram za prav dobro znamenje, ker nam kaže, da pro dira zanimanje za naše dalo v vedno širše kroge in se utrjuje spoznanje, da je bodočnost našega naroda v stari domovini v veliki meri odvisna od naporov tukajšnjih Slovencev in Jugo slovanov v smislu sklepov Slovenskega narodnega kongresa. V zvezi s tem naj tudi omenim, da se množe znamenja, ki kažejo, da se nekdanja, precej razumljiva, četudi obžalovanja vredna apatija mnogih važnih fatkorjev v zadnjem č ^ kloroforma. 21 ....."'.V ft > uiniH"" Poleg vseh drugih J ^ težav, ki jih imajo nasi i" j „ tj ji danes na ramenih, s0 j 2 še enega, ki je zlasti oo ka precej težak. Ta kri^dfaljj, vi delavci in delavke, ki J bivajo čez poletje iz .^V^ag^ žernado. Se reče, saj emljejo in meščanska lT|. čj^ | rada pride in je zelo P1^ * pomagat. Križ je samo ^ | ^^ vzame toliko časa, P1"® st0f. mar takemu vse razloži eta lcat«r'1.' «a pove katero je konj, krava, da krava ne tr ampak muka, itd. obi118 ,f Tako je prišel k nek^ »J.^: mar ju krepak dečko lZ . jji Farmarju se je zdel n°v|.p sf^icj . je ček zelo pripraven, saJ dal bistro kot polh iz Pa ga vpraša: t,; "Bi znal kravo Vorn°, ^ "Kaj bi je ne znal-' reže dečko. .j, ] "Torej vzemi golid°.j, di v hlev, pa jo pomol«1' j "Orajt," je pritrdil * in zletel v hlev. M t 8$ •"čin, i«', h % Ta bi i Farmar je nekaj č*1'"^ v hlevska vrata in ^ bo prvi priletel iz hle\'!'f ali krava. Pa ni bilo 'a ni .' mar Čaka in čaka, toda z mlekom odnikode? s S: l/a - m 1 la i* do- A o 'Voli Oi . J> u I radoven in gre v hlev- f el^ di fanta, ki leži na k^ "Kaj pa delaš?" & in zvedavo gleda v kr"^ h farmar I, tukaj le čakam 6» D" ■ ,e l/ la krava mleko, pa more pripraviti, kak°r., J h b | vendar postajp Saj sem pod vime, kot sem Vlv" p] na sliki. Kaj Pravite^ti ki je kravi, da noče ka?" ...KO1 Fant je kar zijal, * ^ farmar poučil, da vleči mleko iz krave, lahko čakal sto let. P^ dočakal, da ga bo kr* dala. sj ai t ka ti Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik •k cerkvice so sanjale po ibčkih, sanjale so položne ce-! m kamenja kraj njih, sa-ale so koče, zavite v dolge ha-Fantje so peli na vasi. To-Nih pesem je bila otožna, l.bl Plakala deva za ljubim, , l ]e) o^šel v tujino in ga čaka i b lt) lkim> neutešljivim hrepe-ijijtti; Slišala so jo dekleta, II * so se iz sladkega spa-3 i J nasmehnila so se jim lica, toji laste glavice s0 se obrnile /ett' rugo stran, oči so se zopet itfp zasanjale. P« 8stlr Boštjan je potrkal na Br • Zažvenjljale so šipe, de-:Žave nalajuio odprlo. Med na-lla rožmarinom se je pri-V 1 -nežen obrazek, pokazala bo!: i!dr°bna roka. M?vVečer' Lenčika!" je ,Či«; Boštjan in segel dekletu ikoi ,!bKo- -init n' daj dober večer, Bošt- lPI ine 5 le prišel! Drasec, 01 em V6S' S kakšnim hrepene-a> m te Pričakovala!" P3' itenClka' obJ°kane oči imaš! ^odiif ,kdo Užalil? Ali se ti rš'V, bj hudega? Povej, k01' "0" je zapazil zjutraj, > ko si gnai živino v go-,Sib0 P7°Tdal ™ Je, govoriti da K j6Zen je bil in je ' krili - ° preJ rešena zakl" 8 mia,!lna na Grmadi, kakor 3.!l"Fran °jažena- Z Zalarje-1 « s H^Cet°m me h°če poroči-'V f?1 b°gatim in baha- ' C!?". Bošt->an' tj ne iV k K^jehul^l -Lenčica, svetle So nSle Po lepih 'licih in l'štjana.a Zelenje in cvetje. ValiedPlTSkelelovsrcu' po~ r0žnat ekle po voljnih lašeh ^ žil. em obrazu ter ga to-"k. •• ^ikai m lcifio Po j Tudi zakleto kra- iz kral.01{rono prinesem oče1-, da J®stva vil. Le tega no-ta2i, Lg hita ti nesrečna. ' Je tVoClka' kaj naj storim; te' %jaJe' mo;ie srce' m0-'e do0l.ile sitif^s .m°č in zdravje. Le ,;•«' \ g ^Peti." so' ,bUeUjan! Pog obvaruj, ihj^icin0 reševat zakleto '1' rn0l,r](Jče J'e kar tako re-i " 'Salo i bi tudi to nič ne Vf%a Sr n nič ne omečilo nje-Je t In B°štjan! Kra- tjfrvr,. Jva j ufr« l * ' ** J6 O* cm ; ivia »>* ? ^va r02na' ČUVaJ° jo vi-o"V- k skrat, ki ugonobi in1 fori (J se mu približa. Oh, a' ^ 1' ne! Prositi hočem er» d > o P t Domača fronta is'T.^ra da ^bi. Uslišati j bi te imafh tako ra-^ ^jan a. brez tebe." J1 Je začel pripove-,..'1 i U;danskem si anju, riS-J**. 0 vilah, njih > ? iti ž , kraljičini ter o , !ai°fku- Pretkanem z it1'. a /^esei ** ti rož, Lenči-Ali Sp Venec za poročni ' i« 116 Udaš očetovemu X Se Poročiš z dru- A S Žiiri k°V°'l o? govoriš! Ce mi KuS da bi se poročila Ntr!;!,Tvoje žalosti ne i Vi'ne gledati otož- \ > na Slavo venec »" L'^ci^T.1 ue Sedati otož- »od, si venec, ki so le 4 H ]e delo i „., " ve; sate!" 4(>t? kodrih zlat..., lep°, Lenčika! Ta- tfBl "i>V rUilh in rdečih rož, W * zlatimi lasmL 1 c le ŠP • J-H- '^liNi ^ biJo v naših go- V . 1 da,. .. .. in,„ skrbno za po-Dov t!^ Kdaj bo 'J'liH ;tdan? Morda jese- Očeta po-Pa ma' (l0V0li mi' Zaslišala se je stopinja, za-šumel je bezeg, po Boštjanovih ramah je padel težek kol. "Na, bajtar beraški! Boš vedel laziti ponoči pod okno moje hčere," je zavpil oče Urban in udaril iznova. Prestrašilo se je dekle; Boštjan se je pa v hipu okrenil in zagrabil kol ter ga izvil Urbanu iz rok. "Boga hvalite, da je Lenčika vaša hči. Sicer ne vem, kako bi sedaj-le orala." "Molči in spravi se od moje hiše! Glej, da se mi ne prika-žeš več pred oči! Sram te bodi! "Oče, oče, ne gonite ga proč! Usmilite se naju, ker se ljubiva. Brez njega mi ni živeti," je ihtela Lenčika na oknu. "Ali imate kaj očetovskega srca? Ali vam je kaj mar sreča vašega otroka?" "Rekel sem, da se poberi. Ker mi je na srcu sreča moje Len-čike, zato je ne dam takemu beraču. Prej bo rešena zakleta kraljičina na Grmadi, kakor boš ti moj zet. No, pojdi, pojdi k vilam in prinesi zlato krono! Morda se ti posreči; potem boš bogatin in potem bo Lenčika tvoja. Haha! "Oče Urban, ali mislite resno ali za šalo?" "Nič za šalo. Davi si se ponujal dekletu, da vse storiš zanj: prevrneš Grmado, rešiš kraljičino, prineseš zlato krono. No, kaj se obotavljaš? Pojdi in jo prinesi, pa ti dam hčer. Kaj stojiš? Stopi, stopi!" "Velja, oče Urban! Ne storim tega zaradi sebe, zaradi vaše hčere mi je, da ne bo trpela celo življenje poleg neljubega moža." Stegnil je oče Urban svojo desnico in udaril v Boštjanovo. "Velja, seveda. Zakaj ne? Ne govori toliko o Lenčiki, misli raje nase. Pravijo, da ni varno hoditi po Grdami za vilami m kačo." "Bog bo z menoj in angel varuh in Lenčikina ljubezen." "Boštjan ne hodi! Moj Bog, če te vile ugonobe," je jokala Lenčika. "'Ne skrbi zame, dekle! Jaz poj dem! Oče Urban, mislite na stavo in ne silite hčere v zakon !" "To je moja stvar. Le glej, da kmalu prineseš zlato krono! Dolgo pač ne bom čakal." "Potrudil se bom, oče. Še nocoj stopim k staremu Ambrožu, ki ima bajto pod Korenom, in ga poprašam za svet." "Le stopi, le; toda glej, da se ti ne zgodi, kakor se je že zgodilo drugim. Haha! Boštjan ni več poslušal Urbanovega roganja, izginil je za oglom in stopal črez travnike proti dolini. "Ne hodi, Boštjan!" je prosila Lenčika in jokala, a fant je ni več slišal. "Ne kisaj se, hči! Naj si le razčesne glavo, če je tako neumen." "Kako govorite, oče!" "Ali naj ga hvalim, ker lazi okrog tvojega okna. In tebe naj tudi hvalim, kaj ne? Lepa hči si, pridna, ubogljiva. Četrta zapoved ti je vediio v mislih. Očeta spoštuješ in slušaš, kar ti ukazuje. Prepovedal sem ti govoriti s tem beračem, seveda, ti si me točno ubogala. O, jaz te že odvadim takih pomenkov. Zalarjev France pride snubit, takoj drugo nedeljo pride. Drugo soboto je sv. Janez Krstnik, torej na kresno nedeljo pride. Le pripravi se!" "Oče, ne silite me! Franceta ne maram! Boštjana imam rada in njegova hočem biti, — če ne, umrjem." Priložnost se vam nudi, da Pošljete poslanico v Tokio Ta mesec se nudi vsakomur v Ameriki, moškim, ženam in otrokom prilika, da pomaga pri graditvi nove ladje — novega nosilca letal (avionov), ki bo poslan na pot v Tokio z eksplozivnimi osebnimi poslanicami Amerikancev. Vsak dodatni dolar, s katerim kupite dodatne vojne obveznice in znamke ta mesec, bo pomagal graditi to tajinstveno bojno ladjo Strica Sama in njeno ime bo Shangri-La. Na svojem potu v Tokio bo nosil Shangri-La osebno poslanico vsakega Amerikanca, ki se udeležuje tega nabiranja. In Shangri-La bo pomagal maščevati umor letalcev generala Jimmy Doolittle-ja. Ako bo 130 milijonov naložilo dodaten dolar v bonde ali znamke, bo Shangri-La še ta mesec plačan. Vojne znamke prodajajo trgovine na drobno, kinematografi in prodajalci časopisov. Bodite pazljivi in pozorni Dozdaj so v teku te vojne FBI, poizvedovalna služba vojske in mornarice ter organizacije za zaščito zakonov zelo dobro uspele preprečiti sabota-žna dejanja. Toda zdaj, ko je sovražnik doživel težke neuspehe na bojiščih, je zelo verjetno, da bodo njegovi agentje zdaj podvojili svoje napore in poskušali obrniti vojno srečo s tem, da na domači fronti poškodujejo obratovanje naše vojne industrije. Zdaj morate biti posebno pazljivi. Vsi vi, ki delate v ladjedelnicah, v tovarnah letal, v orožarnah ali drugih vojnih industrijah, ravnajte se po naslednjih dveh enostavnih smernicah: 1. Skrbno se držite predpi- sov svoje tvrdke glede varnosti in pazljivosti pri delu. 2. Kjerkoli in kadarkoli opazite sumljive ali neobičajne stvari, javite jih FBI. Nikakor pa ne začnite sumničenja v vrstah svojih tovarišev pri delu ali v svojih rodbinah. Oddelki WAVES iščejo novink Žene, katerih delo nima nobene neposredne zveze z vojnim naporom, ki bi pa želele pripomoči k zmagi, morejo vstopiti v oddelke WAVES. Letalske organizacije potrebujejo za prvi januar 1944 več nego 20,000 WAVES. "Mornarica potrebuje svoje moštvo za borbo na morju, tako da morajo ženske moči nadomestiti moške v službah na kopnem povsod, kjer je to mogoče," je izjavil admiral Randall Jacobs, načelnik urada mornariškega personala. WAVES so zares del osobja mornarice. Dobivajo iste plače in iste čine kot pomorščaki. WAVES dobivajo najboljšo zdravniško in zobazdravniško oskrbo in sicer brezplačno. Ako ste v Starosti od 20 do 36 let brez lastne rodbine in ako imate dva letnika višje šole, lahko postanete WAVE. Več podrobnosti dobite v nabornem uradu. Koristim navodila za domače konzerviranje živeža V mnogih domovih bo konzerviranje živeža za prihodnjo zimo ena najvažnejših potreb. Živež je v orožarni zedinjenih narodov eno najbistvenejših sredstev vojne. Radi tega je Vanžo in potrebno, da vsakdo pozna skrivnosti konzerviranja živeža. Ako nameravate konzervirati sadje in zelenjavo iz svojega "Victory" vrta ali iz' sosednje farme, bo najbolje, da si pre-skrbite uradno knjigo z navodili za konzerviranje v vojnem času, katero dobite zastonj. Pišite še danes in zahtevajte navodila za znanstvene metode, po katerih se boste mogli ravnati, da pravilno izvedete konzerviranje. Naslov: "Home Canning, Department of Agriculture, Washington, D. C." Zahtevajte brezplačno dostavo knjige "Wartime canning of fruits and vegetables." (OWI) RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. "Hrana sicer" — se je umikal, umirjen in potolažen pač po mojem pritrdilu — "hrana se že še pridela, dokler je človek mlad in močan. A ko je star! Glejte, črez štirideset let sem bil hlapec, poprej pastir, a zdaj nimam ničesar jesti." "To je seveda žalostno. A dobri ljudje ..." Odločno in zaničljivo je zamahnil z roko. "Kakšni dobri ljudje? Ne govorite takšnih neumnosti! Kje pa so dandanes na svetu? Ali ne vidite, kaj so naredili z menoj ? Da me prime vsak čas in me trese, kakor bi me tresel sam zlodej." "Morda pa vas res." Premeril me je z velikim zaničevanjem. i "Kaj pa sem mu storil, da bi me tresel ta? Narejeno mi je, vam pravim, od ljudi! To je ravno hudobija. Poln je je svet. Da sem prišel ob oko, so mi tudi naredili. Zdaj mi hočejo vzeti še levo. Vedno me boli in boli. Kako pa naj potem delam in si služim kruh, ko pa že zdaj težko?" "Bo že bolje." "Seveda bo, če mi napišete ono iz sv. pisma. Tako mi na- pišite, da bo pomagalo tudi za očesa." 81 mi ljubo, dra u£o leto. 2l t- ' toO duša, kako ti !Jubezen?: Gornja diha je bila pometa nekje na angleški obali in nam predstavlja ameriške vojake pri vežbi za invazijo Evrope. Posebne barke pripeljajo vojaštvo do obale in tam pa jih že čakajo "jeeps" (mali vojaški avtomobili), ki jih potem odpeljejo z municijo in vsem potrebnim v notranjost napadene dežele. Va je se vrše brezhibno. • Na sliki vidimo zavezniške vojake ob zavzetju italijanskega otoka Pantelleria. V ozadju slike je videti italijanske vojake sedeče ob zidu, ki še vedno vihte bele- zastave, kar je znamenje, da se podajo. "Mislite, da je to tudi v sv. pismu?" "Mora biti! To morate vendar vedeti. Cemu pa ste študirali? Za oči torej! To bo eno prvih! In da dobimo mi revni ljudje svoja stanovanja. Kakšno življenje pa je to, potikati se tako po svetu!" "Res, prijetno ni . . . Ali bi želeli še kaj ?" "Seveda. Da se smemo in moremo tudi mi revni ljudje ženiti, ne pa samo kmetje, žan-darji in kancelijska gospoda." "Ženiti? Ta pa ta!- A zdaj na stare dni?" "Kaj na stare dni! Saj bi se že poprej, ko bi imel vse ono lepo skupaj spisano, da bi imel svoje stanovanje, in bi mi moral dajati kmet živeža, in bi ne bilo kancelij in ne kancelijske gospode in žandarjev ne." "Nič se ne jezite zaradi že-nitve. Glejte, tudi jaz se ne smem." "Vaša stvar! Cemu pa se ne pobotate o tem s papežem in škofi in s cesarjem? Jesti bi vendar žena imela pri vas, tudi deca, ha? '"Ne vem ... A kaj bi želeli še?" "'In takšne psalme in molitvice mi še napišite, da poj de tudi žival od nas bornih ljudi in nas ne muči vedno." "Ali imate tudi kaj takšnega?" "Tudi."' (Dalje prihodnjič.) DELO DOffIJO Moški dobe delo v skladišču važno delo. Plača od ure in overtime nad 40 ur. Predznanje ni potrebno. Delo podnevi. Delo samo znotraj. Truscon Steel Co. 81st St. & Aetna Rd. (178) ŽENSKE za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje. (179) Monarch Aluminum Mfg. Co. ki je zaposlena z važno produkcijo za vojno, sedaj lahko sprejme na delo večje število nedržavljanov kot livarje in livarske učence (Izučite se dobre obrti ob plači) Plača na uro, delo od kosa in overtime. Stalno delo. Prilika za izredno dober zaslužek za delavce, ki niso zdaj zaposleni v vojni industriji. Monarch Aluminum Mfg. Co. 93rd & Detroit (179) Operatorji strojev in tudi učenci Drill Press Screw Machines Potter Johnston Low Swinglathe Arc Welders Punch Press operators Delavci Velika plača od ure The Cleveland Tractor Co. RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. je odprla urad za posredovalnico na 6413 St. Clair Ave. v S. N. D. / Potrebujemo takoj MOŠKE IN ŽENSKE ZA VOJNO INDUSTRIJO Zglasite se pri zastopniku od Reliance, Mr. G. W. Lynch med 8 zjutraj in opoldne (179) 19300 Euclid Ave. (179) MALI OGLASI Naprodaj Proda se 5 sob bungalow, kopalnica, podstrešje, lep lot, na E. 72. St. Se lahko takoj vselite. Nekaj malega gotovine, cena jako zmerna. Je zelo lepa hi. ša. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave. EN-2628 ali pri Joe Pikšu, 1176 E.v 71. St. (177) V najem stanovanje V najem se oddajo 4 sobe odrasli družini, na 1003 E. 63. St. Vprašajte na 1007 E. 63. St. (177) Pivo v zabojih Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zglasite s'e za dobro pivo pri Emery's 961 Addison Rd. _(181) Ohijsko vino na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zglasite se pri Emery's 961 Addison Rd. (181) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (183) Soba se odda Odda se čedno opremljena soba za 1 ali 2 dekleti na 1051 Addison Rd., suite 3. (179) BANKA VES DAN ODPRTA Slovenska,The North American banka, nadalje naznanja, da bo vsak petek odprta ves dan, to je dopoldan od 9:30 in do zvečer do 8 ure. To daje lepo priliko vsem, da se zglasijo v teh arah v banki v katerikoli zadevi: posojila, vloge ali prepisovanja. Zapomnite to: Vsak petek ves dan! JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllire m Župnik je bolan, toda gori sta še dva duhovnika iz Garstena. Toda hitro, ker mu že zastaja srce, in nohti mu že postajajo modri." Eden izmed strelcev je oddir-jal proti župnišču. Albert pa je rekel ostalim strelcem: "Pojdite stran odtod, morava biti sama." Rudolf je prosil: "Jaz ne bom poslušal. O, gospod, ne morem ga zapustiti!" Albert je odgovoril: "Saj vendar noče, da bi ga bilo sram, pojdi." Nato se je obrnil proti sodniku na pragu in je glasno rekel: "Gospod, vaš sin se bo izpovedal, morava biti sama." Sedaj so se umirajočemu Henriku zgenile krvave trepalnice nad na pol odprtimi očmi. Trudno je vprašal: "Je-li oče tu?" Albert je odvrnil: "Bil je tu že med tvojo odpovedjo. Sili hud na očeta," je vpraševal, "zato, ker te je obsodil?" Umirajoči je zanikujoč zamajal z glavo in je zasopel: "Saj me je sodil po pravici in je pri tem več trpel kakor jaz." Ko je Hendel z bledim čelom stopil v predsobo, ga je pretresel notranji boj. Tu v predsobi ga je v solzah, tresoč se kakor trepetlikovo listje, pričakovala žena, držeč za roko malo Liziko, ki je venomer z žalostnim glaskom klicala brata. Helena je hotela svojemu možu pasti okoli vratu, on pa jo je drhteč pahnil od sebe. Glasno ihteč ga je prosila, naj zapusti to grozno hišo in naj gre gori v grad; dvakrat da je že poslala sle, ki pa jih niso pustili predenj. Naj gre že vendar enkrat proč od teh nečloveških katoličanov, ki so mu vse to nakopali iz zgolj sovraštva in zavisti, naj gre ž njo za vselej ven iz Štajra, in je, ker je ni niti pogledal, grenke solze lijoč predenj porinila deklico: "Lizika, prosi očeta, naj gre z nama proč odtod." Pred mestno hišo se je nabrala nepregledna množica ljudi. Na levi in desni železnih vrat so stali na puške vprti strelci, ki so na Albertovo povelje zapustili smrtno sobo. Svetovalci so prišli vsi iz dvorane doli, toda nihče si ni upal nagovoril nekdanjega trinoga, in tudi obup mu je seval iz oči. Hendel je rekel svoji ženi: "Ne izgubljaj besedi in ne prosi me; nečloveški ni bil nihče drugi z mojim otrokom kakor jaz sam; moral sem — toda moje življenje je proč. — Tam notri" — pokazal je na železna vrata — "leži moj edini sin, sin moje edine ljubezni in umira" — naslonil je glavo na težka železna vrata, in divji vzdih, kakor vzdih do smrti zadetega tura se mu je izvjl iz orjaških prsi. V molčeči kako klet hladni sobi je Albert umirajočemu dal svoj duhovniški blagoslov in ga je vprašal: "Katerih grehov se obtožiš, Henrik Hendel? — Pomni, da si zapadel smrti, in kamor pade drevo, tam obleži. Deset božjih zapovedi si bil dolžan izpolnovati tudi takrat, ko si bil še krivoverec; katere si torej prelomil?" X SPOMIN TRETJE OBLETNICE &MRTI NAŠE PRERANO UMRIJ5 SESTRE IN MATERE ROSE MERTEL ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči 29. julija 1940. Mama naša, sestra mila, več ne čuje Tvoj se glas; tri že leta bridke tuge, kar si zapustila nas. Snivaj zdaj Ti sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam! Da se vidimo v nebesih, sprosi milost božjo nam. Žalujoči ostali: SESTRA JOSEPHINE, , SIN in HČERKA Cleveland, O . 29. julija 1943. Da bi bolje razumel umirajočega, se je spustil predenj na kolena, dejal mu je svojo trdo roko pod glavo, ki jo je nekoliko držal kvišku. Kri, ki je zastala pod gostimi, črnimi lasmi, je začela znova teči; da bi ustavil kri, je duhovnik pritisnil na rano konec svojega plašča. "Morilec sem, kakor veste!" je rekel umirajoči; iz njegovega glasu je zvenela taka žalost, da je celo svetemu možu zatrepetalo svetu odmrlo srce. "Umoril sem najljubeznivejšo in najlepšo devico, kar jih je na svetu!" Albert je rekel: "Da, vem, da si to storil; zato si bil obsojen na smrt. Vidim, kako ti je žal. Imaš li še druge grehe?" Mož na krvavi postelji je s svojimi temnimi očmi, ki so postajale vedno večje, strmel kvišku in je tiho, kakor bi govoril nekomu, ki je zgoraj nad njim, rekel: "Tako hudo sem mislil o njej ... o njej, ki je bila tako čista — in preden sem ji ... " — stresel ga je jok, ki mu je iz vseh ran nagnal kri — "prebo-del ubogo . . . srce . . . sem jo . . . psoval ... z vlačugo." "Bil si slep in zaslepljen," je počasi rekel menih; hotela se ga je polotiti sveta jeza, toda ljubezen do neumrjočih duš jo je potisnila k tlom. "In Henrik, ne smeš se tako razburjati, sicer ti bo ušlo življenje, še preden pride Zveličar k tebi. Kaj imaš še odprej? Si bil napuh-njen? prevzeten? jezljiv in maščevalen? Li nisi hotel umoriti nekoga, ki je bil duhovnik? Mislim, da sem tudi čul, da si hotel, preden so te ujeli, sam napraviti konec svojemu grešnemu življenju, veš, to je velik greh. — Potem, si li lahkomiselno ranil sveto čistost v mislih, željah, besedah ali dejanjih, ali pa si jo celo izgubil? Povej mi, bodi odkritosrčen, ničesar mi ne prikrij, ker smrt je blizu." Umirajoči je rekel: "Kar ste najprej rekli, vse to sem bil, dokler . . . nisem spoznal Štefke . . . Ona mi je . . . večkrat povedala moje napake . . . in potem sem poskušal . . . poboljšati se. Hotel sem . . . vas umoriti ... pa ona je to zabranila. Sebe sem hotel umoriti po storjenem činu ... pa ona ni pustila. To, kar ste pa nazadnje rekli . . . nisem bil." Njegov pojemajoči glas je jel čudovito zveneti, kakor globo- ka harfa, in iz njegovih od smrti zasenčenih oči je nezavestno odsevala ohranjena nedolžnost. "Saj sem vendar . . . ljubil Štefano ... ki je bila tako čista . . . kakor vaša Mati božja. Ali bi jo bil . . . smel ljubiti . . . kot ničvrednež?" Albertovo srce je strmelo in se je veselilo. Brez zakramenta, brez molitve je krivoverski fant ostal čist —. Sam pravi, zakaj. Ker je ljubil Štefano, ki je bila tako čista. O čudovita reč! Štefana mu je bila torej to, kar so drugim milosti sv. Cerkve. Toda Albert ni pokazal svojega veselja, ni njegova navada, hvJaliti izpovedance, tudi Štefane ni nikdar hvalil. "Prav je," je kratko rekel, "da nisi zapravil nedolžnosti; toda o svoji — kakor praviš — ljubezni ne smeš več govoriti, ker stojiš pred vrati večnosti." Telo umirajočega je na lahno pretresla bolečina. "Da," je počasi rekel, "prav imate . . . odkar sem izvršil zločin ... ne smem reči ... da sem jo ljubil ... To je sramota in zasmeh ... v mojih ustih . . . zato bom . . . molčal." Ko je to z bolečino govoril, je v hipu čutil menih, kako velika je bila moč njegove ljubezni, še je živela, četudi se je telo že zvijalo v objemu smrti, prišla je od Boga, ne pa iz temnih brezdnov hudobnega duha. "Henrik," je rekel mileje, kakor je govoril po navadi, "prav rad verjamem, da si jo ljubil, kljub zločinu, ki ga obžaluješ. Toda, to je, kar ti hočem reči: Stojiš pred vrati večnosti in mora biti tvoja ljubezen samo v Boga. Nič več ne sme posvetna ljubezen napolnjevati tvojega srca." Globlje se je sklonil k umirajočemu spokorniku ki je nepremično ležal in nemo, bolestno vprašujoč obračal proti njemu svoje temne, umirajoče oči. "V nebesih namreč, kjer sedaj biva Štefan, nevesta Kristusova, in pred Jagnjetom prepeva svoje pesmi; ni možitve in ženitve. Toda mesto smrtne cvete tam večna, božja ljubezen. Tam boš v Kristusu ljubil Štefano kot svojo sestro, ona pa te bo v Kristusu ljubila kot svojega brata." Molče je ležal Henrik. Toda zdelo se je, da so mu menihove besede dale mir. In tako je tudi bilo. Sladko resne podobe DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR-COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam: Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. ENdicott3426 i (June 24; July 1, 8, 15, 22, 29; I (Aug. 5, 12, 19, 26) FR. MIH ČIČ CAFE \ 7114 St. Clair Avo CNdicott 935» 6% pivo, vino, žganje In dober pnttri zek. 8e priporočamo in oblak j Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage I so se mu porajale v ugašajoči duši. Sestra v Kristusu! Pozdravila ga bo, smel bo poslušati njeno petje in občudovati njeno zmagoslavno krasoto, čeprav je bil ubog morilec, obtežen z njeno krvjo in od vseh proklet na zemlji. Potem ga je jel tresti mraz, in hitro bližajočo se smrt mu je popačila obraz. Albert mu je dal sveto odvezo in je zelo glasno zakli-cal: "Li še ni tu duhovnika z zakramentom ?" — v istem trenutku ga je videl, namreč patra Melhiorja iz Garstena, prihajati čez mestni trg. Glasno je zavpil skozi okno: "Hitro! Hitro!" Tedaj je slišal zunaj glas z največjo silo bolesti zakričati: "Ne vi, ne kdo drugi ampak njegov oče." In železna vrata so odskočila in sodnik, bled kakor prt, je stopil noter: ob roki je vodil jokajoče dete. Za njim so udr-li strelci v sobo. Hendel je stopil k ležišču, na katerem je z zaprtimi očmi, ki jih je že zaznamovala smrt, ležal njegov sin. Medtem ko je menih z mirnim glasom iz svoje knjige molil molitve za umirajoče, je glasno zaklical Hendel, raztrgan od strašne bolesti: "Moj otrok, ti greš, li naj nikoli več ne vidim tvojih oči, tukaj sem, tvoj oče in tvoj morilec." Še enkrat je umirajoči odprl svoje oči, in oče je videl njih neoskrunjeni bolestni lesk. Voščena roka, roka, ki jo je moral oče kakor glavo predati meču, se je odprla in nekoliko dvignila, in kakor človek, ki se utaplja, prime za rešilno sidro. tako prime grešni oče za to roko, pritiska jo na svoje srce in na svoja usta ter je ne izpusti niti sedaj, ko je duhovnik z Najsvetejšim stopil v sobo. Vsi strelci so padli na kolena, Albert je sklonil svoje koleno, in Hendelnova mala hčerkica, ki je ihteč nežno pritiskala svojo glavico h krvavi bratovi glavi, je počenila, ker je vse klečalo. Samo Hendel je stal pokonci, ker on ne veruje v ta zakrament in v to vero, toda na tem črnem obrazu ni več zasmeha in sovraštva, saj njegov muče niški sin spoznava to vero. Tuji duhovnik je izročil Al bertu ciborij in mu je zašepe-tal: Kelih je bil dobro shranjen, svete podobe so neizpre-menjene." Albert je odkril ciborij, vzel ven sveto hostijo, por kazal jo je bolniku in je rekel: Glej, Jagnje božje, prav tako, kakor takrat, ko je v stolpu umiral kužni mož in mu je pobožna Štefana prinesla Telo Gospodovo. Ko je Albert polagal Telo Gospodovo na Henrikove ustne, je mislil na črni, skoraj peklenski obraz pasavskega roparja. Ta obraz tukaj pa je bil kakor snežnobela slonova kost in je imel lepoto angela. In oni satan, pasavski ropar, se je v miru blaženo ločil po Štefani; ta morilec pa se kot svet spokor-nik poslavlja po Štefani. Na mestnem trgu se je dvignil vihar govorjenja in povpraševanja, saj je že vedelo vse mesto, da je Henrik Hendel gori v mestni hiši prejel katoliško sveto popotnico in da katoliško * * « * « « * * * « In Loyal Support of our fighting men. we have pledged ourselves to remind every American to buy more Wir Stamps & Bonds * Now. FRANK RICH. UwtnU 1109 E. Hint St. HEenderaon 9231 8e priporoča za popravilo la barvanje vaiega avtomobila. Oelo «oto<> In dobro _ RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaA avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In lender]«. Welding | J. POZNIK — M. ZELODIC OLenvllle 3830. I Kraška kamnoseška obrt 1542S Waterloo Rd. IVanhoe 8237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAQROBN1H SPOMENIKOM Vse je že tako izgledalo, bo letošnji pridelek stro-čjega fižola v okraju Salisbury, Md. uničen. Napravili so apel na dijaŠtvo tamkajšnjih višjih šol za pomoč, ki se je temu apelu tudi odzvalo. Na sliki vidimo H letno Josephine Enni8, ki je bila farmarica za en dan. umira. Albert je vrnil Melhior-ju kelih, stopil je k zamreženemu oknu, h kateremu se je tiščalo toliko radovednih obrazov, ter je spustil doli zaveso, da ne bi nikdo pasel radovednosti nad zadnjo bolečino in nad smrtnim bojem Henrika Hendelna. Menih je nanovo odprl ob-rednik in bral: "V Gospodu Kristu ljubljeni, ker je ta naš tukaj pričujoči brat po prejetem zakramentu svete pokore postal tudi deležen Gospodovega telesa in krvi, molimo skupno za njegovo dušo, da bo popolnoma združena z Bogom —." Albert je po teh besedah prekinil, ker je slišal umirajočega tiho šepetati: Sveta Štefan Zaprl je obrednik in je pcs' šal. In v globoki tihoti, kij" motilo samo ihtenje Rudolf in težko očetovo hropene»l je bilo zopet slišati umW Henrikov glas: "Sveta Štefc nevesta Kristusova, prosi zame . . . grešnika." Oči umirajočega so pc nadčloveško velike in so se nile kvišku, kakor bi'gle® krasno prikazen. Zganil se kakor bi se hotel dvigniti s3 jega s krvjo napojenega šča, da bi pozdravil nekoga ga ni videl nihče drugi le on. Nato so mu mod«* ce legle na čelo, počasi se gaj oče prsi so se ustavil je ugasnila v njegovih N( E Morda niste nikdar vedeli o tem malem opravilu pa je zelo važno Ta hišna gospodinja čisti spodnji prostor ledenice. S tem, da ni prahu in nesnage v spodnjem delu> električna ledenica boljše obratuje, istočasno Pa hrani na elektriki in tudi motor se ne obrabi. Lahko vidite, da rabi ščetko, da osnaži "coile.' Lahko se jih osnaži tudi z električnim ali ročnin1 čistilcem. Da pridete do spodnjega prostora ledenice, u3-1 vam jo kak moški odm&kne od stene. Delo ne vzelo dolgo ter bo pomagalo vaši električni lede' niči, da vam bo varčevala na jedilih, času, delu. zdravju in denarju. Drugi nasveti, kako je treba skrbeti za ledenico 1. Odstranite ivje večkrat. palca. Naj ne bo ivje debelejše kot* J. Naj bo kabinet čist. Omijte ga zunaj z mlačno vodo in milnico. Znotraj pa s toplo vodo in pecivno sodo. J. Ne prenapolnite. Ne denite vročih jedil vanjo. Ne d®* vajte notri jedil, ki ne potrebujejo zamrznenje. Ne imeJl vrat odprtih dlje kot je potrebno. I. Preglejte gasket pri vratih, kljuko in tečaje. Ako je Sf' ket suh in trd, ga nadomestite. Ako so ključavnica ali ^ čaji zrahljani, pritrdite jih. den v outlet. Prepričajte se, če Je stik Vi aro" 5 Namažite. Ako ima vaša ledenica odprt tip mehani^e ma, Je potreba večkrat mazati, da bo tekel gladko in se bo obrabil,- Ni Ht S° Pri N H, Jat,, a >lii ® *av A %ke tai K Hv v S|s X > h Cl 5SJ V, THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVE^ Angleški kralj Jurij, ki je pred kratkim obisk«1 s no Afriko, si je tam tudi ogledal nemški tank znan V01,/ nom "Nazi Mark VI Tiger." Tigru so precej dobro ' reV vredno so ga spravili iz Severne Afrike. ____