Ptuj, petek, 14. oktobra 2005
letnik LVIII • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Sport
Kolesarstvo • Ptuj-čani dominirali na državnem prvenstvu Stran 15
J
OVMO, kO

u
u

n
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah Podlehnik • Je župan »stisnil rep« med noge?
Stran 3 Po naših občinah Kidričevo • V poslovanju vrtca hujše kršitve in neracionalnost
Stran 5
Po naših občinah Po naših občinah Hajdina • Sredi de- Dornava • Čudna cembra selitev v nove ozadja dornavske občinske prostore kanalizacije
Stran 6	Stran 9
Po naših občinah Gorišnica • Knockout v političnem ringu
Stran 11
Po naših občinah Ormož • Avtobusna postajališča so nevarna
Stran 14
Sport
Rokomet • Portugalska Madeira težak nasprotnik za Ormož
Stran 15
Sport
Karting • Stamenko-vič, Nistor in ekipa AMD Ptuj državni prvaki
Stran 17
9770040197060
Ormož • Tiskovna konferenca Koalicije Slovenija
imele tri občine na ormoškem približno 30 % več denarja kot sedaj ena. Ker ni denarja,
vno sodišče pa je dalo prav tožnikoma in zadevo vrnilo v ponovno presojo županu kot
O občinskih temah in dilemah
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Koalicije Slovenija sta svoje poglede na aktualna občinska dogajanja strnila predsednika občinskih odborov SDS in N.Si - Branko Šumenjak in Alojz Sok.
pa občina obremenjuje svoje	pristojnemu organu lokalne
občane do meje mogočega.	skupnosti. Iz njegovega od-
Opozoril je, da smo v Ormo-	govora pobudnikom sodišče
žu prvi v Sloveniji uvedli pla-	namreč ni moglo razbrati,
čilo nadomestila za stavbno	ali je pobudo zavrnil, zavrgel
Kar nekaj časa sta namenila kadrovskim rošadam v ormoških zavodih. Kar tri namreč tačas vodijo vršilci dolžnosti, kar se govornikoma ne zdi prava rešitev. Največ pozornosti sta namenila načinu izbora v. d. direktorja zdravstvenega doma (ZD). Pri tem je Alojz Sok ponovno zagotovil, da pri tem ne gre za dvom v sposobnosti mag. Bojana Burgarja, ki ga osebno ceni, ampak za način njegove izvolitve, gre tudi za dva kompleksna sistema, ki zahtevata celega človeka. Iz zakona o delovnih razmerjih menda jasno izhaja, da »delavec, ki dela polni delovni čas (mag. Burgar je ravnatelj OŠ Ormož, op. a.) sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po prejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali opravljanje vzgojno-iz-obraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.« Predstavnikoma občinske opozicije se zdi sporno, da se za tako pomemben zavod zaposli direktor le za 8 ur na
si je kandidat pridobil soglasje delodajalca, v tem primeru ministrstva za šolstvo ali sveta šole. Prav tako pravniški, ekonomski in organizacijski profili naj ne bi bili deficitarni, oziroma v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovoljenje dopolnilnega dela.
Branko Šumenjak je opozoril, da je dejanje občinskega sveta, ki je razdrobilo vodenje zdravstvenega doma na strokovno in poslovno funkcijo, v popolnem nasprotju s politiko resorskega ministrstva, ki želi v manjših zavodih strokovno in poslovno funkcijo združiti v eni osebi. Prav zato naj minister ne bi dal soglasja k ponovnemu imenovanju Majde Keček za direktorico psihiatrične bolnišnice Ormož. Majda Keček opravlja funkcijo direktorice kot v. d., saj nameravajo razpis za direktorja ponoviti. Ponovno je bil izražen tudi dvom v odločitev občinskega sveta (OS), ki je spremenil statut ZD tako, da direktor ne more postati zdravnik. Situacija je neurejena tudi v centru za socialno delo (CSD), kjer se po neimenovanju dosedanje direktorice Marjete Štampar podaljšuje njeno vedejevstvo in vzdrževanje obstoječega stanja. Ker so na razpisih za
Uvodnik
Sonce je za nekatere še visoko
Skoraj vsak oktobrski dan ponuja nekaj kar nas opozarja, daje med nami in zahteva v nas miselni zasuk, sočutje, dejanje, predvsem pa, da ni čas za spanje, četudi razmere niso najbolj obetavne. Skorajda ne mine dan brez katastrofe, brez novih napovedi^ o zategovanju pasu, strašijo nove bolezni. Človek je vse bolj utesnjen, ker na koncu vsak sam bije svoje strahove z vsakdanjimi izzivi. Dejstvo pa je, da se vsi skupaj ne trudimo dovolj, da bi tisti, ki so drugačni, ki potebujejo »videčega« človeka, ko gre za probleme slepih in slabovidnih, na to nas opozarja sobota, mednarodni dan bele palice, imeli manj problemov. Ne zahtevajo in ne želijo nič drugega kot pogoje za življenje in delo, ki jim bodo omogočili, da dokažejo, da so enakovredni državljani. Tudi Ptuj se že dolgo ubada s svojimi arhitektonskimi in miselnimi ovirami. Po prvem semaforju za slepe in nekaj odpravljenih ovirah pri dostopih na pločnike, morda nekaj dvigalih v novejših stavbah, izjema je Upravna enota Ptuj, kar zadeva arhitekturno dediščino, so dvigala še vedno tabu tema. V Pokrajinskem muzeju Ptuj so in še razmišljajo o gradnji rampe in dvigala, denar bodo iskali skozi humanitarne aktivnosti, v Mestni hiši na Ptuju pa je trenutno vse tiho, čeprav naj bi bili projekti v izdelavi. Najhuje pa je to, da so invalidi pri gibanju po mestu še vedno ovirani, zlasti tisti na vozičkih, ki kljub urejenim dostopom na pločnike zanje ostajajo nedosegljivi zaradi napačnega parkiranja številnih voznikov. Že tako prizadeti ljudje, ki jih je življenje oropalo za številne radosti, so s takšnim ravnanjem ponovno prizadeti. V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj danes vabijo na Dan odprtih vrat, radi bi širši javnosti predstavili, kaj delajo, kaj znajo in kateri so tisti pripomočki, ki jim lajšajo pot skozi življenje. Saj, čim več bomo vsi skupaj vedeli o potrebah drugačnih, lažje bomo kvalitetnejše delovali, jim prisluhnili in ukrepali. Za marsikoga bi bilo največje darilo, če bi imel računalnik z Braillovo vrstico, svojo okno v svet. Pa ga nima, ker enostavno nima denarja za nakup, ki terja vsoto kot za majhen avtomobil. Zato naj bi bili oktobrski dnevi, tako jutrišnji dan bele palice, lahko tudi dnevi, ko bomo ravnali drugače, ko se bomo obrnili k tem ljudem, tudi tako, da bomo darovali. Letos bomo razveselili enega, drugo leto drugega, ker država za te namene nima denarja.
Majda Goznik
skupno kar štiri kandidate, ki so formalno izpolnjevali pogoje razpisa, je bilo rečeno, da bo v Ormožu potrebno preseči sedanje neurejeno stanje, ki nastaja ob kadrovanju po principu »ni važno, kakšen je, samo da je naš«.
Občina preveč
obremenjuje
občane
Alojz Sok je spregovoril tudi v zvezi z vrtino in povedal, da je pričakoval, da bodo nadaljevali z vrtanjem tam, kjer so pred leti že našli toplo vodo, torej v Ključarovcih in ne ob obvoznici. Prav tako se mu zdi sporno, da ob odločitvah, ali nadaljevati vrtanje, ki je doslej že stalo 180 milijonov, ni bil sklical OS, ki bi odločil, kako naprej. Sploh pa bi po njegovem mnenju morali zadevo izpeljati v okviru delniške družbe, saj bi bilo to za občino bistveno ceneje.
Dotaknili so se tudi ustanavljanja novih občin, saj je Alojz Sok vložil v proceduro v DZ predloge za Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Malo Nedeljo in Apače. Na državni ravni je bilo skupno doslej vloženih 21 zahtevkov, rok pa še ni zaključen. Sok ocenjuje, da bi
zemljišče ter da imamo tretjo najvišjo ceno vode v državi. Poudaril je še, da Ormož vidi v mariborski statistični regiji in podravski oziroma spod-njepodravski razvojni regiji skupaj s Ptujem.
Novosti pa so tudi v zvezi s pobudo za občinski referendum o dopolnitvi programa prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, ki jo je župan zavrnil, upra-
ali kaj drugega. Župan je ponovno negativno odgovoril na pobudo, saj je mnenja, da se na referendumih lahko odloča le o splošnih pravnih aktih, kar pa program prodaje občinskega premoženja naj ne bi bil. V SDS in N.Si so drugačnega mnenja, zato so zadevo tudi drugič predali v presojanje upravnemu sodišču.
viki klemenčič ivanuša
Na tiskovni konferenci Koalicije Slovenija sta Branko Šumenjak in Alojz Sok spregovorila o aktualni občinski problematiki.
teden, izražen je bil dvom, ali direktorja ZD in CSD zavrnili
Ptuj • Sindikat upokojencev o socialnem sporazumu
Več solidarnosti in skrbi za starejše
V ptujski območni organizaciji sindikata upokojencev Slovenije so podrobneje preučili vladin predlog socialnega sporazuma za obdobje 2006-2009 ter svoje pripombe že posredovali pripravljavcem omenjenega sporazuma.
Kot je povedal Edi Kup-čič, predsednik ptujskega območnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije, so pripombe plod poglobljene razprave med njihovimi člani, oziroma upokojenci. Tako so predlagali, da bi poglavje sporazuma, ki govori o zdravstvenem varstvu, morali dopolniti z alinejo, ki bi opredeljevala tudi skrb za zdravje in zdravljenje starejših ljudi, k nalogam delodajalcev pa bi bilo treba dodati še skrb za varstvo pri delu, poklicne bolezni, strese in podobno.
Med nalogami sindikatov pa so izpostavili predvsem solidarnost ter se zavzeli za skrb za enako višino zavarovanja za osnovno zdravstveno varstvo, za odpravo čakalnih dob ter za enako dostopnost iz regij, oziroma podeželja in mest, tako za delavca kot za upokojenca, lastnika ali sodnika.
Za osebe, ki prejemajo socialno pomoč, bi bilo treba uvesti varstveni dodatek, znižanje davka ter popuste pri nakupu zdravil, za tiste, ki so starejši od 70 let, pa bi bilo treba uvesti poseben tretman tako v bolnišnicah kot v domovih za ostarele. Naloga sindikata pri vsem tem pa je, da kontrolira, oziroma bdi nad izvajanjem vseh dogovorov
ter da zoper kršitelje sporazuma sproži tudi ustrezen postopek.
V	13. poglavju, ki govori o socialni varnosti, so med nalogami sindikatov izpostavili predvsem skrb za zagotavljanje takih dohodkov oziroma minimalnih plač in pokojnin, ki bodo nad cenzusom varstvenega dodatka upokojencev, da ne bo potrebno izvajati sociale za širši krog ljudi, ampak bodo lahko probleme reševali sami. Predlagali so tudi več nege na domu, širši gerentološki pristop ter večjo pomoč civilne družbe. Zavzeli so se za več domov za starejše, saj je že nekaj let povpraševanje po prostih posteljah bistveno večje od razpoložljivih kapacitet, ter predlagali ustanovitev fonda, iz katerega bi lahko črpali sredstva za pokrivanje razlik v ceni oskrbe za tiste, ki vsega sami ne zmorejo. Sindikatu pa naj bi zagotovili možnost, da sproži postopek zoper kršitelje.
Odločno so tudi proti predlagani enotni davčni stopnji, saj so prepričani, da bi ta socialno varnost samo še poslabšala, najbolj pa bi prizadela prav tisti sloj, ki ima najnižje prejemke.
V	14. poglavju, ki govori o pokojninskem in invalidskem
varstvu, pa si v sindikatu upokojencev skupaj z drugimi sindikati prizadevajo, da bi starostnim upokojencem izborili pokojnine nad cenzusom varstvenega dodatka, da bi vsem, ki so potrebni, zagotovili možnost primerne oskrbe v domovih za ostarele ali zadovoljivo nego na domu, pri čemer bi bilo potrebno vključiti tudi civilno družbo in občine.
Zaradi nizkih pokojnin in vse težjih socialnih razmer so se zavzeli za to, da pokojnine ne bi zaostajale za rastjo plač, ter pri tem za ponovno vključitev cene življenjske košarice, da bi poleg rekreacijskega dodatka upokojencem
zagotovili tudi 13. pokojnino kot enkratni letni dodatek. Za večje vključevanje upokojencev v civilno transfero življenja, da bi imeli možnost dodatnih dohodkov ter da bi plačevali manj davkov in si s tem zagotovili kvalitetnejše tretje življenjsko obdobje.
Po besedah ministra za delo Janeza Drobnica so ključni cilji vladnega predloga socialnega sporazuma za obdobje 2006-2009 predvsem večja konkurenčnost gospodarstva in socialna varnost. Torej je možno pričakovati, da bodo zahtevam upokojencev in njihovega sindikata tudi v največji meri prisluhnili.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Edi Kupčič, predsednik ptujske območne enote Sindikata upokojencev Slovenije
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Propadla izredna seja
Je župan »stisnil rep« med noge?
Podlehniški župan Vekoslav Fric je minuli petek po hitrem postopku sklical izredno sejo, potem pa ga nanjo sploh ni bilo. Zakaj se ni prikazal, uradno ni bilo povedano. Direktor občinske uprave Miran Krajnc ga je »silom prilike« pač opravičil brez pojasnila vzroka neudeležbe, sejo pa je potem v skladu s pravili moral voditi podžupan Anton Žerak, čeprav, kot je poudaril, mu to v tokratnem primeru ni bilo najbolj po volji. Zakaj, se je razkrilo kasneje.
Prva in očitno najpomembnejša točka, zaradi katere je bila izredna seja sploh sklicana, je bila obravnava in sprejem odloka o občinskem lokacijskem načrtu za t. i. južni del območja občine (P21-S1/1). Dejansko to pomeni območje v središču občine oz. travnike ob osnovni šoli in Žerakovem poslovno-trgo-vinskem objektu. V lokacijskem načrtu, ki je bil razgrnjen za vse občane v času poletnih mesecev, ko je največ ljudi na zasluženih dopustih, se na tem območju predvideva izgradnja večnamenskega občinskega objekta, nove policijske postaje, sedem parcel za enodružinske stanovanjske hiše z možnostjo mirne poslovne dejavnosti ter legalizacija dela že zgrajene poslovne stavbe s trgovino.
Že takoj na začetku izredne seje je svetnika Petra Feguša zanimalo, zakaj je pravzaprav zdaj potrebna takšna ihta in hitrost, saj bi odlok lahko obravnavali na redni seji, ki bi tako morala biti sklicana v zelo kratkem času. Tudi ostali svetniki so se spraševali, zakaj redne seje, na kateri bi odločali o lokacijskem načrtu, že ni bilo. Dejstvo je namreč, da so se zaradi lokacijskega načrta že večkrat sestali, vmes o njem pred dobrim mesecem že razpravljali na eni izredni seji, podali vse pripombe in razloga za ponovno izredno sejo tokrat resnično niso znali najti.
Očitno pa v pripravljenem lokacijskem načrtu ni bilo vse urejeno tako, kot bi moralo biti, kar se je izkazalo v nadaljevanju vse bolj burne debate med prisotnimi, ali naj odlok, kot je predlagal Žerak, le obravnavajo, sprejme pa naj se prihodnjič, ko bo sejo vodil župan, ali naj ga kar takoj sprejmejo, pač takšnega, kot je, za kar se je zavzemala večina ostalih
svetnikov. Svoje vztrajanje na takojšnjem sprejetju odloka so svetniki utemeljevali s tem, da so že porabili dovolj denarja in časa za vse skupaj in da naj se zdaj to še realizira z objavo v uradnem listu ter, kot je dejala svetnica Svenško-va, nima smisla čakati na župana, kdaj se bo spet odločil priti na sejo.
Da nekaj z lokacijskim načrtom ni v redu, je dalo vedeti vprašanje Žeraka, naslovljeno na Staneta Napasta, ki je tudi prisostvoval izredni seji. Podžupana je namreč zanimalo, ali je možno po sprejetju in objavi odloka izvesti določene popravke, zlasti kar se tiče cestne in elektro infrastrukture. Napast je jasno povedal, da spremembe glede elektro-instalacij niso problematične, da pa se lahko zadeva zaplete pri načrtovani cesti v območju lokacijskega načrta: »Po normativu mora imeti cesta minimalno pet metrov širine vozišča, ob obeh straneh pa je treba priračunati še pol metra za bankine, pločnikom pa ste se tako odrekli. To je zakon, če pa boste vi potem naredili trimetrsko širino ceste, boste kršili zakonske normative!«
Nič več ustnih kupčij!
In v tem grmu je tičal zajec oz. srž problema, okrog katerega so se svetniki vrteli ves čas vroče razprave. Čeprav tega nihče ni povedal direktno, je bilo razbrati, da za predvideno širino ceste v lokacijskem načrtu ni dovolj prostora, kar pomeni, da če bi jo v Podlehniku hoteli izvesti v zakonsko določeni pet-oz. šestmetrski širini, bi z njo morali poseči ali pa odvzeti del zemljišča, ki je namenjeno ministrstvu za policijsko postajo, ali pa del zemljišča
v lasti Žeraka. Napast je ob tem povedal, da zemljišča za ministrstvo nikakor ne morejo kar tako zmanjševati, če se bo pa občina, se pravi župan in Žerak kot lastnik dela zemljišč v coni lokacijskega načrta, kasneje kakorkoli ustno dogovorila okoli tega, po čigavi zemlji bo tekel del ceste, pa to ni njegova stvar in se zaradi takšnega ustnega dogovora odlok ne spreminja.
Kot se je pokazalo, pa je Žeraku raznih ustnih dogovorov z županom dovolj in hoče imeti vse zadeve zapisane črno na belem: »Nikakor ne želim, da bi se v javnosti, kot se je že zgodilo, spet kalkuliralo in špekuliralo v smeri, da v tem iščem kakšne osebne koristi in interese! Če hočete zdaj sprejeti takšen odlok, kot je, kolegi svetniki, potem zahtevam, da ostaja trimetrski zeleni pas, ker ne želim, da bi kdorkoli kdaj rekel, da Žerakove smreke rastejo na občinski zemlji!« Že-rakovo stališče je dalo vedeti, da občina očitno nima dovolj lastnega zemljišča za izvedbo šestmetrske ceste, kot je zahtevana po normativu, in da on sam svojega dela zemljišča ne bo dal za izvedbo ceste, dokler ne bo z občino podpisan in overovljen ustrezen dokument. Tega pa župan in občinska uprava do petkove izredne seje očitno še nista uredila.
Svetnike, še najbolj Sven-škovo in Grabrovca, je razjezilo dejstvo, da, kot se je izrazil Grabrovec, Žerak še vedno ni razčistil mejaških zadev z občino in da zaradi tega oni pač ne bodo čakali s sprejetjem odloka ter ga hočejo zdaj sprejeti takšnega, kot je pripravljen. Pri tem pa Grabrovcu očitno ni prišlo ali pa ni hotelo priti na misel, da je navsezadnje občina naročnik lokacijskega načrta in da je torej v prvi vrsti njena ozi-
Sprejetje lokacijskega načrta je »padlo v vodo«, ker občina očitno še nI pravno-formalno uredila vseh dokumentov, ki so podlaga za ureditev zakonsko zahtevane šestmetrske širine ceste.
roma županova naloga, da si zagotovi, odkupi ali kakorkoli drugače pridobi potrebna zemljišča za cesto, in to nikakor ne na podlagi besednega mešetarjenja, temveč izključno na podlagi vse potrebne dokumentacije. Tega pa župan z občinsko upravo ni uredil, ker je morda, kot je veljala dosedanja praksa v Pod-lehniku, računal, da bo »šlo
skozi« tudi brez dokumentov in da se bo z Žerakom kasneje že dogovoril tako, da bo vse v redu za državo in za občino. Čisto mogoče je tudi, da je v tem, ker pravno-formalno ni uredil zadev, kot bi jih moral, iskati pravi vzrok, zakaj župana ni bilo na izredno sejo.
Ampak tokrat ni »šlo skozi«, kljub trudu svetnikov, ki jim je kaj malo mar, kako bi se
okoli zemlje za cesto kasneje dogovarjala župan Fric in Žerak. Kot se je izkazalo, pa v tej zadevi ni tako malo mar podžupanu, saj ni hotel, da se pod njegovim vodenjem seje sprejme tako pomemben odlok z nerešenimi ključnimi zadevami, zato je najprej točko umaknil z dnevnega reda, nato pa izredno sejo predčasno zaključil.
SM
Ptuj • 15. oktober - mednarodni dan bele palice
Dan odprtih vrat Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, Dravska ulica 18, bodo imeli danes Dan odprtih vrat.
Obiskovalce pričakujejo od 8. do 14. ure. V tem času bo na ogled razstava ročnih del, izdelkov, ki jih izdelujejo slepe in slabovidne osebe, predstavili pa bodo tudi osnovne tehnične pripomočke za slepe in slabovidne osebe. Letošnje geslo mednarodnega dneva bele palice je »Za enako gibalno in komunikacijsko dostopnost slepih in slabovidnih«. Za geslo pa si ga je v drugem polletju letošnjega praznovanja 85. obletnice delovanja vzela tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, v katero se vključujejo Medobčinska društva v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti in Ptuju. Poslanstvo Zveze društev sle-
pih in slabovidnih Slovenije je zasnovano na pomoči pri zadovoljevanju posebnih potreb slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju in delu. Skupaj z medobčinskimi društvi izvaja različne socialne programe, gre za posebne socialne programe, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo zaradi narave svoje invalidnosti, predvsem pa pri premagovanju gibalnih in komunikacijskih ovir, ki jim onemogočajo celostno vstopanje v okolje.
Ob jubileju in tudi sicer slepi in slabovidni pozivajo odgovorne na lokalni in državni ravni, kot tudi posameznike, da se zamislijo nad njihovimi težavami in jih skladno s svojimi pristojnostmi skušajo odstraniti v njihovo dobro.
Slepi in slabovidni so del družbe, radi bi bili čim bolj samostojni, to pa jim včasih preprečujejo miselne ovire videčih, sporočajo ob 15. oktobru, mednarodnem dnevu bele palice. Slepi in slabovidni ne morejo uporabljati javnih prevoznih sredstev in postajališč, če ta niso dovolj označena, gledati televizije brez govornega opisovanja dogajanja na ekranu oziroma dovolj velikih črk, uporabljati mobilnih telefonov, če so brez prilagoditve, naročati jedi in pijač v restavracijah, če niso zapisane v brajlici, v povečanem tisku in podobno. Prav tako ne morejo uporabljati sodobne računalniške in komunikacijske opreme.
Foto: SM
Ptuj • Uradni začetek gradnje Trgovskega centra Ptuj
Največji ptujski trgovski center bodo odprli avgusta 2006
Z odkritjem temeljnega kamna, odkrila sta ga ptujski župan dr. Štefan Čelan in generalni direktor Hypo Leasing Anton Romih, ki je bilo 11. oktobra, se je tudi uradno pričela gradnja največjega trgovsko-poslovnega centra na Ptuju, na Ormoški cesti (na območju nekdanjega sejmišča). Avtor projekta je Robert Furjan, tudi partner v projektu (vanj vstopa z zemljišči), ki ga izvaja družba Hypo-Paam, d. o. o., kot članica skupine Hypo Leasing Slovenije, ki je vodilna lizinška skupina v Sloveniji.
Njena bilančna vsota že presega 246 milijard tolarjev. Za naložbo na Ptuju so se odločili zaradi vseh danosti in potencialov, s katerimi to mesto oziroma okolje razpolaga, ker je 3. najmočnejša občina v Po-dravju in ker se z novo naložbo znova vrača med primerljiva mesta v Sloveniji in v tujini, kot je nekoč že bilo, trgovska meka za kupce iz Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice in Hrvaške. Zgodba trgovskega centra na Ormoški ima dolgo brado, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, odvijala se je tako dolgo, da so tudi največji optimisti postali že skeptiki. Mestna oblast se investitorjem opravičuje za vse nevšečnosti, ki so jih imeli, čeprav z vsemi zapleti ni imela veliko opravka. Sicer pa je za Ptuj že znano, da je vsak začetek nove investicije težak. Prepričan je, da se s to investicijo odpirajo neka druga razmišljanja v tem prostoru, da je storjen prvi korak za si-nergijo in simbiozo znotraj in zunaj dejavnosti, kar lahko prinese samo dobro. Razvoja pa ni, če se v nekem okolju niso pripravljeni spremeniti, spremembe veljajo za vse nas, je še
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predstavnik solastnika družbe Hypo-Paam, dr. Stefan Čelan, župan MO Ptuj, in Anton Romih, generalni direktor skupine Hypo Leasing, v pogovoru pred odkritjem temeljnega kamna za začetek gradnje novega trgovsko-poslovnega centra na Ptuju.
povedal ptujski župan. V skupini Hypo Leasing so prepričani, je povedal generalni direktor Anton Romih, da je izgradnja trgovskega centra na Ptuju pomemben korak k nadaljnjemu razvoju MO Ptuj in Spodnjega Podravja v celoti, predvsem pa trgovske dejavnosti v regiji. Največji trgovsko-poslovni center, ki bo imel pritličje in nadstropje, bo imel 12 tisoč m2 uporabnih površin, največji najemnik z več kot 5000 m2
površin bo trgovina Interspar, blago in storitve pa bo ponujalo še 32 trgovin, poslovalnic in gostinskih lokalov. V njem bo delalo okrog 300 ljudi. Naložba bo veljala 4,5 milijarde tolarjev ali 500 milijonov manj kot znaša celoletni proračun MO Ptuj. Skladno z načrtom Zavoda za naravno dediščino bodo območje centra zazelenili, 10 poškodovanih kostanjev, ki so jih podrli, bo nadomestilo 57 novih dreves, veliko grmičevja
Foto: Črtomir Goznik
Na gradbišču novega trgovskega centra se dela s polno paro. Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno 30. julija letos. Glavni izvajalec del je Vegrad v sodelovanju s Konstruktorjem, delo pa je dobilo tudi veliko podjetnikov in obrtnikov s Ptujskega.
in zelenih površin, platan niso podrli.
Projekt trgovskega centra na Ormoški je prve korenine pognal že pred petimi leti, ko je Robert Furjan kupil prvo zemljišče ob Ormoški. Za ne-
kdanje sejmišče, ki ga je kupil od MO Ptuj, je pred dvema letoma plačal nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev, predstavlja pa 45 odstotkov potrebnih zemljišč, za ostala je plačal še okrog 300 milijonov
tolarjev. Samo zemljišča v tej investiciji so stala skoraj 800 milijonov tolarjev.
Največji trgovsko-poslovni center na Ptuju bodo odprli predvidoma avgusta 2006.
MG
Ljutomer • Znova o gostišču na Jeruzalemu
Podnajemnik je IGD Holermuos
Na minuli seji občinskega sveta občine Ljutomer je bilo znova govora o gostišču ob cerkvici na Jeruzalemu. Občina Ljutomer, ki je pred leti gostišče kupila za 50 milijonov tolarjev, se je v začetku tega leta le uspela dogovoriti z družbo Jeruzalem Ormož VVS in ji oddala gostišče v petdesetletni najem.
Družba Jeruzalem Ormož VVS je pred več kot tremi leti gostišče na Jeruzalemu prodala ljutomerski občini, vendar brez vseh dovoznih poti, zato je bilo najbolj smotrno, da so Ljutomerčani gostišče oddali v najem omenjeni družbi, ki se je s podpisom najemne pogodbe zavezala, da bo objekt v dveh letih prenovila in uredila gostinsko-turistično ponudbo. "Na tej lokaciji želimo imeti objekt višje kategorije. Mi smo se tu s predstavniki ljutomerske občine v celoti poenotili in želimo napraviti dvorec, v katerem bomo nudili vrhunske kulinarične in vinarske užitke," je ob podpisu pogodbe dejal nosilec tega projekta s strani družbe Jeruzalem Ormož VVS Anton Luskovič, ki je napovedal, da bodo v obnovo vložili približno 300 milijonov tolarjev. Finančna sredstva za obnovo
naj bi pridobili tudi iz raznih evropskih skladov. Prav zaradi določil Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo potrebno spremeniti člen pogodbe, saj se družba Jeruzalem Ormož VVS ni mogla prijaviti na razpis za "Rekonstrukcijo turističnega objekta Jeruzalem". Na korespon-denčni seji 8. avgusta so člani sveta s 14 glasovi za ter enim proti izglasovali, da si lahko Jeruzalem Ormož VVS poišče podnajemnika - to je družba IGD Holermuos iz Ormoža, ki je tudi delni lastnik ormoške kleti. Na tokratni, 21. redni seji pa je bilo potrebno potrditi zapisnik korespondenčne seje, kar so tudi storili, vendar so pred glasovanje predvsem opozicijski svetniki zaprosili za besedo. Nekateri so želeli, da bi o tem členu pogodbe govorili na izredni seji, drugi so
na vodstvo občine vsuli plaz očitkov, da je znova požrlo besedo in dovolilo spremembo določenega pogodbenega člena, tretji pa bi si želeli, da bi bila podnajemnik ena izmed ljutomerskih družb. Družba IGD Holermuos Ormož bo v primeru uspeha na razpisu podnajemnik deset let, v nasprotnem pa podnajemna pogodba preneha takoj.
Ob podpisu najemne pogodbe je družba Jeruzalem Ormož VVS obljubila, da bo v mansardi gostišča uredila prostore namenjene za t. i. mini kongresni turizem, kjer se bodo lahko odvijala različna izobraževanja, seje ter posveti. Nadstropje, kjer so bile sedaj sobe za goste, bodo preuredili v tri do štiri apartmaje, prostor, kjer je bila doslej restavracija, pa bodo obnovili ter še naprej uporabljali v te namene. Kletni prostori, kjer
je bila sedaj vinoteka, bodo namenjeni večjemu številu gostov, ki bodo na Jeruzalem prišli organizirano z avtobusi ter si bodo zaželeli manjše gostinske ponudbe. Vinoteko bodo uredili v hiši na bližnjem parkirišču, prav tako pa so se že odločili, da bo svoje prostore na obstoječi lokaciji obdržal Turistično informacijski center. Novi najemnik se namera lotiti tudi urejanja širše okolice, na bližnjem parkirišču naj bi uredili stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov ter turističnih spominkov. V primeru, da ne bodo v dveh letih obnovili gostišča, se bo najemna pogodba razdrla, najemnik pa je občini Ljutomer že predložil garancijo v višini 18 milijonov tolarjev, ki jih občina Ljutomer ni dolžna vrniti, če ne bo prišlo do obnove.
Miha Šoštarič
Gorišnica • Industrijska cona
Cena za kvadratni meter zdaj 25 evrov
Na eni od pomladanskih sej so svetniki občine Gorišnica sprejeli odlok o višini cene kvadratnega metra v svoji industrijski coni. Ta cena je po sklepu znašala 33 evrov z DDV. Župan Jožef Kokot s to ceno ni bil najbolj zadovoljen (celo daleč od tega), vendar se je moral ukloniti volji večine.
Že takoj po tisti seji je bilo med svetniki čutiti, da se morda niso odločili najbolj pravilno, saj bi bila za morebitne kupce gotovo zanimivejša nekoliko nižja cena, ki bi jo pridobili z drugačno osnovo za obračun DDV in za katero se je zavzemal župan, vendar »pravi moški besede pač ne morejo požreti«, četudi so jo dali nekoliko preuranjeno ^
Zadeva pa se je zdaj očitno obrnila v pravo smer. Pojavil se je namreč interesent (podjetje POK iz Ptuja), ki namerava kupiti cel hektar zemljišča, vendar s ponudbeno ceno 25 evrov z DDV. To je približno osem evrov manj, kot je bila sprejeta cena, kljub temu pa se občini taka prodaja izplača. »Gre za to, da se nam v primeru odprodaje hektarja zelo zmanjšajo stroški infrastrukture, saj odpade ureditev določenih cest. Poleg tega se po-
javlja še en potencialni kupec za hektar zemljišča. Ponudba podjetja POK za omenjeno ceno je vsekakor sprejemljiva, zlasti z vidika upoštevanja zmanjšanja stroškov za izgradnjo infrastrukture, ki bremenijo občinski proračun. Če prodamo hektar zemljišča po tej ceni, potem imamo praktično pokrite vse stroške za ureditev potrebne infrastrukture, kar pomeni, da občina iz proračuna ne bo dala niti tolarja,« je situacijo pojasnil župan Kokot. Občinski svet proti takšnim argumentom ni imel ničesar dodati, zato je soglasno potrdil novo odkupno ceno za kvadratni meter (mimogrede; ta je zdaj enaka ceni v markovski obrtni coni), novo sprejeta cena pa bo zdaj veljala tudi za vse ostale kupce, ne glede na velikost zemljišča, ki ga bodo odkupili.
SM
Kidričevo • Kaj meni nadzorni svet
V poslovanju Vrtca hujše
kršitve in neracionalnost
Nadzorni svet občine Kidričevo, ki se je sestal v sredo, 12. oktobra, je poleg poslovanja občine kritično ocenil tudi poslovanje v Vrtcu Kidričevo ter ugotovil vrsto hujših kršitev in neracionalno poslovanje.
Kot je povedal predsednik nadzornega sveta občine Kidričevo Viktor Dolenc, so na podlagi Poročila o izvedbi notranje revizije poslovanja v Vrtcu Kidričevo ugotovili, da ta s finančnimi sredstvi ne posluje racionalno ter da prihaja do hujših kršitev poslovanja, predvsem pri blagajniškem poslovanju, potnih stroških, plači ravnateljice, prehrani delavcev ter pri izvajanju nadstandardov, konkretno pri zimovanju, poleg tega pa vodstvu vrtca očitajo zavajanje nadzornega odbora in občinskega sveta.
Pri blagajniškem poslovanju za leto 2004 so med drugim ugotovili, da ni označena lokacija blagajne, da ni določena organizacija blagajne, ne delovni čas, ne oseba, zadolžena za blagajno in prenos gotovine. Oseba, ki izvaja delo blagajnika, izvaja tudi delo računovodje, kar je nezdružljivo in nedopustno zaradi nezmožnosti izvajanja kontrole. Knjigovodske listine blagajniškega poslovanja (prejemki in izdatki) niso bili v vezanih blokih in vnaprej oštevilčeni, vnaprej ožigosani, poleg tega pa niso vodili evidence o porabi blokov. Za vsako plačilo se niso izvajale ustrezne knjigovodske listine oziroma blagajniški prejemki, ki so jih izpisovali naknadno na pod-
lagi zapiskov zaposlenih o vplačilih finančnih sredstev, pa tudi podpisi plačnikov so se pridobivali kasneje. Vse to je ob kontroli pojasnila računovodkinja zavoda.
Poleg tega so ugotovili, da blagajniški izdatki nimajo vedno ustrezne knjigovodske listine, ki bi morala biti podpisana s strani pooblaščene osebe, podpisani pa bi morali biti tudi s strani prejemnikov sredstev. Ugotovili so tudi, da je pooblaščena oseba s strani ravnateljice ista oseba, ki izvaja kontroliranje blagajniške in druge knjigovodske dokumentacije, ter da z internim aktom javnega zavoda blagajniško poslovanje ni ustrezno urejeno, saj področje komajda omenja, medtem ko odgovornih oseb, blagajnika in pooblaščenega delodajalca za odobravanje izplačil iz blagajne, ravnateljica ni določila pravilno.
Pri poslovanju s potnimi stroški so ugotovili, da je predlagatelj obračuna hkrati odredbodajalec in prejemnik sredstev, k potnim stroškom pa niso vedno priložena dokazila o udeležbi in poročila.
Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri plači ravnateljice, ki si na podlagi pogodbe obračunava 0,50 količnika za povečan obseg dela z otroki. Glede na to, da
ravnateljica zaradi 11 oddelkov nima polne zaposlitve kot ravnateljica, opravlja še delo z otroki, in sicer 3 ure na mesec, za opravljanje te obveznosti pa ne obstaja nobena evidenca. Nadzorni svet občine Kidričevo meni, da gre za neracionalno in neupravičeno obračunavanje 0,50 količnika ravnateljice. V zvezi s tem so po Dolenčevih besedah svetu zavoda že posredovali predlog, vendar pa ga na sugestijo ravnateljice Neže Šešo svet ni upošteval.
Nepravilnosti so ugotovili tudi pri prehrani delavcev, saj so na podlagi obračunskega lista ugotovili, da delavcem izplačujejo nadomestilo za prehrano. V skladu s 103. členom kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja so delavci upravičeni do povrnitve stroškov prehrane le v primeru, če jim delodajalec ne zagotavlja ustrezne prehrane; delavci vrtca pa naj bi med delom imeli zagotovljeno prehrano iz vrteške kuhinje.
Pri izvajanju nadstandard-nih programov - zimovanju otrok - pa so ugotovili, da so otroci zaposlenih plačevali zimovanje po 50 odstotkov nižji ceni kot drugi, tudi vsi blagajniški prejemki niso bili izstavljeni, vprašljiva pa je tudi cena zimovanja.
Predsednik Viktor Dolenc ob vsem tem poudarja, da gre za zavajanje nadzornega odbora in občinskega sveta, saj na zahtevo nadzornega odbora niso bili predloženi nekateri dokumenti, na sestanku, na katerega so povabili ravnateljico Nežo Šešo, pa jih je ta še naprej zavajala in se sprenevedala. V letu 2004 je bil s strani Vrtca Kidričevo podan zahtevek za zvišanje ekonomske cene, pri revizijskem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da obstaja presežek prihodkov na mesečni ravni za okoli 400.000 tolarjev, kar pomeni, da je bila cena prenapih-njena.
Glede na vse ugotovljene kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda Vrtec Kidričevo nadzorni odbor ugotavlja, da obstaja utemeljen sum neracionalne porabe finančnih sredstev, pravi Dolenc. "Nadzorni odbor priporoča, da ravnateljica Neža Šešo takoj ali najpozneje v 30 dneh odpravi vse ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju javnega zavoda. Ker pa so po zakonu o lokalni samoupravi ugotovili, da gre za hujše kršitve, je nadzorni odbor dolžan revizijsko poročilo posredovati pristojnim organom," so zapisali v poročilu.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nadzorni svet občine Kidričevo je v poslovanju Vrtca ugotovil številne nepravilnosti.
Od tod in tam
Markovci • Se letos nova mrliška vežica
Foto: M. Ozmec
V občini Markovci gradijo tudi novo, večjo mrliško vežico z nadstreškom. Kot je povedal župan Franc Kekec, so gradnjo pričeli v drugi polovici septembra tik ob dosedanji vežici, ki ostaja v funkciji, dokler ne bo dokončana nova, nato pa bodo staro podrli in tam dogradili večji nadstrešek, povezan z novo vežico. Nova stavba bo nekoliko večja od sedanje, saj bodo v njej tri vežice in večji poslovilni prostor ter nadstrešek, ki bo omogočal poslovilne obrede tudi ob dežju. Dela izvaja gradbeno podjetje Projekt iz Ptuja s podizvajalci in kooperanti, ki naj bi končali v 70 dneh, celotna investicija z ureditvijo okolice pa naj bi veljala okoli 92 milijonov tolarjev. Hkrati pa med pokopališčem in bodočo dvorano urejajo parkirišče, na katerem bo prostora za okoli 300 osebnih vozil, služilo pa bo tako obiskovalcem dvorane kot pokopališča.
-OM
Janški Vrh • Sanacija še pred zimo
Foto: M. Ozmec
Ob izgradnji novih asfaltnih povezav na Jan-škem Vrhu so tovornjaki in gradbena mehanizacija močno poškodovali skoraj 16 let staro cesto od Slap proti Janškemu Vrhu, zato so na občini Majšperk zagotovili, da naj bi jo sanirali še pred zimo. Kot je povedal Darko Rejec, referent za infrastrukturo v občini Majšperk, so se z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, že dogovorili za sanacijo najhuje prizadetega odseka ceste od Slap do vrha Janža. Njihovi gradbeni strokovnjaki te dni že popisujejo vsa potrebna sanacijska dela, ko bodo končali, pa naj bi pričeli gradbena dela. Če bo vreme naklonjeno, so prepričani, da bo sanacija končana še pred zimo. S tem bo zaokrožena cestna povezava od Slap prek Janškega Vrha do Doklec v dolžini okoli 5 km.
-OM
Ptuj • Boris Voglar v Lekarni
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Lekarne na Ptuju so v začetku tedna odprli še eno razstavo fotografij na temo Ohranimo mladost. Tokrat se predstavlja Ptujčan Boris Voglar. Njegov opus je obsežen, od abstraktne, arhitekturne fotografije do posnetkov narave in ljudi. Najraje pa v fotografski objektiv ujame koncertna dogajanja. Razstava Borisa Voglarja bo na ogled do 7. novembra. Ob koncu leta bodo fotografije letošnjih razstavljavcev v galeriji Lekarne Ptuj predstavili tudi v koledarju. Kustos je Stojan Kerbler, vodja projekta pa Alenka Slavinec.
MG
Hajdina • Pogovor z županom Radoslavom Simoničem
Sredi decembra selitev v nove občinske prostore
Prioritetna naložba v občini Hajdina je letos izgradnja poslovno-stanovanjskega centra. Predvidoma ga bodo odprli sredi decembra letos. O tem in drugih aktualnih vprašanjih razvoja v občini Hajdina, s poudarkom na praznovanju 7. praznika občine Hajdina, smo se pogovarjali z županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem.
Št. tednik: Kako se uresničujejo letošnji najpomembnejši projekti v občini Hajdina, izgradnja poslovno-stanovanjskega centra, kanalizacija, obka-nalska cesta?
R. Simonič: "Vsekakor je v letošnjem letu v občini Hajdina investicijsko prioritetna naložba v poslovno-stano-vanjski center. Trenutno potekajo okrog centra obsežna komunalno infrastrukturna dela. Na območju samega centra se zaključujejo zemeljska dela na elektro, kanalizacijski in plinski postaji, vodovodu, telekomu in CATV opremi. Pripravljajo pa se že tudi zemeljska dela za ureditev cest, parkirišč, zelenic in dela samega trga. Hajdina ni bila nikoli v zgodovini tako razkopana, kot je v teh dneh. Prav tako se vsa dela na tako obširni zemeljski infrastrukturi nadaljujejo na odseku centra - Školiber. Zaradi tega je tudi zelo oviran promet na tem območju. Na objektih samih pa se zaključujejo dela na fasadi, keramičarska, elektro, plinska in druga zaključna dela. Zaradi izredno slabega vremena v letošnjem letu je vlaga v estrihih visoko nad dovoljeno, zato bo potrebno pred polaganjem parketov dodatno izsuševa-nje prostorov. Na zadnjem koordinacijskem sestanku investitorjev in izvajalcev smo se dogovorili, da bomo ne glede na čas dokončanja centra dela na objektu opravili kvalitetno kot vsa dela do sedaj. Nad kvaliteto dela in materialov bdijo budna očesa nadzornikov. Predvidevam,
da bomo novi center odprli v prvi polovici decembra in ne konec novembra, kot smo prvotno načrtovali. Skupno smo ugotovili, da se nam nikamor ne mudi, vsem tudi odgovarja preselitev in odprtje v decembru. Izgradnja obkanalske ceste s kolesarsko stezo se bo pričela še v tem mesecu. Dela so bila oddana na javnem razpisu v vrednosti 57 milijonov tolarjev. Gre za odsek od meje z MO Ptuj do Hajdoš."
Št. tednik:Koliko je še aktualna gradnja vrtca v občini Hajdini?
R. Simonič: "Vrtec v občini Hajdina je vedno aktualno vprašanje. V tem mandatu se nismo odločili za izgradnjo vrtca, predvsem iz razloga, da ne bi podvajali kapacitet nam sosednjih vrtcev (uvedba 9-letnega osnovnega šolstva). Tudi v prihodnje bo o gradnji vrtca potreben temeljit razmislek. Občani občine Hajdina (tudi naselje Kungota) smo pred desetletji s samoprispevkom sofinancirali vrtec na Sp. Hajdini (pri Roku), ki je po delitveni bilanci in razmejitvi občin pripadel MO Ptuj. Dobro sodelujemo z vsemi okoliškimi vrtci. Sofinanciranje otroškega vrtca se v proračunu približuje že 70 mio SIT letno. Ne zdi se mi prav, da je bistvena osnova za sofinanciranje otroškega varstva še vedno dohodninska odločba. Seveda so otroci pri vsej tej politiki najmanj krivi. Pogledi za vnaprej pa so takšni - vrtec vsekakor spada v bližino osnovne šole. Razgovori za odkup primernega zemljišča že potekajo. V pri-
hodnjem letu nameravamo zemljišče odkupiti, pričeti s postopki prostorskih sprememb (2007). Samo gradnja in predaja namembnosti je uresničljiva leta 2008-2009. Ponovno pa poudarjam, da bo potrebno temeljito razmisliti o velikosti, kapaciteti in drugih dejavnikih s področja otroškega varstva."
Št. tednik: Kaj se trenutno dogaja na avtocestnem programu, načrtovani izgradnji avtoceste Slivni-ca-Draženci, kaj je s pritožbami ljudske iniciative občine Hajdina?
R. Simonič: "Izgradnja AC Slivnica-Draženci je načrtovana z nacionalnim programom, začetek v letu 2007 in zaključek leta 2009. Vse aktivnosti po sprejemu Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za ta odsek sedaj vodita DDC in DARS. Kolikor mi je znano, nameravata navedeni instituciji še ta mesec sklicati sestanek z vsemi razlaščenci objektov iz občine Hajdine. Do konca tega leta pa bo še en takšen sestanek, na katerega bodo povabljeni razlaščenci kmetijskih in drugih površin. Pri obeh bo sodelovala lokalna skupnost. DDC in DARS bosta na teh dveh sestankih predstavili razlaščencem nadaljnje postopke pri odkupih stavb, kmetijskih površin, komasacije in drugo. Pritožba ljudske iniciative Upravnemu sodišču (nadvoz ali podvoz) je bila s sodbo v celoti zavrnjena. Ponujeno možnost še ene pritožbe na Upravno sodišče so predlagatelji izkoristili, vendar odločitve še ni."
Ml ifcs^s
Hajdina ni bila nikoli tako razkopana, kot je v teh dneh.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Poslovno-stanovanjski center je v letošnjem letu prednostna investicija v občini Hajdina. Tudi haj-dinski župan Radoslav Simonič budno spremlja gradnjo centra, na fotografiji v pogovoru z vodjem gradbišča Vilijem Očkom.
Poslovanje v okviru
proračunskih
možnosti
Št. tednik: Koliko je v tem trenutku zadolžena Občina Hajdina? Kako ocenjujete novelo zakona o financiranju občin, kaj bi ta lahko prinesla občini Hajdina?
R. Simonič: "Občina Hajdina nima nobenih dolgov, kreditov, lizingov ali česa podobnega. Kot vsa leta v preteklosti poslujemo tudi letos v okviru razpoložljivih proračunskih možnosti. Seveda se prijavljamo na najrazličnejše razpise posameznih ministrstev, kjer le vidimo nekatere možnosti za uspeh. Včasih tudi kje uspemo. V letnih proračunih, spremembah proračunov, sicer načrtujemo nekaj zadolžitev. To počnemo predvsem iz razloga, da lahko iz leta v leto ohranjamo kontinuiteto investicijskih del, medtem ko resnične zadolžitve nikoli nismo izvedli. Seveda, lahko se to tudi kdaj zgodi in za takšen primer imamo za to zakonsko podlago v proračunu. Resnično zadolžitev Občine pa bomo verjetno izvedli s pričetkom realizacije Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja (izgradnja primarnih vodov kanalizacije, z zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi na projektnih trasah). Vse je odvisno od uspešnega nastopa Konzorcija na tenderju nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada. Odgovor občinam, članicam Konzorcija, bo znan konec letošnjega leta. Res je, da v ob-
čini izvajamo veliko različnih investicij. Vsak tolar poskušamo najbolje izkoristiti. Včasih nam kdo očita, da smo nekoliko razsipni na področju športa, kulture in gasilstva. Vendar menim, da so vse naštete dejavnosti neobhodno potrebne za življenje naših občanov. Naštete in še druge dejavnosti nam to vračajo s svojo delavnostjo in uspehi. Sprememba Zakona o financiranju občin nam ne prinaša veliko. Vendar smo ne glede na višino lahko zadovoljni. Bistvo je, da je prišlo do prvih premikov v tej smeri. Moje mnenje je, da je ZFO potrebno v celoti sistemsko preurediti in ga narediti za primerljivega ostalim članicam EU, kjer se daje lokalni samoupravi veliko večji poudarek. V mislih imam predvsem odnos državnega proračuna do skladnejšega regionalnega razvoja. Končni finančni cilj takšne primerljivosti pa je večji poudarek projektnemu financiranju."
Letos bodo praznovali 12. novembra
Št. tednik: Do praznika občine Hajdina je slab mesec, kako ga boste praznovali?
R. Simonič: "Kot vam je znano, je praznik občine Hajdina datumsko premičen. Vedno je to sobota pred Martinovo nedeljo. Letošnji bo v soboto, 12. novembra. Vse športne, rekreacijske in kulturne prireditve v okviru 7. praznika občine Hajdina bodo potekale po ustaljenem programu iz prejšnjih let.
Nekatere športne prireditve pa že potekajo. Tako je že za nami 6. občinsko prvenstvo v golfu in streljanje na glinaste golobe. Ostale panoge se bodo zvrstile vse tja do občinskega praznika. Izmed kulturnih prireditev bo letošnja prireditev Praznujmo s pesmijo (srečanje in predstavitev kulturnikov iz občine) v petek, 4. novembra 2005, ob 18. uri v gasilskem domu v Hajdini. Štajerska frajtonarica pa bo v petek, 11. novembra, v šotoru pred Občino Hajdina. Osrednja 10. tradicionalna kulturna prireditev Iz mošta vino, pridi na Hajdino bo v soboto, 12. novembra, s pričetkom ob 13.30 uri s prinašanjem mošta, z vpisom v krstno knjigo, prihodom kletarja letnika 2005 v spremstvu starejših kletarjev, ob 15. uri pa se bo pričela osrednja prireditev v farni cerkvi sv. Martina. Letošnji kletar Ivan Maher prihaja iz Sp. Hajdine. Priprave in organizacija že tečejo. V občini in fari smo znani, da ob tej priložnosti vedno pripravimo inovativen, zanimiv in lep program, ki si ga velja ogledati. Osrednja prireditev se bo pričela ob 16.30 uri v šotoru pred Občino z nagovorom župana, podelitvijo občinskih priznanj zaslužnim občanom, podelitvijo priznanj za najlepše urejeno vaško skupnostjo in posamezne objekte ter priznanj športnikom za dosežke na letošnjih občinskih prvenstvih. Na Martinovo nedeljo pa bo ob 10. uri svečana pozna maša, s katero bomo svečano zaključili prireditve ob 7. prazniku občine Hajdina."
MG
Sp. Podravje • Potepuške muce so še vedno največji problem
Bodo občine sofinancirale sterilizacijo?
Zakon o zaščiti živali prepoveduje kakršnokoli usmrtitev zdravih živali in nalaga občinam, da poskrbijo za živali na svojem območju, je povedal Emil Senčar, dr. vet. med, direktor Veterinarske bolnice Ptuj, ki je kot prvega pozval župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, da bi MO Ptuj prispevala sredstva za sofinanciranje nezaželenih kotitev mačk, saj potepuške muce ostajajo in postajajo vedno večji problem.
"Menim, da bomo s preprečitvijo neželenih kotitev veliko naredili v prid živali in proti mučenju le-teh. Lastniki živali se bodo zaradi nižje cene lažje odločili za poseg, živali brez lastnika pa bodo imele več možnosti najti novega lastnika. Znana je praksa občin, ki že vrsto let namenjajo sredstva za sterilizacije in kastracije psov in mačk. Občina lastnikom živali na svojem območju sofinancira 30 do 50 odstotkov cene posega pri živali. Določen del sredstev pa nameni za 100-odstotno pokritje posegov sterilizacije in kastracije pri brezdomnih živalih, ki jih pripeljejo v okviru Društva proti mučenju živali Ptuj. Sofinanciranje cene posega lastnikom živali na območju občine sofinan-cerke se izvede v okviru časo-
vno omejene akcije. Ponavadi se akcije izvedejo v februarju oziroma marcu. Financiranje posegov pri živalih brez lastnika pa se izvede v dogovoru z Društvom proti mučenju živali Ptuj, ki tudi organizira akcijo lovljenja živali. Ponekod sterilizirane in kastrirane muce vračajo na mesta, kjer so jih ulovili, saj so naravni deratizator," je med drugim povedal Emil Senčar, direktor Veterinarske bolnice Ptuj, ki je prepričan, da bo akcija zmanjševanja števila potepu-ških muc in psov uspešna le, če se bodo za sofinanciranje preprečevanja neželenih kotitev odločili v vseh občinah na Ptujskem. Podobno pismo, kot ga je napisal ptujskemu županu, bodo prejeli tudi župani ostalih občin na Ptujskem.
Starost (v mesecih)	Število mladičev	Število samičk	Plodne samičke	Skupno (samci in samice)
0	0	0	1	2
3	8	4	1	10
6	8	4	1	18
9	40	20	5	58
12	200	100	25	258
15	1.000	500	125	1.258
18	5.000	2.500	625	6.258
21	25.000	12.500	3.125	31.258
24	125.000	62.500	15.625	156.258
Tabela rodnosti mačke, ki jo je izdelal direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar, dr. vet. med., nazorno pove, da se lahko družina mačjega para v idealnih razmerah v enem letu poveča na 258 novih mačk in mačkov, ki se pridno plodijo naprej.
Lenart • Urejajo pokopališča
V ptujski Veterinarski bolnici, ki uživa velik strokovni ugled, cene posegov na živali niso pretirane in kar precej zaostajajo za cenami podobnih posegov v drugih veterinarskih bolnicah. Cena kastracije mačka je pri njih 7 tisoč tolarjev, sterilizacije muce pa 12 tisoč tolarjev. Kastracija psa je odvisna od teže in znaša od 12 do 25 tisoč tolarjev, sterilizacija pri psičkah pa se giblje od 18 do 40 tisoč tolarjev, če so težje prek 50 kg. Cene vsebujejo DDV in tudi vključujejo potrebno terapijo drugi dan po posegu in pobiranje šivov. V Veterinarski bolnici Ptuj tudi poudarjajo, da so pripravljeni cene svojih storitev še znižati za kakšen odstotek, da bi problem zavrženih in brezdomnih živali na celotnem območju upravne enote Ptuj čim bolj omilili.
"Vsakomur je jasno, da je nemogoče poskrbeti za tako veliko količino novih mačk in psov. Zavetišče za živali v Zrkovcih je prepolno živali. Srečen sem, da je veliko ljudi pripravljenih poskrbeti in tudi posvojiti najdene in zavržene živali, vendar je le-teh še vedno premalo. Društvo proti mučenju živali Ptuj se trudi po najboljših močeh. Njegovi aktivisti dobesedno z golimi rokami lovijo pote-puške mačke in pse po ptujskih ulicah in podstrešjih. V Veterinarski bolnici Ptuj jih
Foto: Črtomir Goznik
Po najbolj "nežni" oceni se na območju MO Ptuj prosto giblje okrog 1000 muc, to je muc, ki nimajo gospodarjev, številka za občine na Ptujskem pa je seveda mnogo višja. Potepuških muc pa bi bilo lahko veliko manj, če bi izvajali organizirane kastracije samcev in sterilizacije samičk na celotnem območju upravne enote Ptuj. To je metoda, s katero je mogoče drastično zmanjšati populacijo živalske vrste v določenem okolju.
oskrbimo, pozdravimo in s skupnimi močmi poiščemo nove lastnike. Stanje se je v MO Ptuj izboljšalo, ko je ta podpisala pogodbo z azilom v Zrkovcih, vendar to velja predvsem za pse, potepuške muce pa ostajajo in postajajo največji problem. Rešitev oziroma zmanjšanje omenjenih težav je znana in strokovno potrjena. To je zmanjšanje oziroma preprečevanje nezaželenih kotitev, kar dose-
žemo s kastracijo samcev in sterilizacijo samičk. To je metoda, ki vsekakor drastično zmanjša populacijo živalske vrste v določenem okolju. Vrsto let je Veterinarska bolnica Ptuj popolnoma sama z lastnimi sredstvi reševala ta problem. Razsežnost sedanje problematike pa presega naše finančne zmožnosti, prav tako zmožnosti Društva proti mučenju živali Ptuj, ki je lani tudi priskočilo na po-
moč. Pričakujemo, da bodo župani razumeli naš poziv, k temu pa jih zavezujejo tudi določila zakona o zaščiti živali," je še za Štajerski tednik povedal direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar.
Znani so tudi podatki, da bi se za sterilizacijo in kastracijo svojih živali odločilo veliko več ljudi, če bi imeli zagotovljeno sofinanciranje.
MG
Za kulturen odnos do mrtvih
Ko se bo oktober poslovil, se bomo prvega novembra spomnili mrtvih. Zato nas je zanimalo, kako v občini Lenart skrbijo za pokopališča in mrliške vežice.
O investicijah na pokopališčih in mrliških vežicah smo se pogovarjali s podžupanom občine Lenart Karlom Vo-grinčem, ki je dejal: "Pokopališča so prostor, kjer pač najdemo svoj zadnji počitek in mi kristjani imamo pač svoj
običaj, kako to delamo. Zato ni vseeno, kako je ta prostor urejen."
Povedal je, da je celovita ureditev pokopališča v Lenartu pomembna dominanta mesta Lenart, ki so ga urejali kar nekaj let. V Lenartu so najprej
zgradili poslovilni objekt s klimatsko napravo, poslovilno dvorano in zvonikom, žarni zid in tlakovali dvorišče. Ker je pokopališče stičišče materialnega in duhovnega sveta, je pri vseh stavbah močno izražena simbolika. Na poko-
pališču v Lenartu so tudi pred časom postavili posebno spominsko obeležje iz starih kri-žev, ki bi sicer bili zavrženi in bi končali v topilnici železa. V Lenartu na pokopališču so letos postavili tudi slavolok v obliki omege. Zakaj so se
Mrliška vežica v Voličini
Slavolok v obliki omege na lenarškem pokopališču
odločili postaviti omego in kaj simbolizira, pa podžupan Karl Vogrinčič pravi: "Ko smo v Lenartu urejali pokopališče, je za postavitev omege dal idejo dekan Martin Bezgov-šek. Predlagal je zamenjavo lesenega križa na pokopališču, ki je bil že dotrajan. Skupaj z arhitektom smo sprejeli odločitev za postavitev ome-ge. Slavolok v obliki omege simbolizira končnost življenja, je dominanta mirnega - grobnega dela pokopališča. S svojim položajem na nižjem delu aleje cipres in slikama, ki ju njegov lok okvirja; pri pogledu proti severu obronke gričev in pri pogledu proti jugo nebo nad njim in stilizira mejo dveh svetov - zemeljskega z omejenostjo življenja telesa in nezemeljskega z neskončnostjo življenja duha. Ideja pa ni čisto nova, saj če pogledamo spominski park v Teharju, tudi tam arhitekt z omego ponazarja naš konec, ki pa ni konec, kot vemo iz našega verovanja, ampak je to samo neki prehod."
Po vzoru Lenarta sedaj tudi v drugih krajevnih središčih urejajo pokopališča. V Voliči-ni gradijo mrliško vežico, ki je v četrti gradbeni fazi in računajo, da bodo še letos končali gradnjo. Tudi v Voličini bodo
postavili spominsko obeležje v obliki omege in Vogrinčič dodaja: "Prostor bomo opremili tako, da bo poslovilni obred možno opraviti na enem mestu. Zelo nerodno je pri tem prometu sedaj prevažati pokojnika po teh poteh in tudi časovno se zavleče in v današnjem času to ni več primerno." Vrednost investicije mrliške vežice v Voličini skupaj z opremo znaša 40 milijonov tolarjev.
V Jurovskem Dolu je pokopališče urejeno. Letos so pri mrliški vežici, ki je arhitektonsko tako postavljena, da so bili vsi prostori odprti in je bil velik prepih, z zasteklitvijo dobili zaprt prostor, v katerem sedaj poteka poslovilni obred. Še to jesen ali spomladi imajo v načrtu namesto križa postaviti slavolok v obliki omege. Pri Sv. Trojici nameravajo prihodnje leto pričeti gradnjo nove mrliške vežice in postaviti slavolok v obliki omege. "Vsaka stavba na pokopališčih sporoča svoje sporočilo, vsa pa so ubrana na isti skupni imenovalec -civiliziran, kulturni odnos do mrtvih! To pa je gotovo tudi zrcalo našega odnosa do živih," zaključuje podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič.
Zmago Šalamun
Vir: VBP
Gorišnica • Z dvajsete redne seje
Za četrt milijarde bogatejši
TUdi v Gorišnici so svetniki najprej začeli s sejanjem osnutka odloka o ravnanju z odpadki, potem so poslušali domačo policijsko koman-dirko Otilijo Medved, ki jim je povedala, kako in kaj je z varnostjo, mirno sprejeli polletno realizacijo in rebalans proračuna ter se nekoliko razživeli šele pri točki vprašanj in predlogov.
Glede novega osnutka odloka o ravnanju z odpadki ni bilo posebnih pripomb, zato pa so svetniki opozorili na nekaj drugih zadev. Tako je, recimo, padlo vprašanje, kdo bo ob cesti do Zavrča počistil svinjarijo, ki jo je naplavila Drava in kdo je dolžan plačati odpadke, ki se naberejo na javnih ali večjih družabnih prireditvah. Stane Napast na prvo vprašanje ni znal točno odgovoriti; ali je to naloga Cestnega podjetja ali Čistega mesta, na drugo vprašanje pa je jasno povedal, da je plačilo odvoza odpadkov po prireditvah strošek organizatorja. Povedal je tudi, da se bo po sprejemu novega odloka in tarifnega pravilnika - ta bo vsekakor pomenil dražje plačilo storitev kot doslej, razen za gospodinjstva s tremi ali manj člani - izbiral tudi nov koncesionar za ravnanje z odpadki. Župana Kokota je v zvezi s tem zanimalo, zakaj ne bi bili dejavnosti odvoza in odlaganja odpadkov ločeni, saj bi lahko v tem primeru bil sam odvoz cenejši. Napast se s tem ni strinjal oz. je povedal, da bi bila razmejitev stroškov med obema dejavnostma praktično nemogoča, da bi to posledično lahko vodilo v to, da bi vsaka občina izbrala svojega (najcenejšega) prevoznika, kar bi povzročalo veliko zmedo pri odlaganju in da bi konec koncev delitev teh dveh storitev rezultirala v še višji ceni za občane. Kon-
cesionar, ko bo izbran, bo pač samo eden. Svetniki so se nato dajali še okoli vprašanja, kdo je dolžan plačati čiščenje in odvoz odpadkov z divjih odlagališč, ki jih je povsod polno. Napast je razložil, da je to strošek Občine, če gre za občinska zemljišča, na zasebni zemlji pa je zadeva bolj delikatna, saj naj bi strošek bremenil lastnika, če dopušča divje odlaganje (kar seveda ne bo priznal nihče), sicer pa tistega, ki mu bo dokazano odlaganje »na črno«.
Rebalans sprejet soglasno
Potem ko so svetniki ob naslednji točki odposlušali poročilo komandirke Medvedove o trendih varnostnih pojavov v občini, se je oglasil Anton Kokot s Cirkulan in ogorčeno povedal, da vse kar je prav in da nima nič proti delu policije, vendar pa je to, kar počnejo v cirkulanskem območju občine, vseeno pretirano. Dogajalo naj bi se, da policijske patrulje sredi noči s sireno in »plavimi lučkami« ustavljajo voznike, tudi po trikrat zaporedoma, in svetnika je zanimalo, če si kaj takega po zakonu sploh lahko privoščijo. Medvedova je pojasnila, da si lahko, če imajo razlog za takšno ravnanje. Tega pa v obmejnem območju vedno lahko imajo, saj je znano, da so ti predeli pač priljubljeno mesto za ilegalno prehajanje
Svetnica Zalika Obran se nikakor ne more sprijazniti s »sekreti« na osrednjem občinskem trgu ^
meje.
Pri pregledu polletnega poslovanja občine (polletnega proračuna) in spremembi odloka o proračunu (rebalansa) je med svetniki vladala tišina. Župan je razložil vse postavke in spremembe, sprememba proračuna pa je bila nujna iz zelo pozitivnega razloga: občinski proračun se je namreč s prvotnih planiranih 760 milijonov povečal kar na dobro milijardo, največ po zaslugi koncesnin in glavarine. Glede na mirnost svetnikov na sami seji je bilo očitno, da so se o porabi četrt milijarde svežega denarja in prerazporeditvi sredstev znotraj postavk zelo dobro dogovorili
in sporazumeli že na sejah odborov pred samo sejo občinskega sveta, saj sicer tako popolnega konsenza vseh nikakor ne bi bilo možno pričakovati. Tako novinarjem (s tem pa tudi ušesom javnosti), ki prisostvujejo seji, pač ni dano, da bi lahko slišali in zapisali, kje so se »lomila kopja« med svetniki. Edina pripomba, ki jo je podal Slavko Vise-njak, podprla pa sta jo tudi Jože Petek in Franc Ivanuš, je bila ta, da naj se dva milijona več sredstev nameni za šport. Župan pa je na to odgovoril, da kakšen milijon še že lahko prerazporedijo, za kaj več pa ne vidi možnosti.
Moški lahko lulajo za vogalom, kje pa ženske?!
Potem je malo zaropotalo okoli obveščanja v občini, saj naj bi občina za časopis Mesečnik namenila 800 tisočakov, kar se nikakor ni zdelo prav Zaliki Obran, ki je tudi javno skritizirala občinsko glasilo, pa še vse ostale medije povprek, ki da tu in tam poročajo o dogajanjih v občini, vendar pa Gorišničani nimajo na voljo nobenega popolnega in objektivnega časopisa. Župan je povedal, da plačilo Mesečniku velja za naročene članke o Gorišnici, saj domače glasilo ne izhaja vsak mesec in da žal ne vidi nobene pametne rešitve za to, da bi bilo domače glasilo drugačno, kot je, dokler ne bodo našli in bili pripravljeni plačati strokovno usposobljenega človeka.
Obranovo je potem zanimalo še, kako je z ureditvijo središča občine in če še zmeraj velja, da bo na tem mestu tako tržnica kot javni WC, pa tudi, kaj se namerava storiti s staro dvorano. »Idejni projekti so narejeni in so vam bili predstavljeni. Ali bo tu tržnica ali ne, je stvar vaše odločitve. Kar se tiče WC-jev, pa menda veste, da brez njih ne gre. Povedal sem že, da bodo odprti v času večjih prireditev, kar je nujno, navsezadnje bolj za ženske kot za moške.
Moški lahko te zadeve opravimo tudi za vogalom, če je sila, ve, ženske, pa boste imele s tem več težav, se vam ne zdi?!« Takšen je bil (odkrit) županov odgovor. Obranova temu dejstvu ni oporekala, vseeno pa je navrgla, da se bodo potemtakem v Gorišni-ci lahko pohvalili z eminentnim središčem, ki mu bodo kraljevali javni »sekreti«. Tudi tržnica po mnenju Obranove naj ne bi spadala na takšno mesto, saj nekaj stojnic ne bo reševalo kmetijstva v občini.
O prihodnji usodi zapuščenega vaškega doma, kjer je prej imela sedež (tudi) Občina, pa župan ni povedal nič določenega, razen tega, da Občina nikakor ne bo vzdrževala dveh ali več dvoran. To je očitno spodbodlo Obranovo, ki je povedala, da nova dvorana v novi občinski stavbi ni primerna za nastope gledaliških skupin, stara pa. Župan se je na to odzval z besedami, da ne vidi razloga, zakaj nova dvorana ne bi bila primerna za gledališke skupine, da pa je stara dvorana zaradi popolne dotrajanosti, ki morda navzven ni tako vidna, že življenjsko nevarna za vse, ki se gibljejo v njej. Svetniki so potem besedni dvoboj sklenili s predlogom, da naj se v novi dvorani poskusi pripraviti kakšen gledališki nastop, da se bo videlo, če je res kaj narobe, ne pa da se o tem le špekulira.
SM
Maribor • Dnevi zaščite in reševanja
Ukrepanje ob nesrečah bodo približali ljudem
Štajerska metropola je od včeraj do sobote gostiteljica dnevov zaščite in reševanja, ki jih pripravljajo Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo ter Mestna občina Maribor.
Foto: M. Ozmec
Med tistimi, ki rešujejo življenja, so tudi pripadniki enot prve pomoči Civilne zaščite.
Na tridnevni prireditvi, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in nekaterimi drugimi ministrstvi, s številnimi predstavitvami, vajami, preverjanjem usposobljenosti, strokovnimi posveti in drugimi prireditvami poskušajo kar najbolje opozoriti na problematiko naravnih in drugih nesreč ter na nujnost stalne in ustrezne pripravljenosti nanje, saj je varnost pred temi viri ogrožanja del človekovega življenja.
Žal se s številnimi naravnimi in drugimi nesrečami vsako leto srečujemo tudi pri nas, čimprejšnje ukrepanje, njihova odprava in sanacija stanja pa so odvisni predvsem od pripravljenosti nanje, oziroma od tega, koliko je nanje pripravljen vsak posameznik in kako bo ukrepal.
Zaradi velikosti in izrednega pomena prireditve, predvsem pa zaradi preverjanja reagiranja in usposobljenosti sil zaščite in reševanja, varstva in pomoči ter spoznavanja njihovega dela, bo v času prireditve v središču Maribora spremenjen prometni režim. Osrednji del dnevov zaščite in reševanja bo letošnja zaščitno-reševal-na državna vaja Vlak 2005, katere namen je preverjanje pripravljenosti različnih reševalnih enot in služb, organov vodenja, javnega zdravstva in drugih organov za ukrepanje v primeru velike železniške nesreče. Osrednji del vaje bo potekal ob železniškem postajališču Tabor, ob Magda-lenskem parku.
Kot je povedala Darja Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za
obrambo, je dnevom zaščite in reševanja v Mariboru posvečena tudi priloga zadnje številke revije Slovenska vojska, v kateri so objavljeni sestavki na to temo, ki so jih pripravili minister za obrambo Karl Erjavec, predsednik organizacijskega odbora Miran Bogataj, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc ter mariborski župan Boris Sovič. V omenjeni prilogi je na voljo tudi več informacij o sami prireditvi in strokovnih predavanjih, ki potekajo hkrati. Vse to in še kaj drugega pa je na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za obrambo, www.mors.si, sicer pa je v času prireditve v Grajski ulici 7 v Mariboru odprto tudi medijsko središče.
M. Ozmec
Foto: SM
Dornava • Kakšno tehnologijo za kanalizacijo so pravzaprav izbrali
Čudna ozadja dornavske kanalizacije
Čemu je potrebna kanalizacija, se ve: da se rešujejo tiste najbolj smrdljive stvari. No, ampak včasih se zgodi, da sama kanalizacija zna zasmrdeti bolj kot tisto, kar naj bi odvajala. In prav o tem je že nekaj časa, bolj ali manj glasno in odkrito, slišati okrog izvedbe dornav-ske kanalizacije.
Tokrat ne gre za trase in poteke glavnih vodov, kjer se pač povsod, ne le v Dornavi, znajo dogajati zapleti in ne-strinjanja, pač pa za način oz. potek izbire izvajalca z najprej sprejeto, potem pa naknadno spremenjeno tehnologijo delovanja kanalizacije. Dela sicer že tečejo, ve se, da je po prvem razveljavljenem razpisu na drugem razpisu z zavrnjeno pritožbo enega od ponudnikov za izvajalca del bilo izbrano ptujsko Cestno podjetje (CP).
Zakaj je bil razveljavljen prvi razpis?
Najprej je treba povedati, da je komisija, ki je pregledala vse ponudbe iz prvega razpisa in jih točkovala v skladu s kriteriji razpisa, kot najugodnejšega izvajalca ocenila partnersko ponudbo (joint-venture) VGP Drava Ptuj in Nizke gradnje, d. d., s ponudbeno ceno dobrih 288 milijonov tolarjev. Vendar ta ponudnik ni bil izbran, pač pa je bilo namesto njega izbrano že omenjeno ptujsko CP s prvotno cenovno ponudbo 329 milijonov tolarjev. Kaj se je pravzaprav dogajalo in zakaj je prišlo do razveljavitve prvega razpisa, je še najlažje razbrati iz dopisa člana komisije Jerneja Šoemna, v katerem uvodoma pravi, da je advokat Branko Resnik pojasnil članom komisije, da skupne ponudbe dveh ali več izvajalcev (joint-venture) niso v skladu s pogoji razpisne dokumentacije in jih je potrebno izločiti (upajmo, da je razpis za izvajalca del za Puhov most takšen, da omogoča joint-venture ponudbe, sicer je izbrana skupna ponudba dveh izvajalcev del nezakonita in bi se razpis moral ponoviti
»Zavajanje javnosti s ciljem, da se dela ne oddajo!«
Šoemen se je na takšno razlago odzval z naslednjo vsebino dopisa (povzemamo drugi del): »Sam se s predlagano vsebino zapisnika ne strinjam in ga ne nameravam podpisati iz sledečih razlogov: tehnično in tehnološko je bila najugodnejša skupna ponudba VGP Drava Ptuj in Nizke gradnje, d. d., za 288, 7 milijonov tolarjev (variantna vakuumska kanalizacija), vendar je ta ponudba na podlagi mnenja g. Resnika izločena iz predloženega zapisnika. Ob upoštevanju meril in kriterijev iz razpisne dokumentacije ta skupna ponudba pridobi pri ocenjevanju večje število točk od ponudbe CP Ptuj.
Vzrok za izločitev ponudb po Resniku je zgolj pravno-formalne narave in po našem mnenju ni bistven za izvedbo del. Mnenja o vzroku izločitve ponudb so pri pravnih strokovnjakih deljena. Prepričan sem, da pomeni zapisnik v predlagani obliki zavajanje javnosti s ciljem, da se dela ne oddajo oz. da se objavljeni javni razpis razveljavi in čez določen čas ponovi. Zato v obliki tega zapisa s prilogo podajam svoje mnenje. Želel bi, da je ta dopis s prilogo tudi na seji občinskega sveta, ko se bo odločalo o izbiri najugodnejšega ponudnika.«
Do podobnega se je očitno dokopala tudi članica komisije za izbiro Marija Toplak, ki je v svojem dopisu zapisala, da je najprej povsem zaupala pravni presoji g. Resnika, češ da skupne ponudbe ne smejo biti upoštevane oz. da so v nasprotju z razpisnimi pogoji, zato je tudi najprej podpisala zapisnik. V nadaljevanju pa Toplakova piše, da je bila po svojem podpisu na zapisnik komisije seznanjena še z drugimi pravnimi mnenji, ki (citat) »kažejo na to, da je morebiti komisija na oceno ponudb za gradnjo kanalizacije Dornava-Mezgovci ravnala preuranjeno in nepravilno in verjetno ne bi smela izločiti joint-venture pogodb. Z gospodom Šoemnom sva analizirala vse ponudbe tako pravno kot tehnično in delala, kot da so vse ponudbe popolne in vsi ponudniki ustrezajo kriterijem .« (konec citata). Kot že povedano, je bila pred izločitvijo joint-venture ponudb kot najboljša ocenjena ponudba VGP Drava, ki je v ponudbi (tako kot podjetje Asfalti, d. o. o.) predvidevala sodobno, membransko tehnologijo.
Kot je znano, je bil potem razpis razveljavljen, na drugem razpisu pa je bilo ponovno izbrano podjetje CP Ptuj, tokrat s ponudbeno ceno 300 milijonov tolarjev, pritožba enega od zavrnjenih ponudnikov pa je bila zavržena kot neutemeljena.
So Dornavi (drago) kupili zastarelo tehnologijo?!
Kakšno ponudbo tehnologije oz. sistema delovanja kanalizacije je izbrano podjetje CP Ptuj izkazalo v cenovno najugodnejši ponudbi, vedo tisti, ki so jo videli. Dejstvo je, da prvotna tehnologija očitno ni bila najboljša, saj so jo na občinskem svetu po predlogu projektanta zavrgli oz. zamenjali s »sodobnejšo«, t. i. air-wack tehnologijo, kar je posledično projekt izvedbe podražilo s prvotnih 300 na približno 330 milijonov
Profesor Eugen Petrešin: »Glede na razvojne trende je jasno, da batne tehnologije »izumirajo«, vendar je treba na njih še nekaj zaslužiti, zato se jih zelo ponuja v okoljih, kjer se jih še lahko proda!«
tolarjev, čeprav cifra še ni točno določena. Spremembo in podražitev so pogodbeno uredili z aneksom k prvotni pogodbi.
Kaj pa pomeni air-wack tehnologija, svetniki, ki so jo sprejeli, ne vedo prav dobro, kar je čisto normalno, saj vendar niso strokovnjaki. Slednji, pa tudi vsi tisti, ki se kakorkoli drugače ukvarjajo s kanalizacijo, pa to vedo zelo dobro. Profesor Eugen Petrešin, član fakultete za gradbeništvo Maribor, se že dalj časa po naročilu nemškega proizvajalca vakumske tehnologije ukvarja s proučevanjem in ocenitvijo vakuumskih kanalizacijskih sistemov v naši državi: »Dornavski primer poznam kar dobro, tudi zato, ker so me določeni ljudje poklicali in iz njihovih vprašanj je jasno razvidno, da ne vedo točno, kakšno tehnologijo pravzaprav imajo sedaj. Kar se tiče pogojev razpisa v Dornavi, so se po mojem mnenju dogajale velike nelogičnosti, saj je vendar namen vsakega javnega razpisa, da se izbere najboljšega ponudnika po najugodnejši ceni. Spremljam tudi mednarodne razpise na tem področju in podajam mnenja. Zelo težko pa bi v dornavskem primeru znal povedati oz. upravičiti, zakaj se je naredil javni natečaj, potem pa je investitor (Občina, op. a.)naknadno spreminjal pogoje, celo ponavljal razpis, nazadnje pa še celo spreminjal tehnologijo po samem razpisu in izbiri izvajalca! Prva tehnologija izbranega ponudnika po drugem razpisu je bila qua-wac, zdaj je izločena in namesto nje se uvaja air-wack. Oboje je v osnovi vakuumska tehnologija in obe tudi temeljita na batnem principu. Najsodobnejša vakuumska tehnologija pa je membranska. Za batne tehnologije velja, da so zastarele glede na membransko tehnologijo, ki se v EU že aktivno uvaja. Glede na razvojne trende je jasno, da batne tehnologije »izumira-
jo«, vendar je treba na njih še nekaj zaslužiti, zato se jih zelo ponuja v okoljih, kjer se jih še lahko proda!«
Prednosti membranske tehnologije je po besedah Petrešina več; predvsem je ta tehnologija varnejša in cenejša, saj izvedba zahteva manjše profile cevi, kar pomeni nižjo investicijo.
V	Logatcu se zaradi air-wacka že »tepejo po glavi«
Ponudnik oz. proizvajalec membranske tehnologije je (tudi) podjetje Roediger, ki ga v Sloveniji zastopa Bojan Kalchbrenner. Omenjeno tehnologijo je ponudil več izvajalskim podjetjem, med njimi tudi tistim, ki so sodelovala na »dornavskem« razpisu.
V	svoji ponudbi sta jo navedli podjetji VGP in Asfalti: »Bil sem tudi v Cestnem podjetju,
kjer pa so se odločili za manj sodobno tehnologijo. Želim pa povedati, da ima edino Roedigerjeva membranska tehnologija vse zahtevane reference, certifikate in edina ustreza pogojem razpisa, ki so bili navedeni v primeru Dornave!«
V primeru Dornave po prepričanju Kalchbrennerja ni moglo biti odločilno niti vprašanje cene, saj so bili sistemski elementi Roedigerje-ve membranske tehnologije celo cenejši od sedaj naknadno izbrane air-wack (batne) tehnologije, kar dokazuje s popisnim listom, na katerem so točno navedene vse cene vseh potrebnih elementov in skupna cifra. Razlika med elementi obeh tehnologij zanaša skoraj 100.000 evrov v prid Roedigerja. Seveda pa je drugo vprašanje cene same izvedbe del, ki jo določa izvajalec. Enostavno povedano to pomeni, da je lahko končna cena ponudnika dela oz. izvajalca dražja od konkurenčnega ponudnika zaradi del in ne zaradi materiala.
Resnici na ljubo je treba povedati, da v Sloveniji že delujeta obe tehnologiji; za air-wack so se odločili pri izgradnji kanalizacije v industrijski coni v Logatcu, za membransko (proizvajalca Roediger) pa v prekmurskem Turnišču. »Po službeni dolžnosti sem si podrobno ogledal oba sistema. V Turnišču so nad delovanjem nadvse zadovoljni in nimajo nobenih težav. V Logatcu pa še zdaleč ni tako - ne zaradi izvajalca, ki dela dobro in se trudi po najboljših močeh, ampak zato, ker zadeva ne funkcio-
nira, kot naj bi. Kanalizacijski sistem v Logatcu tako še vedno ni zaključen, spopadajo se z velikimi težavami. Sicer pa se o tem lahko prepriča vsak, ki ga to zanima. Ali so to potem sploh reference,« pravi Petrešin.
Serjemo pa še res vedno po stari tehnologiji ^
Po toči zvoniti je sicer (vedno) prepozno, kar velja tudi za Dornavo oz. za zavrnjene izvajalce. Zakaj so se svetniki z županom odločili tako, kot so se, vedo le oni. Profitne igrice in zakulisja poslov so sicer v tako majhnem okolju, kot je naše, vedno znane, junaka, ki bi jih javno razkril, pa ni in ga ne bo, dokler bo veljalo, da »jager jagru stolček gor drži in da vrana vrani ne izkljuje oči
Ne glede na vse pa se je treba zavedati, da je izgradnja kanalizacijskega sistema velik in dolgoročen projekt in da so napake lahko velike in drage.
Ob vsem skupaj pa je možno reči le nekaj: očitno se Slovenci res bolestno bojimo vsega novega. Če pa vzamemo vse skupaj malo manj resno, pa bi lahko rekli: zakaj bi imeli moderno zadevo za odvajanje dreka, če pa serje-mo še zmeraj čisto po stari tehnologiji. Le da pri tem ne smemo pozabiti, da dandanes to vseeno počnemo na keramičnih, ogrevanih, senzorskih in nadvse modernih školjkah, ne pa več na lesenih »štrbunkih« ^
SM
Prvi vodi kanalizacijskega sistema v Dornavi so že položeni.
Foto: SM
Foto: SM
Mlekarstvo • Izšla uredba za dodelitev nacionalnih rezerv
Boj za dodatne kvote, kritično stanje mlekarn
Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi izdalo javni razpis za dodelitev nacionalnih rezerv mlečnih kvot za oddajo in neposredno prodajo mleka. Na področju oddaje znaša nacionalna kvota približno 16 milijonov kilogramov mleka, na področju neposredne oddaje mleka pa kvota dosega 20 milijonov kilogramov. Rejci morajo vloge, s katerimi se bodo potegovali za dodelitev dodatne kvote, oddati najkasneje do 28. oktobra.
Seveda pa noben razpis ni brez kriterijev in tudi za tega velja enako. Prednost pri dodelitvi kvot bodo tako imeli proizvajalci mleka v planinah, drugi prednostni razred predstavljajo izobraževalni zavodi, preostanek količin pa se bo nato razdelil še v tri razrede, in sicer: med kmete, ki so zaradi višje sile oddali ali prodali nižjo količino mleka, potem med tiste, ki so v času tekočega kvotnega leta povečali mlečno proizvodnjo ali pa jo še povečujejo z dokazljivimi investicijami, ter na koncu še med rejce, ki so povečali svoje črede. Dodatne kvote bo na podlagi vseh vlog z dokazili razdelila Agencija za kmetijske trge, predvidoma pa naj bi odločbe izšle konec leta ali v začetku naslednjega leta.
Glede na postavljene kriterije je jasno, da se proizvajalci mleka z našega, podravskega območja, s svojimi vlogami razvrščajo od vključno tretjega razreda navzdol. Kvotna količina mleka za razdelitev bo tako že zmanjšana za tolikšen del, kolikor ga bodo porabili vlagatelji zahtevkov v prvih dveh razredih. Po mnenju direktorja ptujske Mlekarske
zadruge Draga Zupaniča se v prvih dveh razredih naj ne bi razdelilo veliko dodatnih kvot; očitno pa zna biti boj med ostalimi vlagatelji kar hud. Po zadnjih podatkih je sicer oddaja mleka v državi presegla že dodeljene kvote za približno 2 odstotka (toliko, kot je državne rezerve), v sami ptujski MZ pa ta presežek znaša 3,2 odstotka. V primeru, da bo vlog za dodelitev dodatnih kvot več kot je razpoložljive količine mleka, bodo vlagatelji pač dobivali sorazmerno nižje količine oz. kvote, oziroma, če bi se zgodilo, da se razpisna količina mleka razdeli že med prve tri kriterijske razrede, potem bodo nižje rangirani vlagatelji pač ostali brez. Ob tem je zelo pomemben podatek še ta, da tisti kmetje, ki so upravičeni do dodatne kvote na podlagi povečanja črede, za vsako dodatno žival ne morejo dobiti več kot 4778 kilograma dodatne količine. To pa je približno polovična količina mleka, ki ga krava lahko da v enem letu v času polne laktacije.
Prav tako pomembno je tudi dejstvo, da za dodatno
Direktor MZ Drago Zupanič: »Ali bomo mleko prodali celjski mlekarni ali v tujino, zdaj ne morem povedati. Še vedno pa sem prepričan, da je bolje ohraniti predelavo doma.«
kvoto ne morejo zaprositi tisti proizvajalci mleka, ki v zadnjem obdobju niso presegali že dodeljene osnovne kvote, kar je sicer precej čudno, če že ne v nasprotju z zahtevami zakonodaje, ki je napovedovala finančne kazni za vse tiste, ki bi to počeli.
Če je pričakovati, da bo količina mleka oz. kvotna količina iz nacionalne rezerve premajhna za vse vlagatelje na področju oddaje mleka,
pa se zna zgoditi, da razpisana kvota na področju neposredne prodaje na domu ne bo izčrpana. Zato se konec januarja naslednje leto pričakuje razpis za pretvorbo iz neposredne prodaje v oddajo in s tem še ena možnost pridobitve dodatne kvote za proizvajalce, ki bodo takšno pretvorbo zahtevali.
Kvotne omejitve, ki jih je uvedla EU, naj sicer ne bi imele posebno dolge prihodnosti, saj naj bi se kvote ukinile najkasneje do leta 2013. »Vendar je treba reči, da so kvote za kmete dobrodošle, predvsem dolgoročno. Če se jih zdaj ukine, bo proizvodnja mleka izjemno narasla, s tem pa bi zelo padla njegova cena,« pravi Zupanič
Mlekarne padajo v brezno
Z odkupno ceno pa rejci že dolgo nimajo sreče. Pritiski mlekarn, enkrat bolj drugič manj izraziti, se namreč nadaljujejo in nekatere zadruge oz. pridelovalci mleka, zlasti z ljubljanskega in gorenjskega območja, so se že odločili za direktno prodajo mleka v Italijo. Če se stanje v mlekarnah, ki poslujejo v rdečih
Po slovenskem mleku imajo največji apetit Italijani, saj spada med najkvalitetnejše v Evropi.
Podgorci • V tednu otroka rajali s starši
V središču je bila koruza
Vrtec Podgorci obiskuje 58 otrok v štirih skupinah. Za njih in njihove starše vsako jesen ob tednu otroka pripravijo vrsto aktivnosti. V središče dejavnosti vsakič postavijo kakšen jesenski plod, tokrat se je vse vrtelo okrog koruze.
številkah, ne bo hitro popravilo, pa kot je razbrati iz besed Zupaniča, tudi na našem področju ne bo več drugega izhoda: »Doslej se v letu in pol od vstopa v EU ni spremenilo še nič, situacija pa je kritična. To ne more trajati več dolgo, maksimalno do novega leta. Kmetje na nižjo odkupno ceno ne morejo pristati, saj to pomeni njihov propad, mlekarne pa s sedanjo neekonomično organizacijo proizvodnje in velikimi stroški tudi ne bodo mogle preživeti, kaj šele plačevati višjo odkupno ceno. Ker se mlekarska predelovalna industrija ne poveže, ne more nastopati konkurenčno, premajhna je specializacija proizvodnje, zaradi majhnih serij in dejstva, da vsaka mlekarna hoče izdelovati veliko vrst mlečnih izdelkov, pa so stroški neobvladljivi. Vztrajanje na takem stanju je nedvomno propad mlekarn. Že zdaj se nam dogaja, da moramo zaradi nelikvidnosti mlekarne kreditirati izplačilo mleka našim članom.«
Ptujska MZ z mlekarno Celeia?
Zupanič ne skriva, da se tudi v MZ Ptuj že pripravljajo in razmišljajo o drugačnih izhodih in rešitvah, saj je navsezadnje njihova prva naloga rešiti proizvodnjo mleka: »Kot zadnjo potezo vidim možnost prodaje v Italijo
Osebno sem se o tem pogovarjal tako s Pomurskimi kot celjskimi mlekarnami. Seveda pa se tudi zavedamo, da si z neposredno prodajo mleka v tujino sami obešamo zanko okrog vratu, saj uničenje domače predelave dolgoročno pomeni, da nam bodo tujci diktirali ceno, ki potem nikakor ne bo takšna, kot jo ponujajo zdaj.«
Zaradi tega dejstva se vodstvo ptujske MZ še vedno zavzema za ohranitev domače
predelave: »Seveda s pogojem, da se mlekarne reorganizirajo, in to v nekaj tednih. Zaenkrat ugotavljamo, da je mlekarna Celeia, ki je triče-trtinsko v lasti zadružnikov, ena najbolj zdravih mlekarn s finančnega vidika.«
Namiga, da bi se ptujska MZ lahko pogodbeno povezala z omenjeno mlekarno namesto s Pomurskimi mlekarnami, Zupanič ni ne zanikal ne potrdil: »Kot zadruga bomo naredili tisto, kar bo za naše člane najbolje. Razmišljamo o tem, da ne bomo več vozili mleka s terena, ampak zgradili sodoben zbirni center z laboratorijem v Ptuju, kjer imamo prostore! Vse bolj je namreč jasno, da je zadnji vlak za mlekarne že odpeljal. To pa pomeni, da bomo mi mleko prodali tja, kjer se bo iskalo in plačalo po sprejeti ceni. In to v Pomurskih mlekarnah vedo. Ali bomo mleko prodali celjski mlekarni ali v tujino, zdaj ne morem povedati. Še vedno pa sem prepričan, da je bolje ohraniti predelavo doma, če pa se bo potem domača mlekarna odločala za prodajo viška mleka v tujino, je to popolnoma prav. To se že dogaja in je vsekakor bolje kot iti v direktno prodajo vsega mleka.«
Nekaj se bo v kratkem res zgodilo in trenutno stanje najbolj kaže na to, da se bo ptujska MZ odločila za sodelovanje s celjsko mlekarno: »Največji apetit po visokoka-kovostnem slovenskem mleku imajo Italijani. Trenutno uvažajo veliko manj kvalitetno mleko iz Češke, Madžarske, Litve itd. Vedeti moramo, da Italija letno odkupi okrog 850 milijonov litrov mleka, v celi Sloveniji pa ga pridelamo komaj 500 milijonov. Njihovi pritiski in ponudbene cene so iz tega vidika povsem razumljivi. Biti pa moramo dovolj pametni, da jim ne damo v roke vsega, kar imamo,« še pravi Drago Zupanič.
SM
stili tudi s koruzno zlevanko in grozdnim sokom iz lastne proizvodnje, kar je dalo moči za izdelavo tetke Jeseni in ples okrog nje. Zaigral je ansambel
vzgojiteljic - Sonja, Lidija in Stanka so igrale na stare instrumente, spremljala pa jih je Danica s harmoniko.
vki
k-
Za devet zaposlenih strokovnih delavk in dve tehnični delavki pomeni to precej priprav in dodatnega dela, ampak veselje ob druženju in pohvale staršev odtehtajo dodatno delo, je povedala vodja vrtca Majda Ozmec. Dejavnosti so bile letos razpotegnjene čez ves minuli teden, zaradi slabega vremena pa so kros, pohod in trgatev s stiskanjem grozdja opravili v iztekajočem
se tednu, ko je bilo vreme dejavnostim na prostem bolj naklonjeno.
Teden otroka je potekal v znamenju odprtih vrat igralnic, otroci so lahko prehajali med skupinami in se priključevali različnim delavnicam ter se družili. Ker je deževalo, so si privoščili pravljično dopoldne s pravljico Pod medvedovim dežnikom, v kateri so z ritmičnimi instrumenti
aktivno sodelovali tudi otroci. Privoščili so si plesno dopoldne na glasbo Romane Kranjčan, družili so se v telovadnici. Posebno pozornost so poželi tudi člani PGD Velika Nedelja in Podgorci, ki so otrokom predstavili svoje delo, najbolj pa so se v otroški spomin seveda vtisnile utripajoče luči in sirena.
Osrednja prireditev je potekala skupaj s starši pod naslo-
vom S koruzo v svet gibanja in ustvarjanja. Na igrišču so najprej potrgali koruzo, jo zlička-li, nato pa v kupu iskali rdečo koruzo. Zvrstile so se številne delavnice: izdelava jesenskih venčkov in podstavkov iz lič-kanja, igrač iz koruze, storžev, nizanje verižic, uporaba likovne tehnike s koruzo. Spekli so si tudi kokice, ki so jih nasuli v lastnoročno izdelane vrečke. Otroke in starše so pogo-
Foto: arhiv vrtca
Ko je že kazalo, da bodo morali svoje aktivnosti opraviti v prostorih vrtca, se jim je nasmehnilo sončno vreme in otroci so lahko na travi zarajali okrog tetke Jeseni.
Foto: SM
Foto: SM
Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat v Oljarni
Buče vedno bolj priljubljene
Prva sobota v oktobru je na ormoškem rezervirana za sedaj že tradicionalno prireditev Dan odprtih vrat v Oljarni Središče ob Dravi, ki poteka v znamenju buč, bučnega olja, kulinaričnih užitkov, predvsem pa dobre volje in druženja s prijatelji.
Obiskovalcev se je letos zbralo nekaj manj kot lani, pogrešali pa so predvsem domačine, ki so ob grožnji bližajočega se slabega vremena hiteli z opravili na poljih in vinogradih. Zato pa je bilo toliko več gostov, ki so prišli od blizu in daleč. Ob prireditvi se močno angažirajo zaposle-
ni, ki že tedne prej pripravljajo scenarij in razmišljajo o novih kulinaričnih mojstrovinah. Namen prireditve je popularizirati buče in bučno olje in ga postaviti ob bok oljčnemu, saj naj bi bilo prav tako dobro za gurmanske užitke in zdravje. Ob tem ne pozabljajo na etnološko plat
prireditve, saj navade pričajo, da so ljudje na tem območju v preteklosti pridelovali buče. Pri pripravi pogostitve za goste so sodelovale tudi članice turističnega društva. Za dobro voljo so skrbeli ljudski pevci iz Obreža, ki so predstavili tudi luščenje bučnih koščic. Oljarna in oljarstvo v
Številni nastopajoči so zabavali okrog 1000 obiskovalcev Dneva odprtih vrat.
Direkti • Gorišnica kontra Cirkulane
Foto: arhiv Oljarne
Središču se omenja že v kroniki prof. F. Kovačiča, spisani in izdani 1910. Ob dnevu odprtih vrat si je bilo mogoče ogledati tudi proizvodnjo olja, trebljenje buč. Potekala je degustacija jedi in ogledati si je bilo mogoče kulinarično razstavo. Predstavili so nove vegetarijanske in mesne jedilnike, najbolj slastno so izgledale rulade z bučnimi semeni in ocvirki, majonezna omaka z bučnim oljem, zrezek v srajčki iz bučnih semen, mesni zvitek s skuto in bučnicami, marcipanove palčke, testenine s središkim pestom _
Uradno je prireditev odprla središka godba, že od ranega jutra pa sta za dobro voljo igrala ljudska godca Zvonko in Janko. V goste je prišlo tudi turistično društvo in folklora Sloga Nedelišče iz Hrvaške, ki so prikazali svoje plese in glasbo. Z njimi so prišli tudi predstavniki poglavarstva, s strani Občine Ormož pa se je prireditve udeležil podžupan Milan Rudolf Čurin. Na ljudske inštrumente so zaigrali člani KD Miklavž pri Ormožu, skupina Porini pa
Foto: arhiv Oljarne
Čiščenje buč je bilo nekoč priljubljeno družabno opravilo.
Vodja PC Oljarne Sonja Kegl pravi, da je bilo letos na širšem središkem območju posejanih precej več buč kot minula leta. Zaradi kolobarja in omejene pridelave koruze na nekaterih poljih, so se mnogi odločili za buče. Kljub temu letina ni preveč obilna - nekaj je vzela toča, buče pa so se letos v deževnem poletju tudi slabše oplodile, tako da je manj plodov, pa tudi samih semen v bučah je manj. Podjetje Agropro Ormož, d. o. o., v okviru katerega deluje PC Oljarna, je letos buče pridelovalo na 18 hektarjih površin.
počini. Sodelovale so članice univerze za tretje življenjsko obdobje iz Velenja, ki so promovirale Pikin festival in sodelovale z jedmi iz buč. Otroci so se lahko po Središču popeljali s kočijo in občudovali konje. Marta Gregorc je s skupino Zaj glih zaigrala na domače instrumente. Lončar Miran Trkulja je razstavljal in izdeloval lončarske izdelke na vretenu. Zeliščar Dušan Prapotnik pa je goste razvajal z zeliščnim čajem, najbolje je šel v promet »čaj za srečo«. Z odličnimi domačimi kruhi sta sodelovala Zdenka in Ludvik Kralj. Predstavila se je tudi mešalnica krmil, ki deluje ob
oljarni, in sicer s starinskimi žrmljami na kamen.
Med programom pa je bilo predvsem ogromno buč vseh oblik in velikosti, ki so jih ljubitelji prinesli od vsepovsod. Najatraktivnejšo je prinesla Manuela Rotar iz Obreža, največji buči pa zaposlena v oljarni Slavko in Ana. Prireditev je s svojo prisotnostjo popestril Dolenjec Franci Kek, kar naj bi dokazovalo, da Središčani le niso tako sami zase, kot jim radi očitamo. Kot sponzorji prireditve pa so pomagali Turistično društvo Središče, Klet Ormož in Danilo Ivanuša.
vki
Knockout v političnem ringu
Če bi se namesto besednih dvobojev zagovorniki obstoja skupne »velike« občine Gorišnica na eni strani in zagovorniki odcepitve in nastanka samostojne občine Cirkulane na drugi strani pomerili v boksarskem ringu, bi naš veliki boksarski šampion Dejan Zavec lahko le zardel in se vpisal v vrste začetnikov ^
Sodniki dvoboja pa bi imeli kar nekaj dela, saj je skupni rezultat po posameznih »rundah« doslej približno izenačen; v zadnjem naskoku pa so si točko gotovo priborili boksarji za skupno Gorišnico; pravzaprav dva med njimi, bivši župan Slavko Visenjak in sedanji župan Jožef Kokot, ki je uporabil kar klasični »direkt«, tako da je nasprotnik ostal brez zob,
pardon, besed. Potrebno je sicer še povedati, da kakšnih posebnih pravil v takem političnem boksu ni potrebno upoštevati in da so dovoljeni tudi »nizki udarci«, čeprav tako eni kot drugi takrat, ko se jih poslužujejo, trdijo, da to nikakor niso. Ampak, če se zanika nekaj, kar sploh nihče ne trdi, da je tako, potem je že to čudno ^
Bivši župan in sedanji svetnik Slavko Visenjak: »Kolegi svetniki iz Cirkulan, dobro bi bilo, da svoje ljudi poučite in jim pojasnite, kako ogromno so v času obstoja samostojne občine Gorišnica dobili in pridobili!«
In kaj je v tokratni »rundi« prineslo točko za skupno Gorišnico?
Povod je bil članek v Štajerskem tedniku, v katerem so cirkulanski športni funkcionarji razkrili zgodovino in želje po izgradnji tribun ob nogometnem igrišču, za kar bi lahko občina prispevala vsaj nekoč pogojno obljubljenih 20 milijonov tolarjev. Vsa zgodba z očitki na račun tega, za kaj vse so prikrajšani v Cirkulanah glede na nižinski del Gorišnice, je najprej »pogrela« Visenjaka: »Veste kaj, vsi tukaj zbrani kolegi svetniki, vi veste veliko o vsem, predvsem pa o tem, koliko in kaj vse je bilo narejenega za Cirkulane in ta okoliš! Če zdaj nimate vpliva na svoje ljudi, da lahko dajejo takšne izjave v javnost, kot jih dajejo, potem bo to zelo slabo za vas in za vašo občino! Zdaj so vsi ti neupravičeni očitki namenjeni nam, potem bodo pa vam. V lastni občini boste od takih ljudi dobivali »kajle«! Zato bi bilo
dobro za vas, da te ljudi poučite in jim pojasnite, kako ogromno so v času obstoja samostojne občine Goriš-nica dobili in pridobili! Ob takšnih izjavah sem osebno prizadet. Se spomnite, koliko smo vložili v vaš zdravstveni dom, koliko cest se je in se asfaltira, šest kilometrov letno, s čimer ne verjamem, da se lahko pohvali še kakšno haloško območje v drugi občini, narejen je bil vodovod do vsake hiše, prenovljena šola in dvorana, nova mrliška vežica, kanalizacija, da ne naštevam naprej!«
Še preden je Visenjak dobro snel rokavico, je sledil naslednji udarec, ki ga je sprožil Kokot: »Če ne veste povedati, kaj vse ste pridobili, potem si to lahko preberete v elaboratu, ki ste ga sami napisali, saj ste ga morali pripraviti kot pogoj za ustanovitev lastne občine. V tem elaboratu ste jasno zapisali, da izpolnjujete vse pogoje in da imate že vso potrebno infrastrukturo, pa še več od zahtevanega!« Zupan je nato gladko prebral vse, kar v Cirkulanah že imajo, kot je bilo navedeno po točkah v elaboratu in teh
točk je bilo kar za lep čas branja, saj so pisci elaborata lepo našteli vse od A do Z, se pravi od devetletke do zdravstva in pošte, banke, tudi prostorov za sedež nove občine itd. »Izpolnjujete torej čisto vse pogoje za ustanovitev samostojne občine, kot ste sami zapisali! Kdo pa vam je vse to zagotovil?! Občina Gorišni-ca! Po drugi strani pa se pri-tožujete, da ste pet do deset let zaostali za drugimi! Niste,
danes gotovo ne, lahko pa se zgodi, da kdaj boste, čeprav vam tega ne želim!«
Za Cirkulanske »borce« je bila ta lepo in sinhrono speljana akcija premočna; kontra udarca ni bilo od nikoder
Po drugi strani pa; če je vojna že dobljena, zakaj bi se spuščali v (nepomembne) bitke?! Če bo namreč vlada dala zeleno luč za referendum v Cirkulanah, v kar le še redkok-do dvomi, potem po mnenju poznavalcev ta ne more »pasti«, saj naj bi se ga udeležili predvsem tisti, ki si novo občino želijo. Večini pa je tako malo mar za vse skupaj ^
SM
Župan Jožef Kokot: »Če ne veste povedati, kaj vse ste pridobili, potem si to lahko preberete v elaboratu za ustanovitev občine, ki ste ga sami napisali!«
Foto: SM
Lenart • 8. mednarodni lutkovni pristan
Predstave si je ogledalo 2000 otrok
V začetku oktobra se je v Lenartu v organizaciji JSKD, Območna izpostava Lenart, zaključil 8. mednarodni lutkovni pristan. Za potek lutkovnega pristana je skrbel festivalski odbor, ki so ga sestavljali Breda in Slavko Rakuša Slavinec, Kristina Travnekar, Denis Klampfer in Zvonka Breznik.
V sklopu mednarodnega lutkovnega pristana se je od 8. septembra do začetka oktobra zvrstilo dvanajst predstav. Tako so se v domu kulture v Benediktu otrokom predstavili člani Gledališkega kluba OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž z igro Pet pepelk, člani lutkovne skupine OŠ Lucija so zaigrali Sneguljčico
in sedem palčkov. V Benediktu so se občinstvu z dvema predstavama Dvej ženski v gledali in Čistak normalen den predstavili člani odrasle gledališke družine Nindrik-indrik Zveze Slovencev na Madžarskem. Predstavi sta bili namenjeni odraslim. V domu kulture v Lenartu je nastopila otroška dramska
skupina OŠ Benedikt s predstavo Čepica sreče, člani Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta so zaigrali predstavo Peter in volk, skupina študentk Pedagoške fakultete Maribor se je predstavila z avtorskim projektom Žalostni klovn in Lutkovno gledališče Maribor je ponudilo predstavo Pavliha.
Člani Lutkovnega gledališča Maribor
Kidričevo • Strokovni posvet o vrtcu
V kulturnem domu v Sv. Trojici je gostovalo Lutkovno gledališče Pika s predstavo Peter in volk. V kulturnem domu v Cerkvenjaku je nastopila lutkovna skupina KD Bubla Radenci s predstavo Sapramiška. V Voličini so se predstavili člani otroške gledališke skupine KUD Vito-marci z Volkom in sedmimi kozlički. Pri Sv. Ani je gostovala lutkovna skupina Kurja lojtra KD Trojica z Rdečo kapico malo drugače in v kulturnem domu v Jurovskem Dolu otroška in mladinska gledališka skupina s predstavo Vsak je drugačen na drug način.
Po besedah vodje lenarške območne izpostave JSKD Brede Rakuša Slavinec si je letošnje predstave ogledalo okrog 2000 otrok in odraslih. Dodala je še: "V teh osmih letih je bilo odigranih preko 110 lutkovnih predstav, ki si jih je skupaj ogledalo okrog 21.000 otrok in odraslih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki jih mi imenujemo prijatelji otrok in lutk, ki nam pomagajo, da festival sploh lahko izvedemo."
Zmago Šalamun
Stroka pred politiko
V Vrtcu Kidričevo smo se odločili, da teden otroka obeležimo nekoliko drugače kot doslej in v četrtek, 6. oktobra, izvedli strokovni posvet v zvezi z vrtci. In to iz dveh razlogov: zaradi aktualne problematike v zvezi z izgradnjo vrtca v Kidričevem in zaradi vse več afer v zvezi s sistemom organizirane predšolske vzgoje pri nas.
S podporo Ministrstva za šolstvo in šport smo organizirali strokovni posvet na državni ravni: »Lokacije vrtcev v Sloveniji - kakovost bivanja otrok v vrtcih«, ki se ga je udeležilo veliko slušateljev iz vse Slovenije - ravnateljice in ravnatelji samostojnih vrtcev, šol z vrtci, vzgojiteljice, starši in predstavniki občin širom Slovenije.
V plenarnem delu so predavatelji iz resornih ministrstev (MNZ, MDDS), Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Zavoda za šolstvo - OE Maribor, Inštituta za varovanje zdravja, Skupnosti vrtcev Slovenije, Pedagoškega inštituta, Pedagoške fakultete v Ljubljani in posamezni strokovnjaki za področje vzgoje in izobraževanja predstavili svoje prispevke.
Prikazali so globlji, širši pomen problematike otrok (v vrtcih in na sploh) iz najrazličnejših vidikov: od pomena organizirane predšolske vzgoje, pomena prostora, igre, gibanja, nadarjenosti, otrokovih pravic, družine, prehrane, javne varnosti do lokalne samouprave in vrtca kot konkurenčne prednosti lokalne skupnosti.
Spoznali smo, da na kakovost bivanja otrok vpliva mnogo dejavnikov, ki so med seboj prepleteni in pogojeni, in da je prostor ključnega pomena za izvajanje uzakonjenega kurikula.
Na razpravljalnem panelu so se oglasili predvsem slušatelji in izpostavili probleme iz njihovih sredin. Izrazili so upanje, da bo predšolska vzgoja postala ena od prioritet lokalne skup-
nosti, da starši več ne bodo obravnavani kot potrošniki, ampak kot uporabniki oziroma partnerji v sistemu, da otrokove pravice ne bodo le teorija, temveč izvedljiva praksa, ter da bomo uredili problem financiranja predšolske vzgoje na način, ko racionalizacija sredstev ne bo prevagala nad optimalnimi odločitvami v dobro vseh otrok.
Skratka, namen posveta, z interdisciplinarno obravnavo odkriti čim več vidikov za samostojne zgradbe in avtonomijo okolja, je bil dosežen.
Glede na odlične odzive in v zadovoljstvo vseh ter za dosego zastavljenega cilja, ki smo si ga zadali, bomo izdali še Zbornik prispevkov, kjer so/bodo navedena konkretna dejstva, ki bi lahko bila
tudi izhodišča za nadaljnja načrtovanja kakovostnega bivanja otrok v vseh slovenskih vrtcih. Knjižico povzetkov so prejeli vsi udeleženci, Zbornik pa bomo poslali tudi snovalcem sistema predšolske vzgoje.
V upanju, da bomo v Sloveniji sposobni izpolniti vsaj temeljni cilj, ki ga opredeljuje obstoječa zakonodaja, in da ne bomo pregloboko posegli v dokaj dobro urejen sistem, apeliramo na odloče-valce: »Spremenimo to, kar povzroča konflikte, in razvijajmo tisto, kar je dobro, še naprej.« S tem bomo pridobili vsi, ne samo otroci.
Za organizatorje: Neža Šešo, ravnateljica mag. Silvestra Klemenčič, moderatorka posveta
Tednikova knjigarnica
Pribrenčale so nove čebelice
Knjižna zbirka Čebelica se je povečala za štiri: pravkar so izšle 408., 409., 410. in 411. čebelica. Tokrat so vse čebelice natisnjene z velikimi tiskanimi črkami ter ilustrirane tako, da bodo navdušeni najmlajši bralci-gledalci. Tri knjigice so domače, izvirne - ustvarili so jih odlični slovenski avtorji, ena je avtorska slikanica nemške avtorice Rotraut Susanne Brener. Dve domači čebelici sta povsem novi, Snežaki v vrtcu Branke Jurca, z ilustracijami Ančke Gošnik Godec pa so mnogim bralcem že znani iz starejših knjižnih izdaj.
Ah ne - daj no
Ta avtorska slikanica, nekoliko »retro« likovne podobe, se bo dotaknila tudi starejših bralcev, o čemer priča tudi njen podnaslov: Zgodba o ljudeh in kurah. Avtorica daje s to hudomušno slikanico obilo iztočnic za pogovore o karakterjih in odnosih, saj prikazuje tipično sožitje, oziroma delovanje pesimista in optimista. Seveda na primeru dveh kokošk: črne in bele. Avtorica se poigra tudi s stereotipi, saj je črna kokoška optimistična, veseljaška in za vsako stvar najde tolažečo rešitev. Bela je tista, ki vidi vse črno! Črna kokoška je nekega jutra hotela izkoristiti vremensko obetavno jutro za izlet. A bela ji oporeka, češ da se bo vreme poslabšalo in da že vidi oblak. Daj no, pravi črna, bova pač vzeli dežnik. Ah ne. Se priduša bela, nič ne bo z izletom, saj nimava pripravljene malice. Daj no, ogovori črna Besedilo je prevedla Alenka Veler.
Marela
To je pesem izpod peresa Andreja Rozmana Roze
-	mojstra otroškega humorja in rimanic za vse starosti. V vezani besedi pripoveduje o vsemogoči uporabi navadnega dežnika: lahko je padalo, lahko služi kot plovilo, sanjaje je lahko goban, če brezskrbno podivja, pa je lahko navadna marela vrtiljak. Hja, zaprta služi kot meč ali opora stari gospe, lahko je golf palica . Ampak nekdo je ubogi dežnik - zapik
-	pozabil in celo milo zimo je marela med snegom ledenela. A na pomlad je korenine pognala . Krasno pesmico je ilustriral Zvonko Čoh. Marela je prava bralna poslastica za najmlajše.
Dvorec
Je pesmica Miroslava Košute, ki v osnovnem vzorcu spominja na znano ljudsko, pogosto predelano ali prepesnjeno hudomušnico v verzih ali nevezani besedi. V hiško, kije taka, pa taka, se prismuka miška. Ker miški nihče ne odgovori, ko povpraša, če kdo tam živi, se korajžno naseli. Tri dni je nato mir. Četrti dan prinese mimo žabico, pa zajčka čez nove tri dni, pa lisičko . V dvorcu je prostor za vse prijatelje, od najmanjših do velikih. Na koncu pa, saj veste, dvorec - hiška več ne zdrži. Zabavno štorijo v verzih za najmlajše je ilustrirala Polona Lovšin.
Čebelice so izšle ob pravem času, večeri so daljši, časa za branje je več. Vabljeni v knjižnico, kjer vas čakajo nove čebelice, do konca oktobra pa je odprta razstava originalnih ilustracij Mojce Osojnik. Vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, ob 17. uri, pripravljamo pravljice z jogo. Vabljeni.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Razstava ob 50-letnici delovanja Društva in ZP Mladine Ptuj
Optimističen pogled v prihodnost
V Centru interesnih dejavnosti Ptuj so 7. oktobra odprli razstavo, posvečeno 50-letnici delovanja Društva in Zveze prijateljev mladine Ptuj. Društvo prijateljev mladine Ptuj je bilo ustanovljeno 12. marca leta 1953. Prve sekcije so pričeli ustanavljati leta 1954.
Njegovo delo vse od ustanovitve temelji na negovanju dobrih medčloveških odnosov in razvijanju prostovoljnega dela, zagovarja ustvarjanje
enakih možnosti za vse otroke in mladostnike, strpnost, sodelovanje in povezovanje v dobro otrok, mladostnikov in družin. Zadnjih dvanajst
let izvaja programe v sodelovanju s CID Ptuj, od leta 1995 so programske stalnice Veseli december, Otroška ma-škarada, Pomladna vetrnica,
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja razstave so se udeležili tudi nekateri bivši sekretarji DPM Ptuj. V kulturnem programu sta nastopila mlada harmonikarja Eva Murko in Andrej Kos.
Jesenski živ žav, Otroški parlament, brezplačna letovanja socialno šibkih otrok, problematika otroških igrišč, pod okriljem društva deluje tudi skupina svetovalk TOM telefona, je med drugim ob odprtju razstave povedal predsednik DPM Ptuj Milovan Milunič. Velike težave pa ima z zagotavljanjem materialnih pogojev za delo, ob denarju je negotov tudi njihov prostor v Miklošičevi ulici 5, ki je pod denacionalizacijo. Kljub temu da je materialno revno, pa je idejno bogato in optimistično zazrto v prihodnost. Od leta 1993, ko je Gabriel Berlič odšel med poslance, tudi nimajo stalnega poklicnega strokovnega delavca, zato so za njihovo delovanje še kako pomembni prostovoljci. V petek so v prostorih CID, kjer je na ogled razstava o 50. obletnici delovanja Društva in ZPM Ptuj, zavrteli tudi film o bogatem društvenem delovanju in predstavili himno DPM.
MG
Ptuj • Slovenski knjižni kviz 2005
Ivan Cankar in Ljubljana ter Notranjska
Slovenski knjižni kviz je že dodobra utečena oblika knjižnično informacijskega opismenjevanja in spodbujanja branja mladih. Pripravlja ga Knjižnica Otona Župančiča - Pionirska knjižnica iz Ljubljane, izvajajo pa slovenske splošne in osnovnošolske knjižnice in je namenjen učencem drugega in tretjega triletja devetletne osnovne šole. Letos smo ga reševali že osmič.
Po sedmih letih popotovanj in odkrivanj značilnosti Slovenije s pomočjo knjig je ostal neraziskan le še delček naše dežele, in sicer Notranjska ter slovenska prestolnica z okolico.
Tudi tokrat je na naslov mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj prispelo veliko pravilnih rešitev kviza - kar 200. Za trud in pravilno rešitev kviza smo podelili 5
nagrad:
- prvo nagrado, to je potovanje v Ljubljano na zaključno prireditev Slovenskega knjižnega kviza, 5. 10. 2005, je dobila Kaja Jaušovec, Sp. Gaj 30, 2331 Pragersko, učenka OŠ Cirkovce.
Prireditve se je udeležil po en nagrajenec in njegov spremljevalec iz vsake slovenske splošne knjižnice - teh je v Sloveniji 60. Udeležence, ki so
si v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali gledališko predstavo Kekec, so sprejeli in pozdravili predstavniki Mestne občine Ljubljana, predstavniki Bralne značke Slovenije in Pionirske knjižnice Ljubljana, nato pa so se skupaj odpravili na RTV Slovenija na snemanje TV-oddaje o Notranjski in Ivanu Cankarju. Ta je bila na sporedu v sredo, 5. 10. 2005, ob 16.10 na prvem
programu TVS, ponovitev pa v soboto 8. 10. 2005.
Mladinski oddelek Knjižnice Ptuj pa s knjigo nagrajuje tudi sodelujoče osnovnošolske knjižnice: OŠ Videm, OŠ Kidričevo, OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič Ptuj.
Vsem nagrajencem čestitamo in jih vabimo v mladinski oddelek Knjižnice Ptuj, kjer bodo prejeli knjižne nagrade!
Melita Zmazek
Ptuj • Znova komedija Poljubljanje z Mr. Beanom
Ugodna priložnost (-50 %)
V soboto, 15. oktobra, ob 12.30 si boste v Mestnem gledališču Ptuj lahko ogledali romantično komedijo Poljubljanje z Mr. Beanom po polovični ceni.
V njej igrata PrimožEkart, vsem dobro znan Samo iz humoristične serije TV Dober dan, in Iva Babič. Za režijo je poskrbela Tijana Zinajić. Komedija govori o dveh osamljenih dušah - o mladi krupjejki in ne preveč uspešnemu specialistu za prodajo pisarniških potrebščin, ki se skorajda zaljubita - no, en od njiju že - na neplaniranem skupnem vikendu v hotelu ob morju, kjer bosta preživela skoraj strastno noč, se skregala in se kasneje spet zbližala na Ka-raokah, kjer bosta družno navdušila.
Za vse tiste, ki bodo sobotno predstavo izpustili, pa je na sporedu še en termin, in sicer v torek, 18. oktobra, ob 19.30, takrat po regularni ceni in takrat tudi zadnjič v tem letu, zato nikar ne zamudite.
gl
Foto: arhiv Gledališča
Ptuj med svetovnima vojnama
Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja
1. nadaljevanje
Franjo (Franc) Žgeč, kmečki sin iz Dornave, vnet za pravično družbo, se je po vrnitvi iz ruskega ujetništva leta 1920 aktivno vključil v komunistično gibanje. Revno vaško prebivalstvo, ki je po vojni pričakovalo socialne reforme in postajalo vse bolj nezadovoljno, je prisluhnilo Žgečevim idejam. Zamisel o razdeljevanju veleposestniške zemlje jih je pritegovala; v domači vasi je Žgeč komaj dosegel, da so tamkajšnjemu veleposestniku Gvidu Pongratzu vzeli nekaj zemlje. S svojim od-nosomje znal vplivati na človeka, po oceni dr. Jožeta Potrča, »z vso doslednostjo uveljavljati svoje vzgojne ideje, zlasti samostojnost mišljenja«. Slednje je Franjo Žgeč kasneje udejanjal pri ptujski Svobodi in v gimnaziji. V letih 1931-1934 je s svojim pedagoškim pristopom in študijskimi spoznanji o haloških razmerah med dijaki vzbujal zanimanje za sociološka vprašanja in veliko prispeval k oblikovanju dijaškega levičarskega jedra.
Pri oblikovanju komunističnih organizacij v okraju pa se je Žgeč srečal z zaostalim okoljem in nerazumevanjem; oblasti so storile vse za čim manjšo odmevnost komunističnega gibanja. Prijava »javnega shoda Komunistične stranke Jugoslavije«, na ptujskem Florjanovem trgu, katero je visokošolec Franc Žgeč vložil 21. septembra 1920, so oblasti zavrnile. Kljub zagotovilom, da bo stranka poskrbela za mir in red, je Okrajno glavarstvo na Ptuju menilo, da prijavo shoda »ne more vzeti na znanje«, ker Žgeč nima tovrstnih legitimnih pravic in ker bo imelo Pokrajinsko tajništvo Komunistične stranke v Ljubljani podoben shod 26. septembra pri »Belem križu«. Omenjeni shod pa je pozneje samo razkril nesoglasja med šibkim delavskim slojem in prevladujoči vpliv socialdemokratov.
Družbena protislovja, doživljanje svetovne vojne kot vseobčega nesmisla in nečlovečnosti ter vzroka poglobljene revščine v domačem okolju so begala gimnazijca Jožeta (Josipa) Potrča iz Vintarovcev v Slovenskih goricah, ki sicer v družini ni čutil pomanjkanja. Po vojni je lahko spremljal gibanje poljedeljskih delavcev za agrarno reformo in spoznaval stiske težakov in viničarjev. Ob branju napredne literature so se mu porajala vprašanja, kako odpraviti krivice in doseči pravične odnose; nova spoznanja mu je odkrival Franc Žgeč.
Miselno tako obogaten, toda še vedno pod težo socialnih vprašanj, seje Potrč po maturi leta 1922 odpravil na študijsko pot: na zagrebški univerzi je dozorelo njegovo spoznanje, da je v komunizmu izhod iz družbene krize. Tako je medicinec Jože Potrč leta 1924postal komunist. Medtem je še naprej veliko bral, postal spreten govornik ter s svojo načelnostjo in dostopnostjo pritegoval ljudi, ko seje v počitnicah vračal v ptujsko okolje. Tudi po promociji leta 1928 je »Južek« ostal »ljudski človek«, skromen in iskreno predan komunistični ideji. Zaupanje ljudi, ki ga je dosegel s svojo širino in humanostjo, mu je vlivalo moč za delo v ljudskofrontnem gibanju. Zato ga pregoni oblasti, pa tudi mnoga razočaranja, niso odvrnili od vlaganja življenjskih sil v dobro človeka; vpet v številne aktivnosti je sledil temu cilju. Navedimo nekatere.
Dr. Ljubica Šuligoj
Se nadaljuje.
Vir: ZAP, MOP, šk. 246, spis št. 26/70-1920
Prošnjo visokošolca Franja Zgeča za javni shod Komunistične stranke 26. septembra 1920 na ptujskem Florjanovem trgu je Okrajno glavarstvo zavrnilo.
Ptuj • Ob svetovnem dnevu učiteljev
Na pota stare slave
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 7. oktobra že tradicionalna slovesnost s podelitvijo priznanj in plaket dr. Franja Žgeča ter kulturnim programom ob svetovnem dnevu učiteljev. Pripravili so jo Društvo ravnateljev ptujskega področja, Območni odbor sindikata SVIZ in ZSSS. Podelili so 27 priznanj in pet plaket dr. Franja Žgeča zaslužnim delavcem v vzgoji in izobraževanju.
Sonja Purgaj je v imenu Društva ravnateljev ptujskega področja povedala, da je vesela, da je tudi letos prispelo veliko predlogov za podelitev priznanj in plaket dr. Franja Žgeča, kar dokazuje, da imamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih
veliko strokovnih delavcev, ki svoje bogato znanje in izkušnje, predvsem pa smisel za delo z mladimi uspešno uporabljajo na vseh področjih vzgojno-izob-raževalnega dela. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je prejemnikom priznanj zahvalil za številne dosežke, ki so jih v preteklih
Foto: Črtomir Goznik
letih dosegli in jih še dosegajo. Posebej je izpostavil državno nagrajenko Boženo Bratuž, mladinsko raziskovalno delo, kjer so bile ptujske osnovne šole druge v državi, srednje šolstvo s pridobitvijo višjih strokovnih šol, kjer so že pričeli z rednim programom, gimnazijske dosež-
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je tudi na Ptuju čestital državni nagrajenki Boženi Bratuž, ki je prejela nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Na fotografiji skupaj s Sonjo Purgaj, predsednico Društva ravnateljev ptujskega področja, in ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Foto. Črtomir Goznik
Priznanja dr. Franja Zgeča je letos prejelo 27 učiteljev in vzgojiteljic.
ke z zlatimi odličnjaki. Takšne in podobne ustvarj'alnosti si želi tudi v bodoče.
Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. »Odličnost vzgojiteljev in učiteljev je v tem, da znajo iz otrok izvabiti najboljše, kar premorejo ter v središče svojega pedagoškega dela postavljajo učence, ki pouk soustvarjajo, kar je poudaril že dr. Franjo Žgeč. V imenu otrok in strokovnih kolegov se zahvaljujem za vašo prizadevno delo. Priznanja in nagrade naj bodo spodbuda za vaše nadaljnje delo. Tudi v prihodnje bomo z vidika države skrbeli za ugled učiteljskega poklica. Slovenska država je že doslej precej storila za to, ne
sicer dovolj, ker nikoli ni dovolj. Gmotno bomo utrdili poklic, plačni sistem, da ne boste živeli v negotovosti, da bo učiteljskemu poklicu vrnjena večja stopnja avtonomije, da mu bo odvzet del uradniških nalog, ki jih vsakodnevno opravlja. Če ga bomo prepustili spet svojemu temeljnemu poslanstvu, vzgoji, izobraževanju in usposabljanju, bomo lahko vsi skupaj ugotovili, da se tudi učiteljski poklic vrača na pota stare slave. Prepričan sem, da bomo to skupaj zmogli.«
Najuspešnejšim učiteljem in vzgojiteljem sta priznanja dr. Franja Žgeča podelili Danica Zelenko, predsednica Območnega odbora sindikata SVIZ,
in Sonja Purgaj, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja. Prejeli so jih Štefanija Kostanjevec, Sonja Zavec, Dragica Lah in Vesna Primožič iz Vrtca Ptuj, Ivanka Kovačič iz Vrtca Kidričevo, Breda Križan iz podružnične OŠ Lovrenc, Marija Skok iz OŠ Žetale, Marjeta Pignar iz OŠ Juršinci, Kristina Orlač in Anica Topolovec iz OŠ Videm - podružnica Leskovec ter Marij a Vaupotič iz OŠ Videm, Mojca Poljanšek in Cvetka Mur-šec iz OŠ Mladika, Milan Kumer in Irena Obreht iz OŠ Majšperk, Jožica Repič in Darija Erbus iz OŠ Ljudski vrt, Majda Korošec iz OŠ Hajdina, Terezija Majceno-vič in Irena Galun Pravdič iz OŠ Dornava, Milena Meznanič iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, Silva Meznarič in Karla Domjan iz OŠ Cirkulane-Zavrč, Stanka Ivančič iz OŠ Cirkovce, Sonja Trplan iz OŠ dr. Ljudevita Pivka, Jasmina Ferk iz Dijaškega doma Ptuj in Veronika Legner iz EŠ Ptuj.
Plakete dr. Franja Žgeča sta podelila minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja Sonja Purgaj. Prejeli so jih Jelka Krajnc, Zlatka Podgornik, Erika Maurič, Marjeta Murko in mag. Avgust Kokol. K prejemnikom priznanj in plaket dr. Franja Žgeča je pristopila tudi državna nagrajenka, prejemnica nagrade za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju Božena Bratuž, ki se je zahvalila za izkazano pozornost.
MG
Ormož • Po varni poti v šolo
Ptuj • Ob 45-letnici Ekonomske šole
Avtobusna postajališča Podjetniške delavnice so nevarna!
V Ekonomski šoli Ptuj bodo v petek, 14. oktobra, ob 13. uri proslavili 45-letnico svojega izobraževalnega poslanstva.
Po povečani pozornosti ob začetku novega šolskega leta so sedaj šolarji že del vsakdanjika in njihova pot v šolo bi že morala biti varna. S pomočnikom komandirja Jankom Zadravcem sem se zato sprehodila po varni poti v šolo skozi center mesta in pogledala, ali zares zasluži to ime.
Na ormoškem so zadovoljni, saj že šest let niso imeli prometne nesreče z udeležbo otrok, kar posredno dokazuje nenazadnje tudi, da poglobljena skrb za preventivo in izobraževanje najmlajših s strani policije že daje prve rezultate. Kljub temu na policiji niso zadovoljni in opozarjajo, da so marsikje v občini prometni znaki in druga signalizacija popolnoma uničeni, veliko prometnih znakov pa tudi manjka. V samem Ormožu pa je na varni poti v šolo kar nekaj pasti, nad katerimi bi se pristojni morali zamisliti. Janko Zadravec opozarja na nedopustno parkiranje v neposredni bližini prehodov za pešce in križišč. S tem se voznikom bistveno zmanjša pregled-
nost, zlasti ko čez prehod hitijo malčki. Parkirišča v modri coni so namreč na več mestih zarisana prav do prehoda za pešce, čeprav po zakonu ne bi smela biti. Črna točka je tudi Poštna ulica, kjer so na ozki enosmerni ulici zarisani parkirni prostori, cesta namenjena prometu pa je preozka za dostavo. Tako dostavna vozila vozijo po pločniku, kar bistveno vpliva na varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Po mestu je neprimerno in nevarno postavljenih kar nekaj znakov, saj so v popolnoma neprimerni višini, manjka pa tudi nekaj talne signalizacije. Za večjo varnost otrok in v pomoč voznikom bi bila dobrodošla označitev roba vozišča pred ba-
Varna pot v šolo po ormoških ulicah potrebuje še nekaj popravkov, da bo zares varna.
rom na Dobravski cesti nasproti gasilskega doma, koder vodi šol-ska^ pot na OŠ Ormož.
Že med počitnicami je policijska postaja Ormož v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občine Ormož opravila ogled šolskih avtobusnih postajališč z namenom izboljšati varnost otrok v cestnem prometu. To je bila zelo dobrodošla akcija, še posebej če vemo, da je okrog 80 %, od skupno čez 1500 šolarjev na ormoškem, vozačev. Ob pregledu so ugotovili, da so avtobusna postajališča neurejena, neoznačena in na nepreglednih mestih. Otroci so zaradi čakanja na prevoz z avtobusi na takšnih mestih izpostavljeni nevarnosti. Od skupno 105 pregledanih postajališč je neprimernih kar tretjina. Svoje ugotovitve so posredovali pristojni občinski upravi.
Prav tako so pred pričetkom šole opravili pregled šolskih varnih poti k posameznim šolam s poudarki na talni in vertikalni signalizaciji, opravili pa so tudi sestanke z mentorji, avtošolami, svetom za preventivo in izobraževanje v cestnem prometu. Prva dva tedna pouka so bili policisti vsakodnevno prisotni na izpostavljenih mestih na poti v šolo, obiskali so šole in vrtce, delili brošure in urejali vitrine ter bili veliko prisotni tudi v medijih.
Kot je povedala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Kampl Regvat, so prireditve v okviru 45-letnice delovanja pričeli že v začetku tega tedna, saj so v ponedeljek, 10. oktobra, sprejeli goste iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Turčije. Dijaki in profesorji Ekonomske šole Ptuj namreč sodelujejo v dvoletnem evropskem projektu "Comentus 1 - šolska partnerstva" z dijaki iz omenjenih štirih držav. Vodja projekta je profesor Marjan Rajh, v njegovem okviru pa do 14. oktobra gostijo 12 profesorjev iz vseh omenjenih držav, ki v projektu sodelujejo.
V torek, 11. oktobra, so v dopoldanskem času pripravili seminar in ustvarjalne delav-
nice na temo Video-umetniški projekt, popoldne pa so odprli fotografsko razstavo pod naslovom Pomladansko prebujanje, ki je skupni projekt partnerskih šol, oziroma Ekonomske šole Ptuj in Srednje šole za gospodarske poklice v Madžarskem Muresku. Dan pa so zaokrožili z video ogledom Znamenitosti Ptuja.
V sredo, 12. oktobra, so pripravili dan odprtih vrat v Podjetniški delavnici v Lackovi ulici, seminar Videoprodukcije ter podjetniške delavnice na temo podjetništva med mladimi. Odziv je bil razmeroma dober, saj so se delavnic udeležili dijaki Ekonomske gimnazije, ki so s pomočjo mentoric Vesne Trančar in Zdenke Selinšek iz-
delovali poslovne načrte ter jih ob koncu tudi sami predstavili. Tako sta prišli do izraza kreativnost in ustvarjalnost mladih, ki so se uspešno vživeli v vlogo podjetnika.
V četrtek, 13. oktobra, so pripravili seminar in multimedijske delavnice pod naslovom Svet v barvah, ob 13. uri pa je udeležence projekta petih držav sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. V petek, 14. oktobra, bodo v dopoldanskem času izvedli še zadnje video delavnice Video-art project of colours z zaključno konferenco, ob 16. uri pa bo v avli Šolskega centra osrednja slavnostna prireditev ob 45-letnici Ekonomske šole Ptuj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Profesorji iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Turčije so obiskali tudi mlade udeležence podjetniške delavnice.
Foto: vk
Nogomet
Bo Črnomelj pomenil preobrat?
Stran 16
Rokomet
Četrta zaporedna zmaga trgovk
Stran 16
Kolesarstvo
Perutninarji bodo še močnejši
Stran 18
Karting
Stamenkovič, Nistor in ekipa AMD Ptuj prvaki Stran 17
jetiier ■ jppM;. ,

Kegljanje
Kegljaški hram v Deta centru
Stran 19 Mariborsko Pohorje
Cena otroških kart enaka kot lani
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Mi na meioaasm
RADIOPTUJ
lut á/tietcc
www.radio-ptuj.sij)
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Zreb pokala EHF
Portugalska Madeira težak nasprotnik
Foto: Uroš Krstič
Predstavnik RK Jeruzalem Ormož Jani Ivanuša je na Dunaju izžrebal nasprotnika Ormožanom v 3. krogu pokala EHF - portugalsko Madeiro.
Rokometaši Jeruzalema so natanko ob 11.47 uri na sedežu EHF na Dunaju dobili svojega prvega evropskega tekmeca. Njihov nasprotnik v 3. krogu pokala EHF bo ekipa iz otočja po imenu Madeira, ki velja za enega največjih in najlepših turističnih središč na Portugalskem. Čeprav je od celine oddaljen kar 1200 kilometrov, otok spada k Portugalski in leži pred obalo Maroka. Pare 3. kroga pokala EHF je skupaj z generalnim sekretarjem EHF Michaelom Wiedererjem izžrebal tehnični vodja Jeruzalema Jani Iva-nuša: »Doletela meje velika čast, da sem lahko pomagal žrebati pare 3- kroga pokala EHF. Nam to žal ni prineslo pretirane sreče. Madeira je zelo dobra ekipa, a vseeno premagljiv tekmec in naredili bomo vse, da se uvrstimo v osmino finala, kar je tudi naš cilj. Dolga pot pa je že druga zgodba, a bomo rešili tudi ta problem,« je po žrebu na Dunaju povedal Ivanu-ša. V taboru Ormožanov so se že na veliko lotili priprav na obe tekmi s Portugalci. Prva tekma bo odigrana v soboto, 5. novembra, v Ormožu, gostovanje v glavnem mestu otočja Madeira Funchalu, ki je od Ormoža oddaljeno približno 2800 kilometrov, pa bo 12. ali 13. novembra. Jeru-zalemčki so že navezali stike z ekipo Pallamano iz Trsta, ki je klonila v 2. krogu prav proti Portugalcem (v Funchalu 27
:22 za Madeiro, v Trstu 27:26 za italijansko moštvo). Kaseta in nekaj vtisov trenerja Trsta bo pomagalo Ormožanom, da bolje spoznajo svojega nasprotnika. Sicer je moštvo Madeire portugalski prvak, ki ga vodi 42-letni Dragan Djukič. Slednji je pred leti vodil makedonsko moško reprezentanco in moštva Crvene zvezde, PICK Szegeda (leta 2003/04 v Ligi prvakov) ter nazadnje skopski Vardar. Prva zvezda ekipe je portugalski reprezentant, krožni napadalec Carlos Galambas, ki je pred sezono v Madeiro prestopil iz vrst Brage, ki je (zanimivo!) leta 1993 igrala celo v finalu Lige prvakov. Iz vrst portugalske reprezentance, ki si je po zmagi nad Čehi priborila nastop na EP 2006 v Švici, barve Madeire zastopata še Sergio Andrade in Paulo Viera. Od legionar-jev izstopa izjemni strelec in ukrajinski reprezentant Yurij Kostetcky, ki je bil na SP leta 2001 v Franciji celo najboljši strelec. Vrata portugalskega prvaka brani Mario Blaževič, ki je že branil barve Borca iz Banje Luke in beograjskega Partizana. Skratka izjemno kvaliteten in atraktiven nasprotnik, ki si kot portugalski prvak želi najmanj uvrstitve v četrtfinale pokala EHF. V portugalskem prvenstvu bo Madeira šele v tem tednu odigrala prvi tekmi (proti Agua-deju in Aguas Santasu), ostali klubi so odigrali že tri kroge.
Uroš Krstič
Kolesarstvo • Državno prvenstvo na dirkališču v Kranju
Ptujčani dominirali na DP, Ilešič najboljši posameznik
V torek in sredo se je na dirkališču v Kranju odvijalo državno prvenstvo na dirkališču. Med člani so bili najuspešnejši ptujski kolesarji, ki so v sedmih disciplinah osvojili štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji, med posamezniki pa je kraljeval
Aldo Ino Ilešič, ki se je okitil s temi zlatimi in eno srebrno medaljo. Ilešič je bil najhitrejši v vožnji na točke (kriterij), v disciplini 1000 m z 200 metri sprinta ter v ptujski ekipi v disciplini olimpijski spint, na razdalji 1000 m pa je moral priznati premoč kranjskemu
tekmovalcu Gregorju Boletu.
Odlično so nastopali tudi lenarški kolesarji, predvsem v mladinski konkurenci, kjer je Maks Polič postal celo državni prvak v vožnji na 1000 metrov z 200 metri šprinta.
Državno prvenstvo se je odvijalo na asfaltni pisti v
Kranju, sodoben in eden najhitrejših tovrstnih objektov na svetu v Češči vasi pri Novem mestu, ki je bil zgrajen za potrebe mladinskega svetovnega prvenstva leta 1996, pa žal propada.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Kelner
Kolesarji PP so dominirali v Kranju na DP: v ospredju Aldo Ino Ilešič (najuspešnejši posameznik DP), za njim Borut Božič in Matej Marin.
Rezultati DP v Kranju:
Elite in pod 23 let: Vožnja na točke:
1.	Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj)
2.	Rok Jerše (Sava Kranj)
3.	Matej Stare (Perutnina Ptuj) mladinci:
7. Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj) Dirka na razdaljo
1.	Uroš Šilar (Sava Kranj)
2.	Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj)
3.	Borut Božič (Perutnina Ptuj) Mladinci:
3. Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj)
Olimpijski sprint:
1.	Perutnina Ptuj (Božič, Ilešič, Gazvoda)
2.	Krka Adria Mobil (Barantin, Ogris, Še-gina)
3. TBP Lenart (Čuček, Senekovič, Ker-šič)
Mladinci:
2.	TBP Lenart
3.	Perutnina Ptuj
Ekipna vožnja (4000 m):
1.	Perutnina Ptuj (Božič, Marin, Gazvo-da, Mahorič)
2.	Sava Kranj (Koren, Šilar, Bole, Ker-kez)
3.	Radenska Rog (Kocjan, Gnezda, Omu-lec, Strgar)
Mladinci (3000 m)
3.	TBP Lenart
4.	Perutnina Ptuj
Zasledovalna vožnja na (4000 m):
1.	Grega Bole (Sava Kranj)
2.	Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj)
3.	Matej Gnezda (Radenska Rog)
Mladinci (3000 m):
5. Matija Grdina (Perutnina Ptuj) 1000 m z 200 m sprinta:
1.	Aldo Ino Ilešič Perutnina Ptuj)
2.	Boris Keršič (TBP Lenart)
3.	Jože Senekovič (TBP Lenart) Mladinci:
1. Maks Polič (TBP Lenart) 3. Matic Robič (TBP Lenart) 5. Rok Veršič (Perutnina Ptuj) 1000 m:
1.	Grega Bole (Sava)
2.	Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj)
3.	Vladimir Kerkez (Sava)
5. Matej Stare (Perutnina Ptuj) Mladinci:
2. Davorin Bukvič (TBP Lenart)
7.	Matija Grdina (Perutnina Ptuj)
8.	Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj)
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobii Vodafone
Bo Črnomelj pomenil preobrat?
Dva tedna odmora za nogometaše v 1. SNL zaradi nastopov slovenske nogometne reprezentance sta za nekatere minila hitreje, kot so pričakovali. Tudi pri ptujski Dravi bi si mogoče želeli še kakšen dodaten teden.
Pri Dravi se je marsikaj spremenilo, in to z bliskovito naglico, pa tudi s kakšnim presenečenjem. Milko Đurov-ski, Damjan Gaiser in Kliton Bozgo so trije priimki, ki so slovenski nogometni javnosti dobro znani. Novi športni direktor Damjan Gaiser je že na začetku zavihal rokave. Vsi pravijo, da ga čaka ogromno dela, kakor tudi novega stratega Milka Đurovskega. Piko na i pa predstavlja prihod lanskoletnega prvega strelca 1. SNL Klitona Bozga. Do sem je vse lepo in prav, vendar bo potrebno za boljši danes in jutri osvajati točke za pot po lestvici navzgor.
Dravo čakata v nadaljevanju dve zahtevni gostovanji. Prvo že v soboto v Črnomlju, proti Beli krajini, nato pa še v Domžalah, za tem pa domače srečanje s CMC Publikumom. Tekma proti Beli krajini bi lahko pomenila zasuk v igri Drave, čeprav je realno težko pričakovati takojšen vzpon, ki si ga vsi v klubu in navijači želijo. Kljub temu da štejejo samo rezultati, bo še kako pomemben tudi pristop. Kaj sta trenerju pokazali dve pripravljalni srečanji (Leoben 0:1 in Holermuos Ormož 1:0), je težko reči. V ekipi so se pokazale težnje po drugačnem pristopu. Vsekakor lahko pričakujemo določene spremembe v igralskem kadru in
Foto: Črtomir Goznik
V pretekli sezoni tekmeca na igrišču, od ponedeljka soigralca v dresu ptujske Drave: Emil Sterbal in Kliton Bozgo
taktiki. Zaradi kazni rumenih kartonov ne bo nastopil kapetan Emil Šterbal, kdo bo zaigral na začetku tekme, pa še vedno ni natančno določeno, saj so poškodbe še vedno tiste, ki bodo preprečevale nastop tako imenovane idealne enajsterice. Milka Đurov-skega poznamo kot trenerja, ki teži k napadalni igri in tudi Drava bo verjetno imela tak pristop. »Moje pravilo je, da ne razmišljam preveč o tem, s kom igramo, pač pa poskušam narediti vse za našo dobro igro. Tako kot bomo igrali doma, tako bomo igrali tudi na igriščih naših nasprotnikov, popolnoma verjamem v fante. Dosedanje igre moramo čimprej pozabiti, začenjamo od začetka. Vsako
srečanje je pomembno, tako tudi sobotno v Črnomlju, kjer bomo igrali na zmago. Kakšen trener pa bi bil, če ne bi razmišljal pozitivno in verjel v svoje nogometaše? Trenutno je pomembno le to, da začnemo osvajati točke,« je pred srečanjem z Belo krajino dejal trener Drave Milko Đurovski.
Prihod Klitona Bozga naj bi ptujski napad naredil bolj prodoren, saj ljubitelji nogometa vedo, da je Albanec s slovenskim potnim listom pravi nogometni virtuoz z odličnim občutkom za doseganje zadetkov. Po napovedi trenerja Đurovskega naj bi ekipa z njim zaigrala bolj ofenzivno, kar bi moralo pomeniti več doseženih za-
detkov Drave. Pomanjkanje točk in slabša igra pred 14. odmorom so svojevrsten pritisk na vse ljudi v klubu. Čez noč se ne more delati čudežev, ampak bo potrebno biti vztrajen, predvsem pa si zaslužijo podporo. Bela krajina je ekipa, ki se jo da premagati ali vsaj odvzeti točko. Drava ima primeren kader za to, predvsem pa željo, ki jo bo morala potrditi še na igrišču v Črnomlju, ki ni ravno med najboljšimi v Sloveniji.
DRAVA: Dabanovič, Lun-der, Zajc, Miljatovič, Čeh, Težački, Gorinšek, Bosilj, Bozgo, Trenevski, Štromajer. REZERVNA KLOP: Štelcer, Drevenšek, Petek, Kronave-ter, Kelenc, M. Emeršič, Chet-ti. Trener: Milko Đurovski.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. SRL (ž)
Četrta zaporedna zmaga trgovk
Burja Škofije - Mer-cator Tenzor Ptuj 31:38 (16:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Kelenc, Majcen 2, Šijanec 5, Ciora 6, Derčar 10, Ramšak, Strmšek 6, La-zarev, Kalan, Potočnjak 4, Brumen 1, Murko 4. Trener: Neno Potočnjak.
Ptujske rokometašice so še četrtič zapored slavile v prvenstvu 1. A SRL za ženske. Tokrat so bile boljše od
rokometašic iz Škofij. Ponedeljek je dokaj neobičajen dan za prvenstveno tekmo, a po zmagi je tudi to hitro pozabljeno. Sicer pa so gostje iz najlepšega in najstarejšega mesta v Sloveniji takoj prevzele pobudo in si na začetku srečanja priigrale tri zadetke prednosti ter kontrolirale potek igre v prvem polčasu. Njihova prednost je v prvem polčasu znašala tudi že pet zadetkov.
Sicer pa vodstvo s tremi zadetki prednosti v rokometu
praktično ne pomeni veliko, zato so morale Ptujčanke tudi v drugem polčasu igrati maksimalno zbrano. Solidna igra v obrambi, dokaj dobra realizacija v napadu je vodstvo gostij iz Ptuja kaj hitro dvignila na višjo razliko, ki je ob koncu srečanja znašala plus sedem v njihovo korist. V 40. minuti se je poškodovala reprezentantka v dresu Mercator Tenzor Ptuj Mihaela Ciora, kar pa na koncu ni vplivalo na končni izid.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Zadovoljni smo lahko samo z zmago, medtem ko z igro nisem najbolj zadovoljen, predvsem v obrambi. Dobili smo preveč zadetkov. Igralke so se sicer trudile, a so naredile preveč napak. Če rečem, da je najbolj važno to, da smo zmagali, bi rekel vse, vendar je vsaka tekma poglavje zase. Nanizali smo štiri zaporedne zmage, v igri pa je opazen napredek.«
' V
é

m
y /
Tjaša Brumen (MT Ptuj, rdeči dres)
Foto: Črtomir Goznik
Neno Potočnjak - trener				Danilo Klajnšek	
1. A SRL - ŽENSKE					
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 5. KROGA: Burja Škofije - Mercator Tenzor					
Ptuj 31:38, Loka kava KSI -	Celeia Žalec (sobota), Celjske mesnine				- Inna
Dolgun SVIŠ (sreda, 26. oktober).					
1. KRIM MERCATOR	5	5	0	0	10
2. MERCATOR TENZOR PTUJ	5	4	1	0	9
3. INNA DOLGUN SVIŠ	3	3	0	0	6
4. CELEIA ŽALEC	4	3	0	1	6
5. KOČEVJE ANUBIS	5	3	0	2	6
6. CELJSKE MESNINE	4	2	0	2	4
7. OLIMPIJA PLK	5	2	0	3	4
8. IZOLA	4	1	1	2	3
9. MAKS	3	1	0	2	2
10. EUROPRODUKT BREŽICE	5	0	1	4	1
11. LOKA KAVA KSI	4	0	1	3	1
12. BURJA	5	0	0	5	0
Piše: Jože Mohorič
Nasvidenje v naslednjih kvalifikacijah
Včeraj se je končal redni del evropskih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo naslednje leto v Nemčiji. V nekaterih skupinah je bilo izredno razburljivo, saj se do zadnjega sodnikovega žvižga ni vedelo, kdo se bo uvrstil na SP neposredno in kdo v dodatne kvalifikacije. Kot zadnji so se veselili Francozi, potem ko Švicarji niso uspeli premagati Irske v gosteh. Evropo bodo tako poleg gostiteljev zastopale še Anglija, Francija, Italija, Hrvaška, Srbija in Črna gora, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska in Ukrajina ter zmagovalci repasažov, kamor so se uvrstili Španci, Norvežani, Švicarji, Slovaki, Čehi in Turki.
Slovenci so po porazu proti Škotom (njihovi navijači so v velikem številu preplavili slovenska mesta, pokazali pa so izredno kulturo navijanja) zasedli četrto mesto v 5. kvalifikacijski skupini in bodo tekme na SP spremljali le kot gledalci ali preko TV-sprejemnikov. Ker je bila naša reprezentanca še do predzadnjega kroga v boju za mesto v dodatnih kvalifikacijah, ne smemo biti preveč razočarani s to uvrstitvijo, saj so izpadle še nekatere močnejše ekipe, kot je Slovenija, npr. aktualna evropska prvakinja Grčija, Danska, Romunija, Rusija, Belgija in Bolgarija.
V uteho nam je lahko dosežek naše reprezentance do 21 let, ki seje vzporedno s člansko ekipo borila za nastop na evropskem prvenstvu. Mladi so se namreč z doseženim 2. mestom v svoji skupini uspeli uvrstiti v dodatne kvalifikacije, kjer so za nasprotnika dobili vrstnike iz Nizozemske. Ostali pari so še: Italija - Francija, Anglija
-	Portugalska, SČG - Hrvaška, Ukrajina - Belgija, Rusija
-	Danska, Češka - Nemčija, Švica - Portugalska, Madžarska - Italija. »Tulipani« so kot zmagovalci skupine v dvoboju s Slovenci favoriti, vendar je selektor naše mlade reprezentance Branko Zupan uspel izgraditi prepoznaven borbeni slog igre, kar je dober obet tudi za člansko vrsto, saj nekateri mlajši že trkajo na vrata članske ekipe (Ste-vanovič, Semler, Brečko, Burgič).
Kakšna pa bo odločitev selektorja Braneta Oblaka o sestavi članske ekipe v bližnji prihodnosti, pa se bo vedelo že kmalu po novem letu, ko bodo znane kvalifikacijske skupine za naslednje EP v Avstriji in Švici leta 2008.
Nogomet • Prijateljska tekma
Ormožani nudili odličen odpor
Holermuos Ormož - Drava Ptuj 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Trenevski (76)
Holermuos: Šnajder, Horvat, Novak, Kolenc, Zadravec, Lesjak, Kunštek, Habrun, Pra-potnik, Kolarič, Jerebič. Še so igrali: Juršek, Bezjak, Ripak. Trener: Drago Posavec.
Drava: Dabanovič, Lunder, N'Diwa, Zajc, Težački, Čeh, Trenevski, Bosilj, Drevenšek, Bozgo, Štromajer. Igrali so še: Štelcer, Korez, Gorinšek, Kronaveter, Tisnikar. Trener: Milko Đurovski.
Pri tretjeligašu iz Ormoža je gostoval prvoligaški sosed
Rokomet
iz Ptuja, ki se pod vodstvom trenerja Milka Đurovskega pripravlja na nadaljevanje sezone. Prvič se je v ptujskem dresu predstavil tudi napadalec Kliton Bozgo, ki bo v nadaljevanju prvenstva pomemben člen Drave.
Ptujčani v Ormožu niso blesteli in jasno je, da trenerja Đurovskega čaka veliko dela. Zmagovit zadetek pa je delo Viktorja Trenevskega, ki je zadel iz prostega strela. Ekipa Draga Posavca ni razočarala in počasi prihaja v pravo formo, ki jo ima možnost potrditi že v soboto na sosedskem derbiju v Zavrču.
UK
Derčar, Strmšek in Ciora za Slovenijo
V okviru priprav slovenske ženske rokometne reprezentance na SP, ki bo letos v decembru v St. Peterburgu, se je včeraj na dvodnevnih pripravah zbrala slovenska ženska izbrana vrsta, ki bo od danes pa do nedelje nastopila na Croatia cupu v hrvaški Reki. Ob slovenski izbrani vrsti bodo nastopile še ekipe Madžarske, Španije in Hrvaške. To bo vsekakor dobrodošel test za varovanke slovenskega selektorja Andreja
Beguša, ki bo lahko preveril trenutno formo igralk, med katerimi so tudi tri rokome-tašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Mojca Derčar, Mihaela Ciora in dodatno še 22-letna Martina Strmšek. Vsekakor je to veliko priznanje za ptujski ženski rokometni klub, ki v tej tekmovalni sezoni goji visoke, predvsem pa evropske ambicije, ki so vezane na uvrstitev v katerega od evropskih rokometnih pokalov.
Danilo Klajnšek
Judo • 1. in 2. SJL
Impol in Ivo Reya še neporažena
1. SJL
V	soboto je bilo drugo kolo prve slovenske judo lige. Tudi to je prineslo nekaj večjih in nekaj manjših presenečenj. Ekipe Impola, Iva Reye in Bežigrada so si skoraj že zagotovile vstopnico za zaključni turnir, za četrtega udeleženca končnice pa se bodo potegovali Drava, Olim-pija in Branik Broker.
Iz Maribora sta polno bero točk odnesla Impol in Branik Broker. Impol je v štajerskem derbiju premagal Ptujsko Dravo s 5:2. Najzanimivejši je bil dvoboj v kategoriji do 81 kg med reprezentantoma Klemnom Ferjanom (Drava) in Grego Greifom (Impol). Greif je vodil vse do zadnje sekunde, ko je Ferjanu uspel met za zmagovito točko. Za Dravo je zmagal še Uroš Tajhman, ki je v kategoriji do 73 kg premagal Sevška. Ptujčani bodo gostili 22. oktobra ekipi Iva Reye in PJK Triglav, kjer pričakujejo obe zmagi in s tem večje možnosti za uvrstitev v končnico.
Branik Broker je presenetljivo lahko opravil celjskim Sankakom in kranjskim PJK Triglav. Kranjčani so še edini brez zmage v prvi slovenski ligi.
V	novi dvorani judo kluba Bežigrad je bil najbolj zanimiv troboj med ekipami Bežigrada, Iva Reye in Olimpije. V prvem dvoboju je Ivo Reya z lahkoto premagala domačine. Zmage za Celjane so dosegli: Holer, brata Imamovič, Petelinšek in Ceraj. Za Beži-grajčane sta zmagala Matič in Mohorovič. V drugem dvobo-
Tenis
Foto: Črtomir Goznik
Igor Spasojevič (JK Drava Ptuj, levo) je tokrat Izgubil, a je kljub temu prikazal dobro pripravljenost.
ju je Ivo Reya Celje premagala še Olimpijo, ki je za razliko od prvega kroga nastopila okrepljena s svojim najboljšim tekmovalcem Sašom Jerebom. Olimpija je na blazino prišla le s 5 tekmovalci. V kategorijah do 60 in preko 100 niso imeli predstavnika. S tema zmagam si je Ivo Reya verjetno že priborila mesto na zaključnem turnirju. V zadnjem dvoboju je Bežigradu uspelo premagati favorizirano Olimpijo predvsem po zaslugi Mitje Laknerja, ki je presenetil Sašo Jereba in s tem prinesel zmago domačinom.
Rezultati drugega kroga: Impol - Drava 5:2 (47:10), Branik Broker - PJK Triglav 7:0 (70:0), Sankaku - PJK Triglav 6:1 (60:10), Branik Broker - Sankaku 5:2 (43:20), Bežigrad - Olimpija 4:2 (40:20), Ivo Reya - Olimpija 5:2 (39:20), Bežigrad - Ivo Reya 2:5 (20:45).
1.	IMPOL	6 TOČK 16:5
2.	IVO REYA	6 TOČK 14:7
3.	BEŽIGRAD	6 TOČK 14:13
4.	BRANIK BROKER 4 TOČKE 15:6
5.	SANKAKU
6.	DRAVA PTUJ
7.	OLIMPIJA
8.	PJK TRIGLAV
2 TOČKI	14:14
2 TOČKI	9:12
2 TOČKI	11:16
0 TOČK	4:24
2. SJL
V	drugi ligi sta maksimalno število točk osvojila Du-plek in Železničar. Duplek je premagal Gorišnico, medtem ko tekmovalci KBV Lendava niso prišli na tekmovanje. Železničar je premagal Lendavo in drugo ekipo Impola.
V	Ljubljani je Šiška dokazala, zakaj je glavni kandidat za uvrstitev v prvo ligo. Izgubili so samo dve borbi. Dvoboj med Ljutomerom in KD Maribor se je končal z zmago Ljutomerčanov 5:2.
1.	ŠIŠKA	8 TOČK 21:7
2.	IMPOL 2	6 TOČK 18:10
3.	ŽELEZNIČAR	6 TOČK 17:9
4.	GORIŠNICA	4 TOČKE 18:10
5.	DUPLEK	4 TOČKE 17:11
6.	LENDAVA	4 TOČKE 13:13
7.	LJUTOMER	2 TOČKI 12:16
8.	KD MARIBOR 0 TOČK 5:23
9.	KBV LENDAVA 0 TOČK 3:25
Sebi Kolednik
Tudi Črtomir Gobec na Mastersu
Na letošnjih Mastersih, zaključnih tekmovanjih najboljših igralcev in igralk v posameznih kategorijah, je iz ptujskega teniškega kluba letos že (uspešno) nastopil Toni Hazdovac v kategoriji do 18 let, medtem ko je moral nastop zaradi poškodbe
odpovedati Blaž Rola (v kategoriji do 16 let). Po nekaterih odpovedih je dobil v članski kategoriji povabilo organizatorja še tretji Ptujčan Črtomir Gobec.
Črto je imel celo srečo pri žrebu, saj je bil v prvem krogu prost, nato pa se je v dru-
gem krogu pomeril z Jurijem Menihom (Šport Plus Ljubljana). Pot do polfinala pa mu je že na začetku dvoboja zaprla poškodba. Zmagovalec Ma-stersa je postal Denis Bovhan (As Litija), ki sploh ni bil med nosilci turnirja.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Črtomir Gobec (TK Ptuj)
Karting • Konec državnega prvenstva
Stamenkovic, Nistor in ekipa AMD Ptuj državni prvaki
Na portoroškem kartodro-mu je bila zadnja (6) dirka za državno prvenstvo, kjer so si ptujski tekmovalci privo-zili naslov državnih prvakov. Odločitev ni bila znana do zadnje dirke, saj sta bila ekipi Ptuja in Lucije povsem poravnani, na koncu sta imeli isto število točk - 362! Zaradi več boljših mest skozi vse dirke so Ptujčani osvojili naslov državnega ekipnega prvaka.
Udeležba na dirki v Portorožu je bila sicer rekordna, saj je nastopilo 98 voznikov, gledalci pa so lahko uživali v razburljivih vožnjah. Organizacija tekmovanja je bila v rokah Sportstila in je potekala brez večjih zapletov v vseh sedmih tekmovalnih razrednih.
Ptujčanom je poleg ekipnega uspelo privoziti tudi dva naslova posamičnih državnih prvakov in sicer Sašu Stamen-čiču in Dejvidu Nistorju. Sašo je zmagal v eni, Dejvid pa kar
v petih dirkah v Portorožu.
Rezultati iz Portoroža:
Razred mini 50: 1. M. Gro-benski (Euroline); razred Gazela: 1. D. Nistor (Ptuj), 2. D. Horvat (Lucija); razred Gazela Free: 1. K. Prešern (Lamko), 8. Ž. Žabret (Ptuj); razred 100 cm juniorji: 1. F. Macor (Italija), 7. Saša Sta-menkovič, 8. B. Bohak, 9. M. Dominko (vsi Ptuj); razred Rotex seniorji: 1. N. Bajželj (Sportstil), 5. D. Klobasa, 14. D. Švancer - Butinar (Ptuj); razred F. 125 ccm: N. Vu-celič (Hrvaška), 10. Z. Oman (Ptuj).
Končna uvrstitev po 6 dirkah:
Razred MINI 50: 1. Miha Mulej (Lucija); razred Gazela: 1. Dejvid Nistor (Ptuj) 112 točk, 2. Domen Horvat
(Lucija) 97, 3. Alen Gregorič (Sportstil) 89 točk; razred Gazela FREE: 1. Klemen Prešeren (Lamko) 96 točk, 5. Žan Žabret (Ptuj) 74; razred 100 ccm juniorji: 1. Saša Sta-menkovič (Ptuj), Blaž Božak 49, Matjaž Dominko 32 točk (vsi Ptuj); razred 100 ICA: 1. Miha Kovač (Lucija) 80 točk; razred Rotax - seniorji: 1. Janez Heimer (Lamko) 106 točk,
2. Darjan Klobasa (Ptuj) 72 točk, 10. Damjan Švanjcer - Butinar (Ptuj) 45 točk; razred 125 ccm: 1. Aleš Bužga (Moste) 101 točka, 6. Zlatko Oman_(Ptuj) 69 točk, 12.-13. Jožef Šeruga in Angelo Vež-naver (oba Ptuj) 8 točk.
Ekipno: 1. AMD Ptuj 362 točk, 2. AMD Lucija 362 točk, 3. AMD Moste 305 točk.
Svečana proglasitev državnih prvakov bo v Ljubljani na svečanosti Avto moto zveze Slovenije.
anc
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (m, ž)
Ptujčanke so sposobne prikazati še boljšo igro
"Zmaga pomeni pozitiven start v sezono", so bile prve besede trenerke ptujske dru-goligaške ženske vrste Sergeje Lorber po sobotni zmagi v prvem krogu proti ekipi Formis Bell iz Rogoze. Ptuj-čanke so tekmo proti bivšim prvoligašinjam dobile brez izgubljenega niza, poudariti pa je potrebno, da je ekipa iz Rogoze pred prvenstvom v drugi ligi izgubila večji del izkušenih igralk (Andjelko-vič, Nedeljko, Klasinc) in trenerja, saj je Dušan Jesenko odšel v Benedikt. Staro pravilo je, da se zmagi ne gleda v zobe, dejstvo pa je, da bodo Ptujčanke v tej sezoni igrale pomembno vlogo. "Uvodna tekma prvenstva nosi vedno s sabo začetno tremo, ki je še
bolj prisotna pred domačo publiko, zato smo zaigrale slabše od pričakovanega. So pa punce sposobne prikazati lepšo in boljšo igro", je še dodala Lorberjeva. Priložnost za všečnejšo predstavo bo že jutri, ko ptujske odbojkarice v dvorani Gimnazije na Ptuju ob 17.30 uri gostijo Mislinjo. Gostje so v minuli sezoni za tri točke prehitele Ptujčanke, ki so si prav zaradi tega morale obstanek v drugoligaški konkurenci zagotoviti po dodatnih kvalifikacijah.
Pred odbojkaricami Benedikta je jutri izredno težka preizkušnja. Po tesnem porazu minulo soboto na domačem igrišču proti Izoli odbojkarice Benedikta potujejo v bližnji Maribor, kjer se
bodo v tamkajšnjem Taboru merili z doslej neporaženo vrsto Nove KBM Branik, ki v treh krogih še ni izgubila niza. Prav osvojitev vsaj niza bo imperativ za vrsto Dušana Jesenka, ki razen za zeleno mizo proti Ljubljančankam še ni okusila zmage.
V drugi državni ligi za od-bojkarje so minuli konec tedna v prvem krogu odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice slavili brez izgubljenega niza v Kočevju, že jutri s pričetkom ob 18. uri pa jih čaka nekoliko težje delo pred svojimi gledalci. Gostili bodo namreč SIP iz Šempetra, ki je v derbiju prvega kroga s 3:0 odpravil Žužemberk.
Miha Šoštarič
Odbojkarice ŽOK Ptuj s trenerko Sergejo Lorber (levo)
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo • Prestopi še pred koncem sezone
Perutninarji bodo v naslednji
■ v-
m^m
sezoni se mocnejSi
Ptujski kolesarski klub se je tik pred kocem sezone že podal za novimi okrepitvami. Po imenih sodeč bo ekipa drugo leto še močnejša tako v zasedbi spremljevalcev kot kolesarjev.
Največja sprememba je prestop Martina Hvastije iz vrst kolesarjev v strokovni štab, nova vloga ga postavlja ob bok Srečku Glivarju. "Oba s Srečkom bova imela funkcijo športnega direktorja ali vodje ekipe. Nekatere dirke bova pokrivala vsak s svojo ekipo, pomembnejše dirke pa bova vodila skupaj," razlaga 35-letni Ljubljančan, ki mu sicer ni zmanjkalo tekmovalnih ambicij: "Sprejeti odločitev o prenehanju tekmovalne kariere je bilo zame zelo težko, saj menim, da še nisem za staro šaro. Dogovor z direktorjem kluba g. Glavnikom sva sklenila v poletnem času, ko smo ramišljali o višji kategoriji, vendar kljub temu da ostajamo v kategoriji Kon-tinental, cilji ostajajo isti." Trenutno se perutninarji nahajajo na 14. mestu v razvrstitvi ekip Europe Tour, drugo leto ciljajo še višje: "Lestvica je sestavljena iz obeh kategorij. Meni osebno kot vodstvu kluba je cilj, da se uvrščamo še višje. Drugo leto bo ekipa primerljiva s tistimi
Martin Hvastja (KK Perutnina Ptuj)
iz Pro Kontinental kategorije, s katerimi se bomo lahko enakovredno kosali, zato bi bil korak višje razumljiv. Do te kategorije nam praktično
manjka le še registracija. Bi pa s tem izgubili vse dirke na Balkanu, kjer države nimajo visoko kategoriziranih dirk in na njih ne bi smeli nasto-
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Maribor 0:0, Factor - Mura 05 4.0, Rudar Velenje - Britof 4:3, Železničar
-	Koper 0:2, HIT Gorica - Bilje Primorje 2:0, Triglav - CMC Publikum 3:1
1.	MARIBOR	9	7	1 1	26.9	22
2.	HIT GORICA	9	7	1 1	25:8	22
3.	TRIGLAV	9	7	1 1	20:10	22
4.	KOPER	9	6	1 3	22:12	19
5.	BRITOF	9	6	0 3	25.16	18
6.	PUBLIKUM	9	5	2	2	23:11	17
7.	ALUMINIJ	9	3	4	2	9:9	13
8.	ŽELEZNIČAR	9	3	1 5	9:12	10
9.	RUDAR (V)	8	3	0 5	16:25	9
10.	SVOBODA	7	2 0 5	9:12	6
11.	FACTOR	9	2 0 7	14:24	6
12.	DOMŽALE	8	116	9:21	4
13.	B. PRIMORJE 9	1 1 7	5:23	4
14.	MURA O5	9	1 1 7	8:28	4
ALUMINIJ - MARIBOR 0:0
ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Ljatifi, Jevšinek, Tišma, Tement, Breg (Vese-lič), Gorani (Rampre), Furek, Marinič, Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
13.	BRITOF 9 1 2 6 9:29 5
14.	MURA 05 9 0 0 9 3:27 0
ALUMINIJ - MARIBOR 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Celcer (33), 0:2 Krajnc (38. avtogol), 0:3 Strnad (46), 0:4 Dodlek (57. z 11-m), 1:4 Krajnc (70)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Lešnik, Ka-menšek (Pepelnik), Kušar, Medved (Lončarič), M. Lešnik (Šešo), Milec, Kovač (Justinek), Meznarič, Rotman, Krajnc. Trener: Simon Vidovič
LIGA - U-14
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Maribor 1:4, Factor - Mura 05 3:1, Rudar Velenje - Britof 2:0, Železničar
-	Koper 1:3, HIT Gorica - Bilje Primorje 3:0, Triglav - CMC Publikum 1:2
1.	MARIBOR	9	8	1 0	36:3	25
2.	TRIGLAV	9	7	1 1	26:13	22
3.	HIT GORICA 9	6	12	16.7	19
4.	DOMŽALE	8	5	2 1	14:7	17
5.	SVOBODA	8	5	12	19:10	16
6.	RUDAR (V)	9	5	13	12:10	16
7.	KOPER	9	4	1 4	16:14	13
8.	FACTOR	9	3	3 3	12:12	12
9.	CMC PUBLIKUM 9	3	3 3	13:15	12
10.	B. PRIMORJE 9 2 1 6 10:20 7
11.	ALUMINIJ 9 2 1 6 6:16 7
12.	ŽELEZNIČAR 9 2 0 7 11:20 6
REZULTATI 9.	KROGA:	NŠ Drava Ptuj - Železničar 3:3, Kovinar Mon-tavar - Rudar Velenje 1:10, Nafta
-	Bistrica 4:2, Koroška	Dravograd
-	Arcont Radgona 2:3, Mura 05 - Le cog Sportif 2:1.
1.	MALI ŠAMPION 8	8 0 0 51:2 24
2.	MARIBOR 8	7 0 1 43:8 21
3.	CMC PUBLIKUM 8	7 0 1 26.6 21
4.	ALUMINIJ 8	6 0 2	30:8 18
5.	LE COG SPORTIF9	5 1 3	23:17 16
6.	RUDAR (V) 9	4 1 4	28:20 13
7.	ŽELEZNIČAR 9	4 1 4	15:21 13
8.	NŠ DRAVA PTUJ 9	3 2 4	22:22 11
9.	MURA 05 9	3 1 5	19:21 10
10.	A. RADGONA 9	3 0 6 10:27 9
11.	DRAVOGRAD 9	3 0 6 10:27 9
12.	BISTRICA 9	3 0 6 16:37 9
13.	NAFTA 9	2 0 7	20:32 6
14.	K. MONTAVAR 9	0 0 9	3:71 0
NŠ DRAVA PTUJ - ŽELEZNIČAR
3:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Pelcl (8), 0:2 Smiljan (21), 1:2 Krajnc (32), 1:3 Bezjak (48), 2:3 Matjašič (64), 3:3 Krajnc (67. z 11-m)
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Ostroško (Petek), Rebernišek (Fekonja), Ser-dinšek (Roškar), Menoni, Krajnc, Vin-kovič, Gril (Horvat), Bogdan, Ljubec (Majcen), Matjašič.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: NŠ Drava
-	Krško 1:1, Kozjak - Nafta 4:3, Fužinar - Zreče 0:2, Slovenj Gradec
-	Kovinar Montavar 0:1, Nissan Ferk Jarenina - Mali šampion 2:3, Arcont Radgona - Dravograd 1:6
1.	DRAVOGRAD	9	9	0 0 51:7	27
2.	MALI ŠAMPION	9	7	0 2	24:20	21
3.	NŠ DRAVA	8	5	2	1	21:16	17
4.	ZREČE	8	5	0 3 18:8	15
5.	KRŠKO	9	4	1 4	22:13	13
6.	NAFTA	9	4	0 5	21:26	12
7.	JARENINA	8	3	2	3	16:16	11
8.	KOZJAK	8	3	2	3	16:20	11
9.	BISTRICA	8	3	1 4	26:18	10
10.	K. MONTAVAR 8	3	14	11:21	10
11.	A. RADGONA 8	2	15	13:31	7
12.	FUŽINAR 8	0	2 6	11:25	2
13.	SL. GRADEC 8	0	1 7	5:35	1
NŠ DRAVA PTUJ - KRŠKO 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Bogolin (70), 1:1 Druzovič (90)
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Drava - Krško 2:2, Kozjak - Nafta 0:4, Slovenj Gradec - Kovinar Montavar 1:4, Nissan Ferk - Mali šampion 3:0, Arcont Radgona - Dravograd 1:3
1.	DRAVOGRAD 9 8 1 0 59:7 25
2.	NAFTA 9 7 0 2 32:13 21
3.	JARENINA 8 7 0 1 40:10 21
4.	KOV. MONTAVAR 8 5 2 1 20:10 17
5.	KRŠKO 9 4 3 2 24:11 15
6.	MALI ŠAMPION 9 5 0 4 14:21 15
7.	NŠ DRAVA PTUJ 8 4 1 3 23:18 13
8.	A. RADGONA 8 3 0 5 16:20 9
9.	ZREČE 8 3 0 5 9:18 9
10.	SL. GRADEC	8	2	0	6	7:33	6
11.	KOZJAK	8	1	1	6	5:26	4
12.	FUŽINAR	8	1	0	7	7:42	3
13.	BISTRICA	8	0	0	8	6:53	0
pati, zato ostajamo, kjer smo bili do sedaj."
V tekmovalne vrste se vračajo kolesarji, ki so že nastopali v ptujskem dresu. Po enoletni avanturi v irski ekipi Tenax prihaja ponovno na Ptuj 26-letni Varaždinec Radoslav Rogina, iz Radenske Rog se vrača v matični klub Andrej Omulec, po letih služenja kruha v tujini pa bo znova oblekel perutninski dres 28-letni Mariborčan, nekoč izjemen gorski kolesar, Jure Golčer. Golčer je imel v letošnjem letu precej smole s poškodbami, z uspešno sanacijo pa upa, da se bo njegova kariera ponovno začela vzpenjati: "Ptujska ekipa je zagotovo najboljša v Sloveniji, zato je bila odločitev po poteku pogodbe z mojim sedanjim klubom logična. Glede tekmovalnih ciljev pa lahko že omenim, da je za naš klub najpomembnejša dirka Po Sloveniji, kjer bo ob normalnem poteku sezone pomemben tudi moj prispevek." Omu-lec, ki je rezultat perutninske šole, je ob vrnitvi le še potrdil: "Ptujska ekipa je zagotovo iz leta v leto boljša. Meni se je odprla možnost, da znova ob-lečem perutninski dres in te priložnosti nisem hotel izpustiti iz rok."
Uroš Gramc
NŠ DRAVA PTUJ - KRŠKO 2:2
(1:2)
STRELCI: 0:1 Lesinček (11), 1:1 Požegar (31), 1:2 Zupančič (41), 2:2 Cegula (65)
Danilo Klajnšek
1. SNŽL U-16
REZULTATI 4. KROGA: ŽNK Škale
-	ŽND Slovenj Gradec 3:0, ŽNK Livar Ivančna Gorica - ŽNK Ljudski vrt Ptuj 1:3, ŽNK Kamen Jerič - ŽNK Kisovec 3:1, ŽNK Krka - ŽNK Pomurje Davidov hram 2:0.
1.	ŽNK KRKA 4 4 0 0 13:2 12
2.	LJUD. VRT PTUJ 4 3 1 0 18:4 10
3.	POMURJE 4 3 0 1 12:6 9
4.	ŽNK ŠKALE 4 2 0 2 8:7 6
5.	KAMEN JERIČ 4 112 8:10 4
6.	LIVAR IV. GOR. 4 1 0 3 7:12 3
7.	SLOV. GRADEC 4 1 0 3 5:14 3
8.	ŽNK KISOVEC 4 0 0 4 3:19 0
ŽNK LIVAR IVANČNA GORICA
-	ŽNK LJUDSKI VRT PTUJ 1:3 (1:1)
STRELKE: 0:1 Martina Potrč (35), 1:1 Maja Medved (39), 1:2 Mateja Arnuš (54), 1:3 Katja Ne-žmah (70)
ŽNK LJUDSKI VRT: Urška Arnuš, Doroteja Topolovec, Martina Potrč, Maja Skaza, Nina Pihler (od 67 Saša Fras), Tamara Ramšek, Mateja Arnuš, Tina Rosič, Mateja Arnuš, Urška Muhič (od 56 Andreja Najvirt).
Ptujčanke so si z več kot zasluženo zmago zagotovile 2. mesto na lestvici 1. SNŽL do 16 let po 4. krogih.
V 5. kolu bo na Ptuju gostovala trenutno vodeča ekipa ŽNK Krke. Derbi bo zagotovo ponudil zanimivo predstavo, saj sta obe ekipi v dosedanjem delu prvenstva pokazali največ. Tekma bo v soboto, 15. 10., ob 11.00 uri na igrišču v Ljudskem vrtu na Ptuju.
AČ
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.45: HIT Gorica - Domžale; SOBOTA ob15.00: Bela krajina - Drava, Nafta - Anet Koper; SOBOTA ob 18.00: Maribor Pivovarna Laško - Primorje, Rudar Velenje - CMC Publikum.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Livar, Factor - Krško, Dravinja - Tinex Šenčur, Supernova Triglav - Zagorje, Koroška Dravograd - Svoboda.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Holermuos Ormož, Šmarje pri Jelšah - Veržej, Paloma - Malečnik; NEDELJA ob 15.00: Železničar - Stojnci, Beltinci - Pohorje, Tišina - Črenšovci, Mura 05
-	Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA, 15. 10., ob 15:00: Dornava -Mons Claudius, Brunšvik - Zreče, Peca - Gerečja vas Unukšped, AJM Kungota
-	Tehnotim Pesnica, Bistrica - Šentilj Jarenina, MU Šentjur - Mali šampion; NEDELJA, 16.10., ob 15.00: Šoštanj - Oplotnica.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdina - Mark 69 Rogozni-ca, Podvinci - Slovenja vas Zlatoličje, Cirkulane - Skorba; NEDELJA ob 15.00: Središče - Boč, Bukovci - Apače, Gorišnica - Videm.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Markovci - Podlehnik, Leskovec
-	Spodnja Polskava, Grajena - Zgornja Polskava, Tržec - Hajdoše; NEDELJA ob 15.00: Pragersko - Lovrenc.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
PARI 7. KROGA - PETEK ob 15.00: Apače - Boč, Prepolje - Lovrenc, Pragersko - Polskava, Skorba - Hajdina. VZHODNA SKUPINA
PARI 7. KROGA - PETEK ob 15.00: Savaria Rogoznica - Grajena, Tržec - Gorišnica, Markovci - Dornava.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 6. KROGA - SOBOTA: Jeruzalem Ormož - Slovan (ŠD Ormož ob 19.00), Rudar Trbovlje - Gold club, Prevent - Ribnica Riko hiše, Krka Mobil - Trimo Trebnje. Celje Pivovarna Laško - Termo 35:22 (odigrano v torek), Gorenje - Cimos Koper 31:25 (odigrano v sredo).
1.	B SRL - MOŠKI
PARI 3. KROGA - SOBOTA: Gorišnica - Atom Krško (sobota ob 19.30), Cerklje - Velika Nedelja, Istrabenz plini Izola - Sevnica, MIP Gorica Leasing - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana, Sviš - Pekarna Grosuplje.
2.	SRL VZHOD - MOŠKI
PARI 4. KROGA - SOBOTA: Arcont Radgona - Drava Ptuj, Črnomelj - Klima Petek Maribor, Šmartno 99 - Aleš Praznik.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 4. KROGA: Nova KBM Branik - Benedikt, Šentvid - Sloving Venus Vital, Luka Koper - Jesenice Bled
2.	DOL ŽENSKE
PARI 2. KROGA: Ptuj - Mislinja (gimnazijska telovadnica - 17.30), Partizan Škofja Loka - Comet Zreče, Ecom Tabor - Formis Bell, Savinjska Šempeter - Broline Kamnik, Braslovče - Kočevje, Čulum s. p. Val-šped - Prevalje.
2. DOL MOŠKI
PARI 2. KROGA: Svit - SIP Šempeter, Termo Lubnik - Hoče, Logatec
-	Partizan Fram, Kekoprema Žužemberk - Astec Triglav, TAB Mežica
-	Kočevje, Prigo Braslovče - Tehnotim Žirovnica.
KEGLJANJE
3. SKL -VZHOD
PARI 3. KROGA: Krško - Drava, Impol - Interokno, Radenska - Fuži-nar, Piramida - Lokomotiva, Žalec Petrol - Agroruše
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
PARI 1. KROGA: Nafta - Drava, Impol - Miroteks III.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - MOŠKI
2. KROG: Maribor Finea - NTK Ptuj
1. SNTL - ŽENSKE
2. KROG: Argeta Izola - NTK Ptuj
KOŠARKA
2. SKL VZHOD - MOŠKI
Ptujski košarkarji bodo v soboto gostovali v Grosupljem, kadeti v 1. SKL v Šentjurju, mladinci v 2. SKL pa bodo v nedeljo ob 17. uri v telovadnici gimnazije gostili ekipo Banexa iz Slovenskih Konjic.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Kegljanje
Kegljaški hram v Deta centru
Kegljanje na Ptuju ima dolgo in bogato tradicijo in spada med izredno priljubljene športe. V letošnjem letu pa se je pojavila težava glede pogojev za tekmovanje obeh ekip KK Drave, in sicer moške in ženske. Staro kegljišče na Mestnem stadionu Ptuj je bilo predvideno za rušenje,
novega pa ni bilo na vidiku. Mogoče bi se ob izgradnji tribune na ptujskem stadionu oziroma prenovi dalo kaj postoriti, vendar ni bilo tako.
Kegljači so nato začeli pogovore z Brankom Klincem, lastnikom Deta Centra na Ptuju, in kmalu so prišli do skupnih stališč, tako da imajo
kegljači sedaj na voljo novo štiristezno kegljišče. Ideja o tem, da bi bilo v Deta centru kegljišče, je stara že več kot deset let, letos pa je prišlo tudi do realizacije. Seveda moderno kegljišče ponuja tudi možnost rekreacije, saj ljubitelji kegljanja na Ptuju niso imeli možnosti za to.
Posnetek z otvoritve novega štiristeznega kegljišča v Deta centru na Ptuju
Opremo za novo kegljišče so v Deta centru odkupili iz ptujskega hotela, potrebna pa so bila seveda gradbena in pripravljalna dela. Vse se je uspešno končalo 22. septembra, ko so kegljišče svečano predali namenu. Otvoritve se je udeležil tudi nekdanji vrhunski kegljač in svetovni prvak Franc Kirbiš. Lahko rečemo, da je bila otvoritev pravi praznik vseh ljubiteljev kegljanja, ki so z novim kegljiščem dobili priložnost ukvarjanja s tem športom in vseh tistih, ki so najbolj zaslužni, da je do realizacije tega projekta tudi prišlo. Posebna zahvala gre Branku Klincu, ki je projekt izpeljal in tako omogočil dodatno športno ponudbo na Ptuju. Zanimanje je veliko, vsi ljubitelji tega športa in rekreacije pa se lahko preizkušajo na kegljišču od 9. ure naprej, za organizirane skupine priporočajo vnaprejšnjo najavo.
Ptujsko tekmovalno kegljanje se bo z novo pridobitvijo v Deta Centru lahko razvijalo naprej, velika želja se jim je torej uresničila. Deta Center tako postaja novi kegljaški hram na Ptuju.
Danilo Klajnšek
Kinologija
Delovna tekma in razstava štirinožnih lepotcev
Minuli konec tedna je bil še posebej namenjen ljubiteljem psov, predvsem retrie-verjev, saj se je na ptujskem območju v soboto odvijala 8. tekma v prinašanju za retrie-verje s podelitvijo CACIT-SLO in R-CACIT-SLO, v nedeljo pa so se pasji lepotci pomerili še v lepoti na 6. klubski razstavi. Prireditvi z mednarodno udeležbo so pripravili člani Slovenskega kluba retriever-jev, vidne uspehe pa so dosegli tudi tekmovalci in razstavljavci z območja Ptuja.
Delovna tekma, ki so jo pomagali pripraviti člani Lovskega kinološkega kluba Ptuj, je potekala v lovišču Jože Lacko v Rogoznici pri Ptuju, tekmovalci pa so bili iz Slovenije in Italije. Tekmovanje je zajemalo 15 vaj, ki so razdeljene v 6 skupin (ubogljivost, poljsko delo, vodno delo, gozdno delo, prinašanje
(način) in usmerljivost). Prvo mesto je zasedel Andrej Emih iz Zgornje Polskave, drugo Jože Štebih iz Ptuja in tretje Viktor Hoiker iz Ptuja (vodnik njegovih psov je bil Franc Kosi).
Klubska razstava se je prvič odvijala na poligonu KD Ptuj, udeležili pa so se je razstavljavci iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Srbije in Črne gore, Hrvaške in Slovenije, ki so razstavljali 95 psov
Foto: Silva Bodanec
Najlepši je bil zlati prinašalec ptujskega razstavljavca in vzredite-Ija Viktorja Hoikerja, ki ga je »handlala« Anja Matič.
pasem chesapeake bay pri-našalec, kodrasti prinašalec, gladkodlaki prinašalec, no-voškotski prinašalec ter najštevilčnejše zastopani pasmi labradorec in zlati prinašalec. Med ptujskimi razstavljavci so bili Viktor Hoiker z osmimi zlatimi prinašalci slovenske vzreje ter Jože Štebih in Marinka Klinc z labradorci. Hoikerjeve pse sta predstavljali (»handlali«) Anja Matič in Lana Prenk, ki sta med najboljšimi »junior handlarji« v Sloveniji. Uspeh je dosegel s psom Hoiker s round the clock, ki je bil izbran za najlepšega mladega psa razstave, Karvin Zeppelin je dobil R.CAC, psička Galans hot love pa je bila najlepša zlata prinašalka razstave. Štebihov Tylah je bil v razredu delovnih med labradorci drugi najlepši.
Mateja Tomašič
Športne novice
Košarka • 2. SKL (mladinci) in 1. SKL (kadeti)
Mladinci - 2. SKL, 1. krog
KK Rogaška - KK Ptuj 71:51 (21:12, 17:19, 12:22, 21:22)
KK Ptuj: Metllčar 16, Lubaj 1, Kotnik 9, Ferme 4, Horvat 24, Rus 13, Kram-berger, Avguštin 8, Vidovič, Dobrajc, Krajnc
Kadeti - 1. SKL, 1. krog
KK Ptuj - KK Pivovarna Laško 56:81 (17:15, 10:29, 8:18, 21:19)
KK Ptuj: Ciglar 7, Gašparič, Žele 2, Fajt, Traper 2, Bedenik 2, Kokot 11, Mihe-lač, Kotnik 18, Avguštin 12, Krajnc 2, Kmetec 2
UG
Streljanje • Slovenci ekipno najboljši
Olimpijsko strelišče v Gaju pri Pragerskem je minuli vikend ponovno oživelo, saj so se tekmovanja v Interligi s puško šibrenico udeležili strelci iz sedmih držav. V posamični konkurenci v trapu je prvo mesto osvojil Avstrijec Andreas Scherbauer, ki je dosegel 142 zadetkov. Zelo dobro so se uvrstili slovenski strelci, saj je bil Andrej Žniderčič tretji (131), Igor Macur četrti (130), peti pa je bil Boštjan Maček s 129 zadetki. Ekipno so bili najboljši slovenski strelci. V sketu je prvo mesto zasedel Rus Tsuranov s 140 zadetki.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • Državni naslov za Dingo MS
Zadnje letošnje kasaške dirke pod okriljem Kasaške zveze Slovenije na ljutomerskem hipodromu si je ogledalo okrog 300 gledalcev, v šestih preizkušnjah pa se je pomerilo 39 kasačev iz Ljutomera, Maribora in Ljubljane. Ob zaključku sezone so se za državni naslov potegovali dveletni kasači, po pričakovanju pa je slavila Dinga MS z Markom Slavičem mlajšim. Dinga MS, ki je v letošnjih sedmih naslovih zabeležila šest prvih mest, si je naslov pritekla že na samem začetku dirke, saj je eksplozivno startala, nato pa za več kot dolžino konja premagala vse nasprotnike. Zmagovalni par je dosegel kilometrski čas 1:19,7, drugouvr-ščeni Apofis (Marko Jureš) je zabeležil čas 1:19,8, tretja Dora November (Janko Sagaj) pa 1:20,4.

■i« IM. ^
rr m %
Foto: Miha Soštarič
Dinga MS (Marko Slavič ml., desno) je med dveletniki slavila pred Apofisem (Marko Jureš, levo).
Tokratni tekmovalni dan so pričeli 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 150.000 tolarjev, zmagal pa je Amito (Marjan Tramšek; 1:20,6). Drugo mesto je osvojil Energy (Borut Sodec; 1:22,3), tretje pa Don (Davorin Filipič; 1:25,5). V dirki za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 260.000 tolarjev je slavila Fauna z Branetom Bevcem iz Ljubljane s časom 1:20,5 pred Fru (Branko Slana; 1:20,8) in Larisso (Silvester Moleh; 1:21,2). Ani November (Janko Sagaj; 1:18,7) je bila najboljša med 3- do 12-letnimi kasači z zaslužkom do 520.000 tolarjev, drugo mesto je osvojila Ferrara AS (Simon Slavič; 1:21,0), tretji pa je bil Feniks (Slavko Makovec; 1:19,9). V konkurenci sedmih 3- do 12-letnih kasačev z zaslužkom do milijon tolarjev je zmagal Alain Delon (Mirko Šonaja; 1:16,7) pred Saxonom MS (Marko Slavič; 1:18,0) in Fenito (Sašo Seršen; 1:18,2), v dirki za kasače, ki so zaslužili več kot milijon tolarjev, pa je slavila Pernila (Franc Novak; 1:18,0) pred Saro MS (Marko Slavič; 1:18,6) in Faxom (Rene Hanžekovič; 1:18,4). Minulo nedeljo so bili podeljeni tudi pokali najboljšim kasačem letošnje sezone. Med dveletnimi kasači je bila najboljša Dinga MS (Marko Slavič ml.), med triletniki La Luna (Rene Hanžekovič), med štiriletniki Alain Delon (Mirko Šonaja), med petletnimi in starejšimi kasači pa Fax (Rene Hanžekovič). Naslednja sezona se bo na ljutomerskem hipodromu pričela na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 2006.
Miha Šoštarič
Maribor • Pred začetkom smučarske sezone
Cena otroških kart ista kot lani
Gorazd Bedrač, predsednik SK Branik, in Srečko Jesen-šek, direktor Pohorske vzpe-njače, sta v torek v hotelu Arena na tiskovni konferenci predstavila novosti v pred-prodaji smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje v novi sezoni.
Za smučarje najpomembnejša novost je ta, da bodo lahko imetniki sezonske karte neomejeno smučali na skoraj tretjini slovenskih smučišč, in sicer na Mariborskem in Areškem Pohorju, Kopah in v Kranjski Gori.
Najcenejša celoletna karta za odrasle v predprodaji stane cca. 112.000 (za lanske
kupce 100 tisoč), za mladino 90 tisoč (80 tisoč) in za otroke 65 tisoč tolarjev (60 tisoč). Cene otroških kart so ostale na lanskem nivoju, sicer pa so cene višje v povprečju za 3,8 %. Plačilo je možno tudi na obroke (izključno 1+3). Pred-prodaja celoletnih vozovnic bo trajala za lanske kupce do 22. 10., za nove kupce pa do 29. 10. Vozovnice prodajajo ob delavnikih od 12. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure na blagajni spodnje postaje Pohorske vzpenjače. Novi kupci morajo predložiti novejšo fotografijo.
V predprodaji (do 16. decembra) bo enodnevna vo-
zovnica na Mariborskem in Areškem Pohorju stala 5500 tolarjev (po 17. decembru 5700 SIT) za odrasle, za mladino 4600 (5100) in za otroke 3500 (3800) tolarjev.
Novost v letošnji ponudbi so tudi urne vozovnice, kjer vam bodo pri smučanju manj kot 4 ure vrnili razliko do cene celodnevne karte, po 12. uri pa še naprej ostajajo v ponudbi poldnevne karte.
V sporedu Svetovnega pokala v smučanju še naprej ostaja tradicionalna Zlata lisica, ki bo letos na Pohorju najboljše smučarke sveta gostila 7. in 8. januarja 2006.
Jože Mohorič
Foto: Martin Ozmec
Smučanje na Mariborskem Pohorju je vedno privabljalo množice rekreativcev.
Foto: DK
Dublin • Slovenski domoznanci na Irskem
Ptuj - sredlsce za digitalizacijo
Zadnje dni septembra smo se domoznanci iz slovenskih obmoCnih knjižnic udeležili Studijskega potovanja na Irsko; med njimi sva bili tudi Tjaša Mrgole Jukič in Mira Jerenec iz Knjižnice Ivana Potrča.
Namen obiska je bil predvsem od blizu pogledati, kako irski kolegi skrbijo za svoje domoznanske zbirke, njihovo hrambo, digitalizacijo in prezentacijo. Oboroženi s podatki o irskih knjižnicah, ki smo jih našli na njihovih spletnih straneh, smo se v soboto, 24. septembra, na Brniku vkrcali na letalo za Dublin, kamor smo prispeli v večernih urah.
Mesto nas je presenetilo, saj v njem skorajda ni najti visokih blokov, ki bi zakrivali pogled na zgodovinske stav-
be, kot so Trinity College, Carinarnica ali stolnica Sv. Patricija. V zadnjih desetletjih se je Dublin znebil podobe zanemarjenosti in preprostosti in se razvil v sodobno mesto, ki ima sloves najprijetnejše evropske prestolnice. Najži-vahnejši predel je danes Temple Bar, kjer ponujajo pivski lokali in kavarnice z mizami na prostem 24-urno zabavo. Po nedeljskih ogledih (ki jih je za nas pripravil mag. Branko Goropevšek) smo si tukaj tudi mi privoščili požirek
Guinessa, vroč viski ali irsko kavo, prisluhnili uličnim muzikantom in umetnikom ter poklepetali z domačini.
S strokovnim delom našega popotovanja smo pričeli v ponedeljek na sedežu Library Councila, ki se v blago-zvočnem irskem jeziku imenuje An Chomhairle Leab-harlanna. Library Council je bil ustanovljen z Zakonom o javnih knjižnicah leta 1947 in je državno telo, ki svetuje ministru in lokalnim vodstvom, nudi strokovno pomoč pri
Foto: Oskar Wolf
Predstavitev domoznanskih dragocenosti v Dublin City Library & Archive
razvoju knjižnične službe ter skrbi za promocijo in pospeševanje knjižničnega sodelovanja.
Sprejela sta nas pomočnika direktorice Brendan Teeling in Annette Kelly. Uvodoma sta nam predstavila irsko organizacijo knjižničarstva, ki se v marsikaterem pogledu razlikuje od slovenskih izkušenj. Irsko knjižnično službo zagotavljajo lokalna vodstva, običajno okrajni sveti ali korporacije, ki so neodvisni, zato je njihova knjižnična politika in praksa različna po okrajih. V deželi je 32 knjižničnih služb, ki skrbijo za 345 podružničnih knjižnic in 9 bibli-obusov, letno pa jih obišče 12 milijonov ljudi. Na nacionalnem nivoju ima odgovornosti Ministrstvo za okolje, dediščino in lokalno upravo, ki zagotavlja tudi podporo za razvoj novih knjižnic.
Po kratkem pregledu zgodovine irskega knjižničarstva smo z zanimanjem prisluhnili njihovim izkušnjam pri oblikovanju portala Ask About Ireland. Zgrajen je bil na osnovi strategije ministrstva za digitalizacijo in online prezentacijo pomembnih gradiv iz irskih splošnih knjižnic. Portal prinaša informacije, dokumente in slike iz irskih splošnih knjižnic, muzejev in arhivov; odgovarja na vprašanja o irski družbi, ljudeh in krajih, o naravni dediščini in načinu življenja ljudi na otoku; pripoveduje zgodbe
Ptuj • Obletnica valete
Srečanje po 25 letih
V soboto, 1. oktobra, smo se učenci OŠ Tone Žnidarič, danes OŠ Mladika, ki smo osnovnošolske klopi zapustili pred četrt stoletja, zbrali na 25-ob-letnici valete.
Foto: Mira Jerenec
V Dublinu nas je sprejel slovenski veleposlanik na Irskem in rojak mag. Franc Mikša.
Gasilski posnetek "Generacije 1965" pred vhodom OS Mladika
Preden smo zaključili osnovnošolsko izobraževanje smo preživeli tudi reorganizacijo ptujskega šolstva, tako da so se obletnice udeležili tudi nekateri sošolci in sošolke, ki so osnovnošolski uk zaključili na OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Zbrali smo se pred OŠ Mladika, kjer nas je sprejela pomočnica ravnateljice Viktorija Bezjak in nas s šolsko kroniko spomnila na nekatere zanimivosti iz tistega časa ter nam raz-kazala obnovljeno šolsko stavbo, v kateri je še vedno nekaj učilnic opremljenih z opremo iz naših časov.
Po odhodu iz šolske stavbe smo se med obujanjem spominov peš odpravili do gostilne Lužnik na večerjo in seveda mega žur. Dokazali smo, da se unikatna generacija 1965 (plus, minus eno leto) še zna sproščeno zabavati, si izmenjati življenjske modrosti, se sprostiti, neškodljivo obnoviti mladostna čustva in podobno. Kako je vse skupaj potekalo, je seveda stvar samo generacije '65. Vsem tistim, ki so manjkali, pa sporočamo, da je bilo to neodgovorno dejanje, ki ga bodo lahko popravili čez pet let.
Zmago Šalamun
o Irski včeraj in danes: o njenih mitih, zgodovini, kulturi, literaturi _
Izkušnje Ircev na tem področju so nas še posebej pritegnile, saj jih bomo lahko s pridom uporabili pri pripravi podobnega projekta - splet-noinformacijskega sistema KAMRA, ki smo ga pričeli realizirati v letu 20o4. Kot območna knjižnica se v projekt aktivno vključuje tudi Knjižnica Ivana Potrča, k sodelovanju pri projektu smo povabili muzej, arhiv in druge lokalne kulturne ustanove.
Popoldan je bil namenjen obisku Dublin City Library & Archive, ki - kot pove že njeno ime - združuje pod eno streho knjižnico in arhiv. V bogatih zbirkah arhiva hranijo dragocene srednjeveške dokumente in druge arhivske dokumente, knjižnica pa se ponaša s t. i. dublinsko in irsko zbirko. Pravi domoznanski biseri so njihovi dublinskimi tiski, pa tudi dragocenosti, kot so redke izdaje del slavnih Dublinča-nov: Williama Butlerja Yeat-sa, Jonathana Swifta, Samuela Becketta, Jamesa Joycea ali Oscarja Wilda.
Ustanova, ki se od leta 2003 nahaja v prenovljenih prostorih, gradi na sinergiji med arhivskimi in knjižničnimi zbirkami, kar omogoča enostaven in hiter dostop do gradiva za raziskovanje tem, vezanih na lokalno skupnost. Tak pristop je vsekakor velika pridobitev za bralce, saj lahko v skupni čitalnici hkrati pregledujejo knjižnične zbirke in zbirke arhiva.
Ponedeljkov popoldan smo zaključili z obiskom slovenske ambasade na Nassau Streetu, kjer nas je gostoljubno sprejel slovenski veleposlanik na Irskem in naš rojak iz Ormoža, mag. Franc Mikša. V prijetnem klepetu ob izvrstnem irskem pecivu smo dobili odgovore na marsikatero vprašanje o Ircih, njihovem jeziku, navadah, kulturi, politiki in gospodarstvu, veleposlanik pa nam je predstavil tudi sodelovanje med državama na kulturnem področju.
Naslednje jutro smo se poslovili od Dublina in se z vlakom odpeljali proti Enni-su, mestu v okraju Clare, ki leži na zahodni irski obali. Na upravi knjižnice (Clare County Library) nas je sprejel Noel Crowley s sodelavci in nam predstavil knjižnico in njihovo dejavnost, nato pa smo si ogledali še domoznanski center (Local Studies centre), knjižnico Valera ter muzej Clare.
Knjižnica v okraju slovi po svojem delu na področju
digitalizacije in prezentacije domoznanskih vsebin. Tukaj so bili med prvimi, ki so si za cilj zastavili razširiti zavedanje javnosti o domoznanskih virih za lokalne študije v okraju Clare ter omogočili njihovo čim lažjo dostopnost. Že leta 1995 so knjižničarji ustanovili neodvisno organizacijo Clare Local Studies Project (CLASP), ki pripravlja ter izdaja tiskane in online publikacije z domoznansko vsebino (dostopne so na spletni strani knjižnice www. clarelibrarv.ie.) K sodelovanju so pritegnili mlade ljudi iz okraja in jim s tem omogočili pridobivanje delovnih izkušenj ter znanj z različnih področij. V zadnjih letih imajo zelo pozitivne izkušnje tudi s prostovoljci, ki so se javili z vseh koncev sveta in jim pomagali pri vnosu vsebin na svetovni splet.
Za svoje delo so leta 1998 prejeli posebno nacionalno nagrado za lokalno iniciativo FÁS Award.
Nad delom, entuziazmom in rezultati knjižničarjev v Ennisu smo bili navdušeni. Posebej pa so nas presenetili z izredno toplim sprejemom na upravi knjižnice, v mestnem svetu ter s programom, ki so nam ga gostitelji pripravili za naslednji dan. Popeljali so nas na ogled podružnične knjižnice v Sixmilebridgeu, ki so jo - zanimivo - uredili v prostorih nekdanje cerkve, obkrožene s pokopališčem. Sledil je ogled čudovitega muzeja na prostem Bunratty Castle and Folk Park, gobova juhica in angleški sendviči v lokalni gostilni ter slovo od prijaznih knjižničarjev v En-nisu, ki so nam zagotovili, da nam bodo nekoč vrnili obisk in prišli v Slovenijo.
Vsem, ki smo obiskali Irsko, so ostali topli in neizbrisni spomini na deželo in njene ljudi.
Izkušnje, ki so jih tako velikodušno podelili z nami, pa bomo - kljub nekaterim razlikam med slovensko in irsko knjižnično prakso - s pridom uporabili in vnesli v delo svoje domače knjižnice. Knjižnica Ivana Potrča je v lanskem letu že izvedla projekt digitalizacije, v letu 2005 pa kot partner sodelujemo nacionalnem projektu za pripravo strategije digitalizacije slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga je pri prijavila Narodna in univerzitetna knjižnica. Če bo projekt uspel na razpisu za evropska sredstva, bo naša knjižnica poleg celjske postala eden izmed centrov za digitalizacijo v državi.
Tjaša Mrgole Jukič in Mira Jerenec
Foto: ZS
Ptuj • Turizem po ptujsko
Cas je za akcijo
TUdi na oktobrski okrogli mizi o ptujskem turizmu je bilo večkrat poudarjeno, da je veliko majhnih korakov za večjo kakovost in prijaznost ptujskega turizma mogoče narediti že danes, ne jutri, povrhu pa še z malo denarja. Četudi bomo leta 2010 imeli že več kot 1000 postelj, slika ptujskega turizma naj bi bila v tem letu lepa, po nekaterih napovedih, pa še tako lepe postelje ne bodo pomagale, če ne bomo izvedli vrste majhnih lepotnih in prav nič zahtevnih »investicij«, ki turizem delajo.
Ob ponudbi, ki jo bomo morali nadgraditi, da bodo turisti ostali pri nas dlje kot 2,5 dneva, bo potrebno odpraviti nekatere drobne pomanjkljivosti. Meščane bo potrebno še dodatno poučiti, kaj to turizem je, da ga delajo predvsem ljudje, ne pa še ne vem kakšne investicije, da je potrebno spoštovati red, območja, ki so namenjena turistom, naj jih ti tudi imajo možnost uporabljati. Poglejmo samo parkirišče pod gradom, ki je v delu namenjeno avtobusom - le redko ga lahko uporabljajo, pa še takrat morajo ponavadi poseči vmes mestne redar-ke z obvestilom o globi. Samo dan po okrogli mizi se je zgodil nov zaplet, pripeljalo je petnajst avtobusov turistov, pa niti tisti, ki bi lahko parkirali pod gradom, tega niso mogli. Ljudi pa je potrebno nekje izkrcati, ker je pot za nekatere s parkirišča na Bregu, kjer naj bi parkirala večina avtobusov, predolga in preutrujajoča. Mestnega prometa pa na Ptuju še ni, čeprav se o njem veliko govori, tudi turističnega vlakca za ogled mesta še ni, pa se govori o njem že dolgo. Samo v zadnjih 14 dneh so mestne redarke napisale 20 lističev za plačilo globe zaradi neupoštevanja prometnih predpisov, zaradi katerih je bilo na hodnikih ptujske Mestne hiše precej glasno. Verjetno nobeden od kršilcev niti ne pomisli na to, da avtobusi morajo ustavljati na varnem, da lahko potniki tudi varno izstopijo. Ta skrb je še okrepljena, ko v mesto ob Dravi prihajajo šolski izleti.
Na ptujski grad se letno povzpne skoraj 70 tisoč obiskovalcev, tisti, ki se pripeljejo z avtobusi, ponavadi udarijo po krajši in neurejeni poti, ki prav tako že dolgo kliče k ureditvi. V ničemer ne bi skrunili grajskega hriba, če bi stopnice vrezali in zanje uporabili naravne materiale. Obiskovalci najstarejšega in za nekatere tudi najlepšega mesta v Sloveniji več ne bi
Foto: Črtomir Goznik
Del parkirišča pod gradom, ki je rezerviran za avtobuse, redno zasedajo osebni avtomobili. V zadnjih 14 dneh je bilo zaradi neupoštevanja pravil igre kaznovanih čez 20 voznikov. Večina jih je bila oglobljenih, nekaterim pa so avtomobile odpeljali s pajkom, tistim, do katerih se je pajek lahko prebil.
bili v nevarnosti, da jim bo zdrsnilo po rosni travi, veliko pa bi stopnice povedale o prijaznosti tega okolja do vseh, ki v to mesto prihajajo. Škoda, da je bila knjiga predlogov in pripomb o tem, kaj vse je potrebno izboljšati na Ptuju in v okolici, odprl jo je TIC v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, »napisana« samo za predale. Že takrat namreč je veliko Ptujčanov opozorilo na to, da je potrebno spodobno urediti pot s parkirišča na grad. Do danes se ni zgodilo nič, je pa nekaj Ptujčanov pripravljenih to narediti udarniško, podobno kot košnjo grajskega hriba. Vprašanje je samo, kakšna bo reakcija s strani države kot lastnice, ali bo udarnike preganjala in
jih za njeno lepšo sliko tako še kaznovala. Upati je, da z naslednje okrogle mize vsaj ne bo več potrebno pisati o teh navidez obrobnih zadevah ptujskega turizma. Pričakovati pa je, da bo mesto ponovno uvedlo tudi dežurno čistilno službo, ki bo mesto čistila tudi ob sobotah in nedeljah, ko na Ptuj prihaja največ turistov. Prejšnji konec tedna je bilo najbolj zasvinjano parkirišče za blagovnico na Novem trgu. Še pozno v ponedeljkovo dopoldne ni bilo očiščeno.
Čas je torej za akcijo, okrogle mize pa naj bodo bolj pregled tistega, kar smo naredili, in ne, kaj še moramo narediti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Skrajšana pot na grad, ki jo že desetletja premagujejo domači in tuji turisti, da bi jim pot naredili varno, to pa ne, zato zdrsi niso redki. Jutranja rosa pa nevarnost še povečuje.
Nagradno turistično vprašanje
Od Ptuja do Jeruzalema
Oktobra niso samo dnevi otrok, starostnikov, duševnega zdravja, požarne varnosti, varčevanja in še česa, to so tudi dnevi takšnih ali drugačnih obračunov v gostinstvu in turizmu ter napovedi za novo sezono, saj je ponavadi po Slovenski turistični borzi, ki je najpomembnejše srečanje slovenske turistične ponudbe in tujega povpraševanja že mogoče napovedati okvirne trende.
Danes bo živahno v mestnem vinogradu, kjer raste renski rizling, ki ga ima MO Ptuj še vedno v najemu, in na grajskem dvorišču, kjer rastejo modra kavčina, ranfol in zirfahndler ter v vinogradu župnije Sv. Jurija. Po končani trgatvi pa bo na Mestnem trgu potekal še veseli del z nastopi glasbenih in folklornih skupin, zabavnega ansambla Veseli slavčki. Prestavili pa se bodo tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo kmetic MO Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, TD Ptuj in LTO Ptuj. Stiskanje grozdja pa bo samo simbolično.
Že v ponedeljek, 17. oktobra, bodo v Portorožu odprli 52. gostinsko-turistični zbor, ki bo v hotelih Bernardin potekal do 19. oktobra. Ob tekmovanju v kuhanju in postrežbi menija, pripravi jedi pred gostom, tekmovanju gospodinj turističnih kmetij bodo tekmovali še barmani in poznavalci slovenskih vin. Na ogled bodo turistični spominki, kulinarične in slaščičarske dobrote, pogrinjki. Tekmovali bodo tudi dijaki srednje živilske in agroživilske šole - smer slaščičarstvo. Na okrogli mizi pa bodo govorili o slovenskem turizmu danes in jutri. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS bo tudi letos aktivna udeleženka zbora, predstavila se bo s slovenskimi narodnimi jedmi iz vseh slovenskih regij. Že po tradiciji bodo na gostinsko-turističnem zboru v Portorožu delili priznanja zaslužnim na področju gostinstva in turizma Slovenije. Za priznanje v kakovosti gostinske ponudbe s Ptujskega kandidira gostilna Čelan Ana, s. p., iz Slovenje vasi, za jubilejno priznanje pa Zupanič Stanko, s. p., Gostilna pri lipi, Lovrenc na Dravskem polju.
Foto: Črtomir Goznik
Oktobra obišče Ptuj največ organiziranih skupin odraslih gostov, maj in junij sta v znamenju šolskih skupin.
Info točke za kvalitetnejše informiranje
Vroča tema ptujskega turizma je še vedno LTO Ptuj, ki se še vedno ubada z zadevami formalne narave, odlokom ter sestavo sveta in strokovnega sveta zavoda. Bije pa tudi bitko za večji delež v proračunski pogači, takšen, da bodo imeli zaposleni primerljive plače z ostalimi zavodi in da bo mogoče zastaviti tudi kvaliteten načrt promocije, z enim milijonom ga doslej niso mogli. Če bo v letu 2006 za te namen prikapljalo iz občinske blagajne vsaj pet milijonov, kijih bodo oplemenitili še iz drugih virov, bo mogoče z 20 milijoni tolarjev izvesti promocijo, kot si jo to okolje zasluži. Za prostore TlC-a v Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu bo potrebno zbrati vsaj 10 milijonov tolarjev, polovico naj bi prispevalo gospodarstvo, polovico proračun. V LTO so prepričani, poudarja Aleksnader Dolenc, v. d., direktorja, da bodo svoj delež zagotovili pravočasno, da bi lahko novi TIC že letos začel delovati v urejenih prostorih, v katerih se bodo tudi turisti dobro počutili in kjer bodo lahko izbirali med kvalitetno ponudbo turističnih spominkov, edicij in drugega turističnega gradiva. V LTO pa načrtujejo tudi delovanje dislociranih info točk, delovale bodo v hotelu Mitra in v Termah Ptuj, da bodo turistom dostopne turistične informacije tudi takrat, ko LTO oziroma TIC Ptuj ne dela. Slovenska turistična borza bo od 20. do 23. oktobra v Kranjski Gori. Že po tradiciji gre za najpomembnejše srečanje slovenske turistične ponudbe in tujega povpraševanja. Pričakujejo rekordno število tujih organizatorjev potovanj in agentov. LTO Ptuj bo na borzi predstavil celovito turistično ponudbo od Ptuja do Jeruzalema, ki vključuje eno-, dvo-,tri- in petdnevne izlete na novo turistično območje, ki se prav zdaj izgrajuje, borza pa je njen prvi preizkus zaživetja v praksi.
Slovenska novinarska turistična nagrada se imenuje po Milenku Šo-bru. Nagrado bo prejel Slavko Krajne, Lovrenc na Dravskem polju 55, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letos trgatev na grajskem dvorišču. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 21. oktobra.
Kuharski nasveti
Teletina
Danes, ko vse pogosteje posegamo po skrbno izbranih živilih in ko večina ljudi rado je malo, vendar dobro, je tudi teletina vse pogosteje na naših mizah. Teletina je nežno, rožnato meso, katerega kvaliteta, struktura tkiv, barva in čvrstost je zelo odvisna od načina krmljenja. Pri teletini se barva različnih delov ne razlikuje tako močno kot pri ostalih vrstah mesa. Večina kosov je nežnih in jih je mogoče uporabiti na različne načine, ker vezno tkivo še ni čvrsto. Teletine praviloma ne hranimo v zamrzovalnih skrinjah, saj meso močno zgubi na kvaliteti, ker vsebuje veliko vlage in malo maščob.
Vezivno tkivo pri teletini je tako mlado, da pri toplotni obdelavi že-lira, kar vpliva na večjo sočnost mesa. Teletino po večini uporabimo kot svežo meso, le redko iz nje izdelujemo mesne izdelke. Veliko teletine se uporablja tudi v dietni prehrani. Jedi so okusne predvsem tople in jih hladnih skoraj ne ponudimo, kot to velja za nekatere jedi iz svinjine. Glede na svojo nežnost teletina ni primerna za pečenje pri visokih temperaturah, ker vsebuje malo naravne maščobe in zaradi tega jo tudi izredno redko pečemo na žaru. Če pa želimo hrustljavo zapečeno teletino, je bolje, da temperaturo dvignemo proti koncu pečenja, ko je meso že prepečeno.
Pri pripravi jedi iz teletine od toplotnih postopkov pogosto uporabljamo dušenje in kuhanje. Pri kosih, kot je stegno, pa je teletino primerno tudi bardirati oziroma zaviti v tanke kose slanine, ki jih pred koncem toplotne obdelave odstranimo, ali preslaniniti oziroma pretakniti s slanino
Odgovor: Nezmožnost samca, da oplodi samice, imenujemo impotenca. Kadar samec ne more opraviti spolnega akta (koitusa), govorimo o impotenci (impotentio co-
in tako vplivamo na izrazitejši okus teletine. Če pa se odločimo, da bi teletino marinirali, je dovolj, da jo mariniramo eno do dve uri v mešanici listnatih in zrnatih začimb, kot so peteršilj, timijan, rožmarin, kumina, oziroma odvisno od jedi, ki jo pripravljamo.
Telečje stegno je eden izmed najobilnejših kosov pri teletini in nam hkrati ponuja, da si iz njega pripravimo različne jedi. Delimo ga na zunanje in notranje stegno . Zunanje stegno bolj pogosto uporabljamo za različne pečenke, mesne rulade, lahko ga nadevamo, pretikamo in dušimo ali iz njega režemo zrezke. Notranje stegno je glede na oblikovanost bolj specifično, tako iz oreha režemo in pripravljamo steike, fileje in zrezke, mali oreh pa je primeren za pariške in dunajske zrezke ter razne rezine.
Iz stegna so tudi drugod v svetu poznane številne jedi, tako je znan holsteinski zrezek, ko telečje zrezke opečemo na hitro z obeh strani na surovem maslu, jih pred serviranjem obložimo s pečenimi jajci na oko in dekoriramo s sardelnimi fileji, nekateri pa tudi s prekajenim lososom.
Mokri smrček
Impotenca psa
Vprašanje bralca Marinka: Imamo čistokrvnega psa samca, ki pa ne kaže zanimanja za psice. Kadar mu pripeljemo voljno samico, enostavno ne more opraviti spolnega akta. Kako odpraviti motnjo, saj si glede na njegov lep izgled želimo njegovih potomcev. Hvala za odgovor.
eundi). Če pa samec samico pokrije, vendar brez uspeha, pravimo, da je oploditveno impotenten (impotentio ge-nerandi).
Za samce, ki kažejo voljo,
Bolj kot druge zrezke telečje paniramo v mešanici drobtin in parmezana in ocvremo v oljčnem olju in pri serviranju zraven ponudimo paradižnikovo omako. Telečje zrezke pa lahko paniramo tudi z dodatkom mlete rdeče paprike. V omaki jih pogosto pripravljamo z rezinami slanine in flambiramo s šerijem. Telečji zrezki se dobro podajo tudi z zelišči, tako jih pripravimo z žajbljevimi listki in gnjatjo.
Od začimb in dodatkov pri pripravi telečjih zrezkov v omakah uporabljamo še kapre, limono, jabolka, šampinjone, gosja jetra, ne ostro čebulo, grah, paradižnik, sir, kislo in sladko smetano, pet-eršilj, drobnjak, kumino, vino in druge dodatke.
Okusno telečjo rulado dobimo, če meso oblikujemo v večji zrezek in ga nato napolnimo. Nadev si lahko pripravimo iz različnih sestavin, na primer iz na pol kuhanega riža, ki mu dodamo na maslu prepražene šampinjone, po okusu začinimo s soljo in dodamo še sesekljan peteršilj in rumenjak. Pripravljen nadev razporedimo po mesu, narahlo zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in meso položimo v pekač. Na dno pekača
se torej zanimajo za samice, vendar ne zmorejo opraviti paritvenega akta, pravimo, da so delno impotentni. Tistim psom, ki ne kažejo popolnoma nobenega zanimanja za psice, ki so voljne in godne, pravimo, da so povsem impotentni.
Impotenca pri samcih je lahko prirojena ali pridobljena, pri čemer slednjo delimo še na starostno, simptomat-sko ob določenih boleznih, alimentarno, psihogeno _
Obstajajo tudi številni dražljaji, ki vplivajo na spolni na-
potresemo grobo narezano jušno zelenjavo, kot so por ali čebula, korenje in peteršilje-va korenina. Pečemo pri 180 °C. Čas pečenja je odvisen od debeline telečje rulade.
Telečje rulade lahko napolnimo tudi z vloženimi beluši, beluše pa ovijemo z blanši-ranimi listi blitve ali špinače ali jih zavijemo v tanke rezine gnjati ali šunke. Ta nadev pa lahko uporabimo tudi za manjše telečje zrezke, ki jih pripnemo z lesenim nabodal-cem in jih kasneje na vroči maščobi opečemo in do mehkega dušimo ali jih poljubno paniramo in v vroči maščobi ocvremo. Opečene zrezke ne glede na to, ali jih polnimo ali ne, pa lahko tudi gratiniramo. Najprej jih v ponvi do polovice opečemo na hitro z obeh strani, nato zrezke položimo v pekač, nanje podevamo rezine šunke in sira ali gosto bešamel omako s parmezanom, lahko tudi kuhan pšenični zdrob, ki mu dodamo sladko smetano v enaki količini, kot smo uporabili zdroba in nato v pečici zapečemo. Na dno pekača pa podevamo na pol kuhano poljubno zelenjavo ali krompir.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
gon psa, npr: tuje okolje, prisotnost neznanih ljudi, neprijetne vonjave, hrup ipd. Zlasti pri občutljivih samcih, tistih, ki so plašni, igrivi ali močno vezani na lastnika, imajo ti dejavniki zaviralen vpliv na potenco. Zaradi odtujitve psa naravnemu načinu življenja in zaradi pretirane čustvene navezanosti lahko pri živalih zaznamo tudi odklone (samozadovoljevanje, naskakovanje ljudi, anafrodizijo ter nagnjenja k živalim istega spola).
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v odsevu vinotoka
Vrtna narava sredi meseca vinotoka, obsijana s sončnimi žarki, ostaja še dalje živozelena in le počasi spreminja svojo barvito podobo v jesenski čas, kot da bi želela nadomestiti manj prijazno vreme v poznem poletju in začetku jeseni.
Plodovi vrtnarjeve letine zapuščajo vrtne gredice, trajno vrtno rastje pa se pripravlja na zimski počitek.
V	SADNEM VRTU po spravilu sadja, ki poteka že kraju, pospravimo med letom uporabljene pripomočke, poberemo in odstranimo ostanke poškodovanega in bolnega sadja, pokosimo travo, po odpadanju listja pa še pograbimo listje. V sadovnjaku naj ne ostane nič, kar bi trohnelo ali z gnilobo povzročalo prezimitev za sadno drevje škodljivih organizmov in krnilo izgled sadovnjaku, ki je tudi pozimi, če je urejen, lep in sadjarjev ugled.
V	sadnem vrtu po spravilu sadja in ureditvi ter pripravi sadonosnika na prezimitev pa za sadjarja še ni počitka, pri-čno se namreč priprave in sajenje sadnega drevja. Sajenje sadnih sadik se prične, ko listje odpade, s čimer se prične čas zimskega mirovanja drevnin in ga lahko opravljamo skozi vso zimo, ko zemlja ne zmrzuje, do začetka brstenja. Sadne rastline, ki prično spomladi zgodaj brsteti, je potrebno prej posaditi, po možnosti že v jeseni, da se skozi zimo sadiko z zemljo dobro sesede in ukorenini, spomladi pa prične čimprej brsteti. Med takšne sadne rastline sodita češnja in leska, katerih napeti brstiči so pri spomladanskem sajenju ob dotiku občutljivi in lomljivi.
Denimo nekaj o sajenju češenj. Češnja sodi v vsak sadovnjak, ne le zaradi vabljivih in okusnih zgodaj zorečih plodov, marveč zaradi lastnosti dobre prilagodljivosti vsakemu rastišču, enostavni vzgoji, učinkoviti izpopolnitvi prostora v vsakem vrtu in ne na vse zadnje prijetni senčici.
Pri izbiri sadike smo ob želeni sorti, ki ju ločimo v dve skupini: srčike z mehkim mesom in hrustavke s čvrstim mesom, še pozorni na podlago in opraševalne okolnosti. Češnja, cepljena na sejanec, se bo razvila v veliko drevo in pozno vstopa v rodnost, cepljena na podlagi colt ali gizela pa bo šibkejše rasti z zgodnejšim pričetkom rodnosti. Večina sort češenj je samoneoplodnih, tod moramo posaditi, če ni v bližini že ustreznih opraševalcev, več različnih sort, sočasno cvetočih sort češenj, da si zagotovimo redno rodovitnost. Če nameravamo posaditi le posamično češnjevo sadiko, izberemo saooplodno sorto.
V	OKRASNEM VRTU pričnemo pravočasno s pripravo trate na prezimitev. Trava ne sme biti prevelike rasti pod snežno odejo, pa tudi prebujne rasti naj ne bo. Prevelika trava pod snežno odejo poleže in travo bujne rasti, ki je bila pregnojena z dušičnimi gnojili, napade pozimi snežna plesen, ko odmre velik de ravne ruše. V oktobru prenehamo gnojenje trate z dušičnimi gnojili, da bodo trave odpornejše vstopile v prezimitev. Do občutnejših jesenskih ohladitev in slan bo potrebno opraviti še enega ali dva odkosa, ki naj bosta na kosilnici naravnana za eno stopnjo višjega reza.
Vrtnice, ki bodo še precej časa vegetirale, kljub hladnejšemu vremenu, napadata črna listna pegavost in rja. Ne opustimo škropljenj in jim varujemo zdravo listje vse do pozne jeseni, da bodo lažje prezimile.
V	ZELENJAVNEM VRTU dozorevajo še pozni pridelki vrtnin. S spravilom ne hitimo, ker pridelki vrtnin največ pridobivajo na kakovosti ob zaključevanju vegetacije, za zimsko hrambo v svežem stanju pa bodo najtrpežnejši plodovi s popolno zrelostjo, zdravi, pospravljeni v suhem vremenu in nepoškodovani. Spravljamo jih v zaprte prostore in plastenjake z ustaljeno zračnostjo, vlago in toploto ter v zasipnice, ki naj bodo na dovolj odcednem mestu ter zavarovane pred škodljivci.
Miran Glušič, ing. agr.
200S
14 Petek	15-Sobota	16-Nedelja	17-Ponedeljek
18-Torek *	19-Sreda	20-Četrtek	
Biti danes Vlagatelj?!
II. DEL
Pri vlaganju gre za sprejemanje tveganja. Kadar to počnem, imam v zameno vso pravico pričakovati donose, sorazmerne tveganju, ki ga prevzemam. Toda če pri tem nisem dovolj previden in pameten, mi lahko moje lastne napake pri vlaganju preprečijo doseganje višjih donosov, ki bi sicer morali biti moji.
Druge tri bomo izvedeli danes.
Napaka št. 2: Predvidevanje
Čakanje na pravi trenutek lahko uniči moje rezultate skozi življenjsko dobo. Predvidevanje ima veliko oblik.
Ne začnem varčevati za dodatno pokojnino, dokler ni že skoraj prepozno.
Vem, da bi moral pregledati svoje naložbe, toda vedno pride kakšna druga stvar vmes. Mislim, da bom nadoknadil donose, ko bo trg v vzponu, ko bom zaslužil več denarja ali ko bom imel več časa.
Ironija je, da dlje ko čakam, manj časa imam. Vsak dan, ko odlagam, je dan priložnosti, ki je nikoli ne bom dobil nazaj.
Napaka št. 3: Sprejemam preveč tveganja
Naložbeno tveganje ni zgolj teoretičen koncept. Obstaja zelo realna možnost, da bom izgubil svoj denar, še posebej pri številnih agresivnih vlagateljih.
Vlaganje zahteva sprejemanje nekaj tveganja, toda veliko ljudi ga sprejema preveč. Višji donosi so skoraj vedno povezani z večjim tveganjem. Toda veliko ljudi verjame, da so imuni na izgube ali da bodo nekako že vedeli, kdaj je čas za prodajo slabe naložbe. Problem je, da je takrat ponavadi že prepozno. Njihova želja po visokih donosih jih preprosto zaslepi.
Premalo vlagateljev razume tveganja, ki jih sprejemajo. Večina ne razume, kaj vse gre lahko narobe z naložbo, ki so jo naredili, in nima načrta, kaj bodo naredili, če gredo stvari narobe.
Ljudje, ki sprejemajo preveč tveganja, ponavadi končajo kot špekulanti namesto kot vlagatelji. Tisti pa, ki se zavedamo tveganja, raje vlagamo kot špekuliramo in nikoli ne pozabimo, kako pomembno je omejevati in upravljati svoja naložbena tveganja. Če že kockamo, to počnemo z denarjem, ki si ga lahko privoščimo izgubiti.
Napaka št. 4: Sprejemam premalo tveganja
Nekateri ljudje so paranoični že ob misli izgube kateregakoli denarja nasploh. Hočejo garancije in varnost. Žalostna resnica je, da je absolutna varnost le iluzija. Ne obstaja nikjer v naravi in zagotovo jo ni na finančnih trgih.
Malo tveganja pomeni nizek donos. Če vežem denar na banki in zaslužim 2 %, mislite da morda s tem nič ne tvegam?! Toda dejansko sprejemam zelo resnično tveganje, da bo realna inflacija oropala moj denar vse njegove nakupne moči.
Če vlagamo svoje življenjske prihranke v naložbe z zelo nizkim tveganjem, se odrekamo enorm-nim priložnostim!!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Šifra: Lipovec
Vprašanje: Zanima me, na kakšen način vzpostaviti prijeten in odkrit odnos s sinom?
Moram priznati, da je vaše vprašanje precej zanimivo in da vam odnos s sinom povzroča nemalo težav in preglavic. V prvi vrsti se je potrebno zavedati, da se od svojih otrok veliko učimo, kajti v svetu duhovnosti je tako, da si duša sama zbere starše in pri tem čaka tri mesece, šele po treh mesecih naj bi se uradno zlila s telesom. Seveda pa je najverjetneje nesporno, da od staršev dobimo dedno zasnovo in gene. V veliki meri pa tudi njihov značaj in življenjske vzorce. Žal niste napisali, v kateri starosti je sin, sklepal pa bi, da je v pubertetniški dobi, v kateri misli, da je najboljši in najbolj pameten. Morate se postaviti v njegovo vlogo in uvideti, da sedaj potrebuje čas, v katerem se bo dokazal. V svojem srcu ima občutek, da prav vsi pritiskajo nanj in da mora izpasti frajer, da se bo lahko dokazal družbi, v kateri si utira pot. Kot oče ga seveda vzgajate s trdo roko in po principu kot sami najbolj znate. Ključno
je, da se vsak dan pogovorite in da probleme razrešujeta iz dneva v dan. Tudi vi imate svoje skrivnosti in to nezaupljivost je sin podedoval po vas. Sina morate kdaj osrečiti, za dobro opravljeno delo pohvaliti in mu dopustiti neko svobodno vzgojo. Nikoli pa ne smete popuščati in z ženo, njegovo mamo, morata biti skladna pri vzgoji. Največja napaka je, ko otrok vidi nesoglasje staršev in potem izsiljuje. Moram priznati, da je sin zelo priden in marljiv fant, seveda pa je v fazi osamosvajanja nekoliko uporen in dela tisto, kar hoče. V primeru da vidite, da se določenih pravil ne drži, ga kaznujete, čeprav se sliši starinsko, to pomaga. Po drugi strani pa mu dajte večkrat povod, da se pogovarjata, da vam zaupa in da se vas ne boji, kot ste se vi bali svojega očeta. Sin je oseba, ki bo vzorec presekal. Stvari pa morate gledati tudi iz druge perspektive, da vas veliko uči in vam je učitelj. Starši nimajo vedno prav in včasih vas bo lasten sin nekaj naučil, to pa je nekoliko težje sprejeti. Moj odgovor je zgolj pot in razmišljanje o vzgoji, vi pa boste tisti, ki boste sina vzgojili v trezno osebo, učite pa ga tudi spoštovanja in dejstva, da v življenju nekaj pomeni resnica, poštenost in delavnost. To pa vam bo uspelo in ostanite še naprej prijeten človek in spoštovanja vreden oče!
Šifra: Škorpijonka
Vprašanje: Ali bom kdaj v življenju spoznala
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
moškega, sorodno dušo, ob katerem mi bo lepo?
Svoje vprašanje ste izoblikovali v upanju, da vas bom tolažil in vam napisal nekaj prijetnega, sladkega in skoraj poetičnega. Seveda pa je moja temeljna naloga, da sem objektiven in je že prav tako, da je resnica tista, ki osvobaja in dela čudeže. Na vas je, da delate na odpuščanju in prekinete začarani krog, ki vas bega in tavate. Pred seboj imate še neko osebno čiščenje.
To je vsekakor zadeva, ki zahteva nekaj napora in osebne moči. Po tej fazi boste osvobojeni in pripravljeni, da bi sprejeli moškega v svojo bližino. Seveda pa bodo pogoji morali biti drugačni in to bo oseba, ki vas bo mnogo učila in naučila. Pomembno pa je, da vas ni strah, ne navidezno in ne resnično, ampak da si vse vzamete kot bogato vzgojo duše. Preteklost je polna koristnih informacij in zato si ne očitajte, kaj niste naredili in kaj bi lahko. Vse se je odvijajo po scenariju in iz vsake situacije in zveze z moškim ste se nekaj naučili. Sorodnih duš ni oz. jih je precej malo (nerazumljiv način teh
Duševno zdravje
Lepotna tekmovanja
Ema ima prijateljico, kije uspešna manekenka, poleg tega pa je bila večkrat uspešna na lepotnih tekmovanjih. Čeprav se ujemata skoraj pri vseh vprašanjih, se ponavadi spreta vedno, ko beseda nanese na lepotna tekmovanja. Prijateljica je mnenja, da lepotna tekmovanje niso nič slabega, ker človek pridobi na samozavesti in samopodo-bi. Ema pa njenega mnenja ne deli, še več, po njenem so lepotna tekmovanja nebodigatreba, nekaj slabšega. Kaj pa k temu poreče strokovnjak?
Ema nima prav, saj so raziskave pokazale, da ima človekov zunanji videz, torej lepota, na razvoj človekove osebnosti pozitiven vpliv. Ko srečamo človeka, najprej opazimo, ali je moški ali ženska, takoj za tem pa, kakšen je videti.
Pomembno je namreč vedeti, da so pri proučevanju stereotipov (delitev na lepe in grde) ugotovili, da imamo lepe ljudi za komunikativne, prijetne, dobre, uspešne, nežne, zanimive in samostojne. Res pa je tudi, da jih imamo za nekoliko vzvišene in sebične. Te raziskave so pokazale, da se večina ljudi tudi vede v skladu s temi stereotipi in so tako v komunikaciji z lepim človekom prijazni, s prijaznim vedenjem pa povzročajo, da jim lep človek odgovori enako. To pa vsekakor vpliva pozitivno na samozavest in dobro samopodobo lepega človeka. Sočasno pa se tudi potrdi omenjeni stereotip.
Torej lahko rečem, da tudi lepotna tekmovanja niso nekaj slabega, slabi oziroma negativni so lahko le nekateri posamezniki, ki zlorabljajo svojo moč in denar in se nizkotno vedejo do deklet, ki tekmujejo.
Emina prijateljica naj kar naprej tekmuje na izborih za najlepšo in ostane manekenka, Ema pa naj jo sprejme takšno, kot je (kar je v bistvu že sprejela), samozavestno in z dobro samopodobo in komunikativno, prijetno itd., morda malce vzvišeno, a ne preveč sebično.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
zvez), res pa je, da pride v vašo bližino moški, ki vam bo na zanimiv način dal veliko. Morda pa se odpravita skupaj v tretjo življenjsko ob-
dobje, pustite se presenetiti. In najvažnejše je, da življenje zajemate z veliko žlico.
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Ce se nekomu zaupamo, se stiska prepolovi, veselje podvoji
Za vse otroke in mladostnike po letih in srcu deluje TOM telefon pod okriljem ZPMS na brezplačni telefonski številki: 080 1234 v Sloveniji že 15 let, 10 let pa je že v nacionalni mreži. Po celi Sloveniji deluje 14 svetovalnih skupin, v katerih deluje 2000 prostovoljcev. Letno prejmemo 45.000 klicev. Pokličete lahko vsak dan med 12.00 in 20.00 uro, tudi ob sobotah in nedeljah.
Klici na to telefonsko številko so anonimni in zaupni, se ne beležijo, zato ni bojazni, da bi se odkril klicalec.
Današnji tempo življenja je vse prehiter, zato nimamo časa za dobro medsebojno komunikacijo. Vse preveč časa smo starši odsotni v službah, po obveznostih, potem pa je še tu potreba po lastnih hobijih, po sprostitvi. Otroci pa imajo zapolnjen dan s šolskimi obveznostmi, nato še dodatne dejavnosti, nimamo časa za skupno kosilo, kaj šele, da bi si vzeli čas ter skupaj sedli, se kaj pogovorili ali igrali. Otrokom dejansko namenjamo premalo pozornosti. Prepuščeni so sebi, televiziji in računalniškim igricam. To je njihov svet in po tem se ravnajo. Poosebljajo se z junaki risank, kasneje glavnimi junaki nadaljevank ali igralcev v navideznih računalniških igrah. Odnosi starši-otroci se čedalje bolj oddaljujejo od bistva, od družinskega življe-
[irai
ik
nja. Ali je dovolj, da jih zjutraj zbudimo, peljemo v šolo, jim damo denar za priboljšek, zvečer pa se srečamo pred televizorjem, ali pa še to ne?
V prostem času otroci čutijo potrebo po prijateljih, po pogovoru. Prav tedaj se nekateri spomnijo tudi na TOM telefon in pokličejo ter poklepetajo s prijaznimi svetovalci, ki so vedno pripravljeni na pogovor. Klicalci nam s svojim izražanjem nakazujejo stisko, ki je v njih, potrebo po pogovoru, po sprejetosti. Marsikateri klicalec pokliče kar tako, ker mu je dolg čas, vendar po sistematičnem po-
slušanju zaznamo njegovo potrebo po bližini, po razumevanju. Že to, da ga je nekdo pripravljen poslušati, se z njim pogovarjati in ne samo kritizirati, četudi mu ne gre vse tako, kot bi moralo, je za klicalca veliko, morda mu polepša dan ali samoten večer.
Oddahne si, da je lahko nekomu povedal, kaj ga je morda že dolgo bremenilo, pa ni imel nikogar, ki bi mu lahko zaupal, ki bi delil z njim to stisko, ne da bi kasneje to prišlo na dan ali pa bi se kdo norčeval iz njega.
Smisel svetovanja ni v nujnem reševanju problema, pač pa v sprejemanju tega, kar otrok pove in delu na tem. Svetovalec ga samo usmerja, da sam sprejme odločitve o tem, kaj lahko stori oz. kaj si sploh želi storiti. Velikokrat morda potrebuje samo informacijo, kam se obrniti po določen nasvet ali kje kaj dobiti. Svetovalci imamo pri svojem delu že kar nekaj izkušenj,
zato ga lahko napotimo na pravilen naslov ali mu damo telefonsko številko, naprej pa bo sam urejal zadeve. Včasih potrebuje otrok samo nekoga, ki mu bo povedal, da je nekaj naredil dobro ali da se splača potruditi za boljši uspeh, za lepši dan. V svojih strahovih in omejitvah včasih sploh ne opazimo, da zunaj sije sonce in tedaj rabimo nekoga, da nas na to opomni.
Zunaj je narava, pojejo ptički in vse živali se veselijo življenja, otrok, zaprt s svojimi problemi in stiskami pa tega sploh ne opazi, tudi zato smo svetovalci na telefonu. S svojim pogovorom ga lahko motiviramo, mu razjasnimo problem ali se skupaj samo nasmejimo. Včasih nam kdo tudi kaj zapoje. Tudi tukaj je znak, da si želi sprejetosti, pozornosti.
V nadaljevanju bom opisala nekatere najpogostejše stiske in mladostniške probleme, ki pa še zdaleč niso takšne, da
se z razumevanjem in voljo ne bi dale rešiti, samo pravi čas je potrebno zadevo osvetliti in potem se rešitev sama pokaže ^
Vabim vas, da mi pišete o svojih željah, stiskah in problemih, skupaj se bomo zadeve lotili na način: človek ne jezi se. Če bi vse sprejemali kot to igro, bi bilo vse lažje, življenje bi steklo bolj gladko. Vaša pisma naj bodo anonimna ali po želji s podpisom in označena s šifro, da boste vedeli, kateri je vaš odgovor.
Ne bi želela prejemati samo pisem s problemi, stiskami, boljše se bom počutila, če bo tudi kaj veselih pisem, o tem, kako vam je lepo, ker ste zaljubljeni, ali ko greste s starši na izlet in se zabavate.
Želim vsem skupaj prijetno branje ter ob vsem obilo zabave.
Milena Jakopec,
svetovalka na TOM telefonu
Info Glasbene novice
Jesen je glasbeni čas, ko se na tržišču pojavi največje število novih albumov. Zato bodite pozorni v prihajajočih dneh, saj se bo na policah s ploščami iz tedna v teden povečevala zbirka novih dobrih albumov.
DESTINYS CHILD bodo z zbirko No 1's zaenkrat končale skupno glasbeno kariero. Ta je trajala približno sedem let in v tem času so prodale več kot 30 milijonov plošč. Zavidljivo število za Michelle Williams, Kelly Rowland in Beyonce Knowles, ki bodo to številko še popravile, saj nova soul balada STAND UP FOR LOVE (****) zveni vokalno popolno in je bila posneta posebej za svetovni teden otrok.
Kolumbijski latino izvajalec JUANES je dosegel to poletje svetovni uspeh z hitom La Camisa Negra in albumom Mi Sangre. Pred leti je glasbenik že dobil nekaj glasbenih nagrad grammyjev in je bil do letos najbolj popularen s hitom A Dios La Pido. Novi komad LE QUE ME GUSTA MI (***) je 80% klon hita La Camisa Negra in ima ponovno možnosti za uspeh.
Britanski duet Erasure sta skupaj delovala skoraj dvajset let in v njem sta bila Andy Bell in Vince Clark. Slednji naj bi imel aids, zato se je pevec AnDy BELL poizkusil uspeti kot solist. Po mojem je njegova osnovna napaka ta, da komad CRAZY (***) zveni točno tako kot glasba skupine Erasure zadnjih pet let. Sintisajzerski efekti in energični pop žal več ne vžgeta!
S Club 7 so bili v modi le dve leti in pol, ko je prišlo do različnih interesov znotraj preštevilčne skupine. Prva je mahnila na svoje čudovita RACHEL STEVENS, za katero je njena založba naredila veliko reklamo. To ji je pomagalo k uspehu z uspešnico Sweet Dreams My LA Ex. Po začetnem sladkem popu sedaj malo bolj eksperimentira, vendar ima njena nova napihnjena pop zadeva I SAID NEVER AGAIN (**) premalo komercialnega naboja. Njena kolegica iz skupine S Club 7 pa seje kot solistka prebudila šele sedaj, saj je ponudila tipično popevko WHAT HURTS THE MOST (***), katere producent je bil priznani Pete Waterman.
Pisalo seje leto 1977, ko so pod vplivom skupine The Doors začeli delovati norveški mladeniči iz zasedbe A-HA Morten Harket, Mags Furhulmen in Pal Waaktar so na uspeh vse do leta 1985, ko so uspeli po vseh svetu z njihovim največjim hitom do sedaj Take On Me. Gospodje so po dolgoletni zvestobi založbi WEA letos prestopil k največji založbi na svetu Universal in za njih pripravili single CELICE (***), ki vsebuje kar precej elementov pop/rocka iz 80. let in takoj prepoznaven vokal gospoda Harteta.
Švedski band THE CARDIGANS sestavljajo Nina Persson, Peter Svensson, Magnus Sveningsson in Lars Olaf Johansson. Kvartet je začel vaditi že leta 1992, vendar se je uveljavil šele v drugi polovici 90. in takrat so tudi najbolj zmagali s skladbo Lo-vefool. Band po dolgi pavzi ponuja precej bolj neobdelan rock komad I NEED SOME FINE WINE, AND YOU, YOU NEED TO BE NICER (***) s komičnih besedilom polnim prispodob in več-pomenk.
Dolgi lasje MICHAELA BOLTONA so imeli v 80. čudežno moč na gospe v srednjih letih, ki so tudi najbolj vzdihovale ob njegovi največji uspešnici How Am I Supposed To Live Without You. Pevec je v karieri doživel nekaj vzponov in padcev, a tokrat je čisto na kratko ostrižen in v dobri formi poje ponovno s posebnim občutkom klasično čudovito pop balado TIL THE END OF FOREVER (****).
Kanadski umetnik NEIL YOUNG se je sredi 60. pridružil legendarni skupini Buffalo Springfield. Njegovo najboljše delo datira v leto 1972, ko je posnel veliko ploščo Harvest in na njej se nahaja tudi njegov največji hit Heart Of Gold. Počasi in z občutkom je glasbenik pripravil novo zgoščenko Prairie Wind in vodilna zadeva na plošči se imenuje THE PAINTER (****) ter je klasična akustična kitarska balada z vrhunsko življenjsko pripovedjo v izjemnem besedilu.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Piece By Piece - KATIE MELUA
(2005 - Dramatico - Universal)
Piece by Piece je popoln naslov umetnine mlade Katie Me-lua, ki uradno prihaja iz Molda-vije, vendar že nekaj let živi in študira glasbo v Veliki Britaniji. Vsak delček njene glasbe me je prevzel, saj je vsaka nota postavljena na pravo mesto, vsak zlog ima svoj pomen in vso petje je nadvse čarobno. Delček po delček prevzame Katie vsakega zrelega poslušalca, ki ceni glasbeno kvaliteto. Le-ta je bila osnova že za pevkino debitantsko mojstrovino Call Of The Search, ki vsebuje tudi mojo najboljšo pesem lanskega leta The Closet Thing To Crazy. Čeprav je Piece By Piece v mejah pričakovanj glede na prvo zgoščenko, je na drugi tudi nekaj prostora za dobrodošle spremembe. Te se odražajo na produkcijski del, ki ga je z odliko opravil multi instrumentalist Mike Batt. Še več, on je napisal tudi nekaj izvrstnih kombinacij za izjemna besedila plošče. Nešablonske skladbe vsebujejo več pihal in so skratka bolj jazz in blues usmerjene,
čeprav je prav v vsaki skladbi še največ čistega popa! Dvanajst posnetkov prinaša čiste glasbene užitke, ob katerih priporočam, da zaprete oči in odplavate v svoj svet.
Prispodobe dodajajo dodatno dimenzijo plošče in dosežejo svojo popolnost v skladbi Nine Million Bycicles. (npr. There's A Nine Million Bycicles In Bejing, That's The Fact ^ The Fact Is, That I Will Love You Till I Die). Ob igranju flavte v tej umetnini sem dobil kurjo kožo in ta se bo pojavila tudi vam ob poslušanju nekaterih presežkov albuma Piece By Piece. Klasičen spekter instrumentov ter izstopajoča bas linija sta značilna za pesem Shy Boy, v kateri poslušalec začuti kabarejsko lagodno vzdušje. Malo več bluesa prinaša nenavadna Halfway Up The Hindu Hush, vendar njena osnova je komercialni jazz. Preprosta počasna oda je Blues In The Night, ki ima 'superiorni' klavirski uvod, zavajanje z izjemnimi vokalnimi deli in dodatke



Filmski kotiček
Carja Hazzarda
»Kot otrok sem zelo rad gledal najljubšo televizijsko nanizanko The Dukes od Hazzard in oboževal sem filme o izobčencih, kot na primer Smokey and the Bandit,« pravi režiser Chandra-sekhar. »Vedno sem si želel režirati film, ki izžareva čar sedemdesetih let, veliko avtomobilov, ki škripajo z gumami.« In če ste med poletjem pogrešali tipično odštekano ameriško komedijo, ki nima preveč težke zgodbe in je namenjena predvsem temu, da damo možgane na off, potem bo prav Jay Chandrasekhar s svojim filmom Carja Hazzarda nedvomno potešil vašo željo po tovrstnih filmskih doživetjih. Ne samo zaradi filma kot takega, ampak predvsem zaradi
DON'T CHA- pusSycat Dolls & Busta Rhymes-
/ i l-IA\/E A MirP nAV_Rn\ln\i \ \
. HAVE A NICE DAY - Bo 4. DON'T LIE - Black Eyed
. TRIPPING - Robbie '
67 PRECIOUS - Depeche Mode 7. l/A CAMISA NEGRA- Juaa^es 8. cOOL - Gwen S\efani
P WHEN SEPTEMBER ENDS -
10. PoN de REpLAY - Rihanna^
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Kdo je režiser filma Carja Hazzarda?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Janez Krajnčič, Čučkova ulica 2,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odg/nore poSljite do torka, 18. oktobra, na naslov: Sadio-Tednlk Ptuj, Raileva 6,22S0 (za Info).
The Dukes of Hazzard
akcijska komedija Dolžina: 106 min Leto: 2005 Država: ZDA
Režija: Jay Chandrasekhar Scenarij: Jonathan Davis, John O'Brien, Broken Lizard Igrajo: Johnny Knoxville, Se-ann William Scott, Jessica Simpson, Burt Reynolds, Willie Nelson, Lynda Carter, M. C. Gainey, Michael Weston, Nikki Griffin
v izvrstnem igranju na ustno harmoniko. Nežna popevka brez bistvenih pretresov je Blue Shoes, medtem ko melanholičen nežnejši del albuma sestavljajo še Spiders, Piece By Piece in I Do Believe In Love. Malo več tempa popestri projekt v On The road Again, vendar teža te pesmi leži v pihalni delih, ki kar malo 'zatežijo ' to zanimivo glasbeno celoto. Besedili za Thank You Star in I Cried For You je prispevala sama gospodična Melua ter sestavljata delčke njenega ljubezenskega vsakdana. Obe sta čudoviti baladi, v katerih je močna, mogoče celo premočna doza melanholije, iz katere
izhaja tudi vrhunska vokalna izraznost. Dodatek je komična priredba klasike Just Like Heaven skupine The Cure, ki ima ravno pravo dozo otožnosti in presenetljive kitarske solaže, ki naredijo klasiko zanimivo in drugačno od originala.
Ali je Katie Melua konkurenca Norah Jones ali je boljša, boste presodili sami. Jaz pravim, da je glasba na albumu Piece By Piece zares darilo pravim glasbenim sladokuscem. Ob glasbi tako nadarjene dame boste z lahkoto zašli v svoj sanjski svet in neskončno uživali. Bravo Katie in hvala!
David Breznik
glavnih dveh igralcev: Seanna Williama Scotta, bolj znanega kot ne prav pametnega, zato pa vedno za seks navdušenega Stif-lerja v Ameriški piti, in pa vsestranskega Johnnyja Knoxvilla, idejnega in operativnega vodjo čudakov, ki so včasih navduševali v televizijski seriji na MTV Jackass. In kaj sta ušpičila kot igralca v filmu Carja Hazzarda? Bratranca Bo in Luke sta tipična podeželska fanta. Pravzaprav tipična predstavnika ne ravno presvetljenega okrožja Hazzard, v katerem želi zlobni Boss Hogg postaviti rudnik in s tem uničiti prelepo naravo in prijetno mestece. Bo in Luke sta seveda tista, ki odkrijeta Bossov podli načrt in ga preprečita. Pri tem se seveda poslužujeta svojih norih idej in nenavadnih operativnih sredstev; še posebej zanimiva je na primer spektakularna vaška rally dirka. Oba fanta namreč naravnost ljubita nevarnost in hitrost, zato je vsaka cestna
vragolija (pri njih imajo namreč najbolj vratolomne stranske ceste in najlepše kmetice - oboje pa jima je v veliko veselje, ženske še posebej starejšemu bratrancu, ki ga igra Knoxville) zanju prava doza adrenalina. S svojimi dirkalnimi veščinami v oranžnem dodgeu (imajo fantje ameriškega podeželja še kakšno pomembnejše delo oziroma ali je še sploh kakšna druga stvar, s katero bi se lahko postavljali?) se postavita po robu zlobnemu poslovnežu in podkupljenemu šerifu. Fanta pa se lahko poleg spretnosti v dirkanju pohvalita tudi z zanimivo sestrično - natakarico Daisy Duke, igra jo zapeljiva in simpatična Jessica Simpson, ki je v filmu 'ponosna lastnica najkrajših kratkih hlač na Jugu', kot so zapisali v predstavitvi filma. Fanta se zelo pogosto znajdeta na napačni strani zakona, saj dobesedno divjata, ko razvažata pošiljke (njun stric Jesse, ki ga igra pevec Willie Nelson, je glavni v
CID vabi!
okrožju pri nezakoniti pridelavi alkohola oziroma predvsem piva), šerif in njegovi pomočniki pa le stežka sledijo njunemu zloglasnemu dirkalniku. Tako da je ves čas zanimivo ^ tudi na vasi!
Je pa eden izmed gledalcev filma opozoril še na naslednje: če boste med ogledom filma slučajno pogrešali golo Knox-villovo zadnjico, kot ste jo bili vajeni na malih ekranih, potem počakajte do končnih napisov, saj boste v zadnji minuti svojega junaka ob zaključni pesmici znanega country pevca Willie-ja Nelsona prišli na svoj račun tudi po tej plati!
Grega Kavčič
OBVESTILO ZA OTROKE IN STARŠE Jesenski otroški živ žav bo v nedeljo, 23. oktobra, od 15. do 18. ure v Športni dvorani Center. V vsakem vremenu! KLUBSKI PROGRAM
V klubu je na ogled razstava 50 let delovanja društev in zvez prijateljev mladine na Ptuju. FILMSKE PROJEKCIJE
četrtek, 20. oktober, ob 19. uri: Stranpota. Režija: Alexander Payne
•	ZDA, 2004 * Sideways. JAZZ KONCERT
petek, 21. 10., ob 21. uri: Bruno Cesselli & Antonio Cavicchi (Ita) TEČAJI, DELAVNICE
•	nemška literarna skupina: dobivala se bo ob torkih ob 17. uri v CID
•	znakovni jezik gluhih: 40-urni začetni tečaj se je začel v četrtek, 13. 10., ob 16.30 v CID
•	novinarska skupina: prvo srečanje z mentorico Polono Ambrožič, absolventko novinarstva, bo v soboto, 22. 10., ob 10. uri v CID
•	plesna šola Power Dancers: posamezniki, ki so zainteresirani, se lahko še vključijo! Vaje potekajo ob ponedeljkih po starostnih skupinah od 15.30 do 21. ure.
Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si. SPLETNA KAVARNA in INFO CENTER sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
Štajerski TEDNIK
PRSNA PLOŠČA SREDNJEV. OKLEPA
ODPOR ODVRATNOST
ČRTALNIK
POIZVEDOVANJE
ZVRST JAMAJSKE GLASBE
JEDRO PRI BAKTERIJAH
ČAJ ZA LEDVICE IN MEHUR
EDVARD (LJUBKOVALNO)
SRBSKI PEVEC ILIĆ
PRILIZOVALEC, LASKAČ
OTROŠKA ČREVESNA GLISTA
NAŠA TISKOVNA AGENCIJA
AMERIŠKI REGGAE PEVEC KAMOZE
ZIDANJE HIŠE
RASTLINSKA BODICA
NADŠKOF (PREKMUR.)
OTMAR ČRNI LOGAR
ČEVELJ S KOLEŠČKI
TONE ROP
JANEZ PETAČ
NAŠ POLITIK BOHINC
AVSTRALSKI SESALEC KENGURU
OČKA
MARKO ELSNER
ŠTEFAN TIVOD
OTROŠKA ZABAVA
ORANJE
RAZHOD
ŠKARJICA (NARODNO)
NOVI SVET
PRID
POD
STRUPENA KAČA
AMERIŠKI SKLADATELJ (GIAN CARLO)
VODA, KI PADA IZ OBLAKOV
VPOGLED
SODARSKO ORODJE
PETER TANCIG
PTICA ROPARICA (BRKATI)
MESTO V MEDJIMURJU
MESTO V ISTRI
PRIVRŽENEC JAINIZMA
POŽIREK TEKOČINE
MLASKAČ
JOSIP STRITAR
DRUŽINA STRUPENIH KAČ
GRŠKA ČRKA
RUSKI VLADAR
ČLAN AKADEMIJE
POGON NA DIVJAD
KALCIJ
GLAS
ŠTEFAN TOMŠIČ
OLEG TKAČ
HRVAŠKI TENORIST
NEMŠKI FILOZOF GEORG
ALBERT CAMUS
ČUFAR TONE
TONE ŠIFRER
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Sperr, trkač, rest, Govier, vogakček, kontrolor, ekonomist, Alarod, Sam, Oličanka, lero, nat, odron, haik, LAO, oje, predvor, NT, inč, Werburg, Včasih, odirek, Aria, OK, agen, pelin, Ital, razglas, Irons, Časl, Saad. Ugankarski slovarček: ASKARIDA = otroška črevesna glista, askaris; ERŠEK = prekmurski naziv za nadškofa; KARION = jedro pri bakterijah; KIŠ = hrvaški operni tenorist (Ivica, 1914-); KROMP = avstrijski hokejist (Wolfgang, 1970-); PLASTRON = prsna ploščica srednjeveškega oklepa; SER = ptica roparica iz družine jastrebov (brkati); TRLO = sodarsko orodje.
Zanimivosti
Romunski poslovnež kupil Schwarzeneggerjevo staro opremo za fitnes
Gradec (STA/AP) - Nek romunski poslovnež je kupil prvo fitnes opremo igralca in sedanja guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja, ki jo bodo sedaj kot razstavni predmet predstavili v muzeju. Gre za 27 naprav, nekatere med njimi je oblikoval in izdelal sam Schwarzenegger, ki jih bodo preselili v mesto Oravita na zahodu Romunije. Opremo pa tudi stare beležke, v katerih je Schwarzenegger vodil dnevnik treningov, je kupil Mihai Crainiceanu. Slednji sicer na zahodu Romunije gradi nekaj hotelov in načrtuje tudi otvoritev muzeja, v katerem bo na ogled tudi Schwarzeneggerjeva fitnes oprema.
Japonski šolarji slabo telesno pripravljeni
Tokio (STA/AP) - Študija japonske vlade o telesni dejavnosti in pripravljenosti Japoncev je pokazala, da so mladi Japonci manj aktivni in slabše telesno pripravljeni od njihovih dedkov in babic, ki redno vzdržujejo kondicijo ustrezno njihovi starosti. Raziskava je zajela 72.825 Japoncev, starih od 6 do 79 let, skupine zdravnikov, fizioterapevtov in ostalih strokovnjakov pa so preučile njihovo telesno pripravljenost.
Princ William v obleki bankirja
London (STA/dpa) - Britanski princ William se bo v začetku novembra za tri tedne pridružil svetovnemu bančnemu velikanu HSBC, kjer bo
nabiral izkušnje v bančništvu, so sporočili iz britanske kraljeve palače v Londonu. 23-letni princ bo največ časa prebil v oddelku banke, ki se posveča človekoljubnim dejavnostim, in v katerem se na lastno željo želi čim več naučiti o zbiranju in vlaganju denarja. Odkar je julija diplomiral na škotski univerzi St. Andrew, si je William pridobil izkušnje v »gospodarjenju z zemljo«. Izkušnje pa ima tudi z delom gorskih reševalcev, čigar delo je opisal kot »očarljivo«.
Morska in kamena sol nič bolj zdrava
London (STA/dpa) - Najnovejša britanska raziskava je opozorila na zablodo Britancev, ki so živeli v prepričanju, da je za njihovo zdravje boljše, če so namesto navadne organske soli začeli uporabljati morsko ali kameno sol. Svetovalna skupina Consensus Action on Salt and Health (CASH), ki se ukvarja s preučevanjem vplivov soli na zdravje, pravi, da se potrošniki zavedajo, da je preveč soli škodljivo za zdravje, vendar tudi napačno verjamejo, da je iz nekaterih razlogov morska ali kamena sol boljša od navadne. CASH verjame, da je temu razlog, ker morsko ali kameno sol favorizirajo znani kuharji zdrave prehrane. V Veliki Britaniji je celotna prodaja soli upadla, medtem ko se je povečala prodaja morske in kamene soli. Razlog je v prepričanju potrošnikov, da je morska oziroma kamena sol bolj zdrava. Znanstveniki opozarjajo, da imajo tako morska kot kamena ali navadna sol na srce in krvno ožilje (posledično na visoki krvni tlak) enak učinek. Medtem ko organizem dnevno potrebuje okoli gram soli, Britanci povprečno dnevno zaužijejo skoraj 10 gramov soli.
Lujzek • Dober den vsoki den
sen vsoko kuriko naskoča in med peruti skoča, zaj pa sen stori in slepi, malo manj lepi in moren fejst pasko meti, da me nebi kokšna mloda koka naskočla. Kak tote oddaje gledam po televiziji, zaj več ne vem, kaj je moško ali žensko, kaj je božansko ali pre-klensko in tudi ne več, kdo je moško ali pa žensko. Menije pač iz mladosti najboj osta v spomini tisti pregovor, ki je tak prava kak narava: »Od spredi rit, od zadi rit, od zadi pa sta hrampra dva, ki lule-ka nabijata
Zaj pa rečte, kak sem pokvarjeni, vulgaren in ne vem kaj še vse, če pa vse to taužn-todstotno resen je
Joj, spanček mi leze v oči, saj je vura že skoro opolnoči, Mica v postelji smrči in si najbrž v sanjah kokšnega boj pametnega in poskočne-
Aufbiks - ne dober den, pač pa dober večer, saj sen se privleka domu v nedelo zvečer, ko bi že moga meti napisano toto pismo pa še se streznili nismo. Bija sem na brotvi in trgotvi pri prijatlih in žlohti, pri suhi in mokri plohti, kak se to provi po do-močem, pa če to upoštevlem ali pa ne.
Grozdje je blo precik gnilo, nos bročev pa to neje niti preveč žalostilo. Provijo, da je žlohtna gniloba še bojša kak stora baba in še bojša kak stori stric in teta, ki se še samo spomijata na mloda leta. To je pač tak, tudi jaz provim: »Ko sen bija še mlo-di in lepi, sen bija tudi slepi,
Ja. Jaja, kak bi naš pes laja, če bi kokšno lepo psičko zagleda in bi jo povoba na sred Bleda, potli pa še kam drugam v provi novi hram.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 15. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 16. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 17. oktobra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 18. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 19. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 20. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45
Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PETEK, 21. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Imate železno voljo, zato se le odločite za korenite spremembe. Če iščete novo službo, nikar ne izpustite vsakodnevnih časopisnih oglasov. Resen pogovor s prijateljem vam bo razgalil tiste stvari in ljudi, ki so vam v življenju v pomoč, in tiste, ki vas ovirajo.
BIK
V	službi boste pridni kot mravljica. To se vam bo obrestovalo. Življenje je lahko
prav čudovito, zato si ne belite glave z vsako malenkostjo. V ljubezenski zvezi bo prišlo proti koncu tedna do majhne napetosti. Ne prilivajte olja na ogenj, da ne bo vse preveč zavrelo.
DVOJČKA
Ubija vas rutina. Storite kaj, da razbijete monotonost, predvsem pa bodite bolj drzni, ko razmišljate o tem, kaj želite. To vam bo prineslo uspeh v poklicu. V ljubezenski zvezi pa pričakujte slavje. Novica, ki jo že zelo dolgo pričakujete, bo nadvse prijetna.
RAK
Prepričani ste, da imate mnogo obveznosti, ki jih morate izpolniti, a ni čisto tako. Nekatere so pomembnejše od drugih. Malo domišljije vam ne bi škodilo. Vse preveč se trudite pritegniti pozornost neke osebe in na koncu vas bodo opazili vsi razen nje.
LEV
V	službi izkoristite obilico energije, od katere boste prekipevali v naslednjih dneh, na
sestanku pa kar na dan z besedo in odločno predstavite svoje predloge. Drznost na poslovnem sestanku bo obrodila bogate sadove. Najdražjemu pa bodite v teh dneh v oporo.
DEVICA
V	teh dneh se boste morali v službi spopadati z vsakdanjimi tegobami. Izkoristite svoj
humor. Nikar ne nasedajte takoj novici, ki bo pricurljala do vas. Najprej preverite, ali je v tem kaj resnice, šele potem ukrepajte in ne obsojajte ljudi.
TEHTNICA
Zelo ste izčrpani, zato tudi vsak dan zelo težko vstajate. Če želite biti uspešni in prodorni, morate še malo zdržati. Če ne bo šlo vse po načrtih, ki ste si jih zadali s sodelavci, pomislite, če se ne bi zadeve lotili malo drugače. Vikend preživite s svojo ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON
V	teh dneh uživajte v rečeh, ki jih radi počnete in si vzemite čas za premislek o neki
osebni zadevi. Bodite sami s svojimi mislimi. Znate biti zelo očarljivi. Zakaj tega nikoli ne izkoristite sebi v prid? Na poslovnih poteh bodo nova znanstva zelo koristna.
STRELEC
V	zadnjih dneh ste vse preveč zagnani za telovadbo in fitnes. Malo ustavite »konje«,
ker vam bo zmanjkalo časa in moči za poslovne zadeve. O določenih poslovnih zadevah dobro razmislite in najprej postavite nekaj pogojev in omejitev. Sami najbolje veste, kaj.
KOZOROG
Pred vami je nek zelo pomemben poslovni sestanek, zato se le_po uredite, da boste izgledali kot iz škatlice. Čaka vas nekaj zelo plodnih in vročih dni. Vzrok za vaše zadovoljstvo bo dobro opravljeno delo. Osrečevala vas bo vsaka še tako majhna stvar.
VODNAR
Pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev se ne ozirajte na čustva - ohranite trezno glavo, predvsem pa vnesite kakšno spremembo v delovni prostor, kjer se največ zadržujete. Če hrepenite po nekom, mu to povejte.
RIBI
Ne imejte slabe vesti, če boste zaradi poslovne preutrujenosti zaprosili za kak prosti dan. Življenje je kot reka, ves čas teče proti določenemu cilju, ki se mu kljub stranpotem nezadržno približuje. Tudi vi boste dosegli svoj cilj.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Leto športa in športne vzgoje
"Preveč časa pred televizijo"
Leto 2005 je mednarodno leto športa in športne vzgoje, kot ga je razglasil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. V omenjenem letu naj bi s športom vsi skrbeli za promocijo izobraževanja, zdravstva, razvoja in miru. »Šport je univerzalen jezik. Njegovo poslanstvo je, da zbližuje ljudi, ne glede na njihovo poreklo, ozadje, veroizpoved ali socialni status,« je ob tem dejal Annan.
Mednarodno leto športa zajema vse oblike športnega udejstvovanja v vseh športnih panogah. Najpomembnejša je
rekreacija ali šport za vse, ki je del človekovega življenja in ga ohranja fizično in psihično stabilnega, hkrati pa se v tem
duhu daje vzor mlajšim, ki se od starejših učijo. Mladi izpopolnjujejo motorične sposobnosti, pridobivajo moč,
Foto: Črtomir Goznik
vzdržljivost, vztrajnost, naučijo se znajti v določeni situaciji in nenazadnje zmagovati ter prenašati poraze. Spoznavajo sebe, premagujejo lastne sposobnosti ter hkrati svoje vrstnike. Oplemenitijo se z vrlinami, ki niso značilne in potrebne le v športu, ampak tudi v življenju. In na tem mestu se pokaže potreba po vključevanju mladih v interesne krožke, klube, poudarja pa se odgovornost (športnih) pedagogov, sočasno pa tudi staršev. Vzgoja otrok v tem duhu je odgovornost družbe, od osnovne družbene celice - družine, preko lokalnega in nacionalnega nivoja, do slehernega prebivalca zemeljske oble.
Evropska mladina - med njimi so tudi slovenski šolarji - se po debelosti že zelo približujejo vrstnikom v ZDA. Pri ugotovitvah dr. Wolfa Dietric-ha Brettschneiderja z Univerze v Paderbornu v Nemčiji je življenjski slog mladih v Evro-
pi zelo rizičen. Vsako leto so bolj debeli in manj zainteresirani za športne dejavnosti.
V raziskavi o naraščanju prekomerne telesne teže in debelosti otrok v šoli, starih od 7 do 10 let, so avtorji ugotovili, da je bilo med otroci te starosti leta 1983 le 5,75 odstotkov pretežkih, lani pa že 18,3 odstotka. Na nedavnem mednarodnem simpoziju Otrok v gibanju je dr. Brettschneider nanizal vrsto skrb zbujajočih podatkov o pretežki in predebeli šolski mladini. Mladi so malodane povsod po Evropi občutno predebeli, zlasti v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, manj v Sloveniji, najmanj pa v baltiških državah.
Zaradi prevelike teže se šolarji ne ukvarjajo s športom, se premalo gibljejo, posledice pa so socialna izključenost, intelektualna otopelost, večje fizične in psihične težave. Po njegovem mnenju današnje
generacije mladih za družbo ne predstavljajo več upanja, temveč rizik, saj predebela mladina državo in zdravstveni sistem preveč stane. Da se mladi premalo gibajo, je kriv tudi sodobni' način življenja. Šolarji preveč časa presedi-jo pred televizijo (slovenski otroci, stari od 11 do 14 let, kar 3,5 ure na dan, v Italiji, denimo, uro in pol), preveč časa porabijo za internet in klice z mobilnimi telefoni. Brettsch-neider pravi, da se mladi sicer zanimajo za šport, a so dnevno v športnih dejavnostih premalo dejavni, še zlasti dekleta.
Mednarodna skupnost, vključno s Slovenijo, vztrajno išče pristope, kako izboljšati katastrofalno stanje na tem področju. S problematiko se, včasih tudi nezavedno, ukvarjajo posamezna društva in klubi ter različne ititucije na nacionalnem in lokalnem nivoju, jasno pa je, da sta šport in gibanje nujna v boju proti debelosti in mnogim drugim kroničnim in duševnim boleznim. En del sistemskega mozaika ukvarjanja s športom mladih je projekt Hura, prosti čas! Zavoda za šport Slovenije, ki ga na lokalni ravni izvajata Športni zavod Ptuj in Center interesnih dejavnosti. Osnovno- in srednješolska mladina ima možnost brezplačnih strokovno vodenih športnih in prostočasnih aktivnosti v času prihajajočih jesenskih tudi kot vseh ostalih počitnic.
Uroš Gramc
Ptuj • Ob otvoritvi športnih objektov
Ptuj • Skavti vabijo v svoje vrste
Sodelovalo več kot 800 otrok Življenje kot igra, svet kot igrišče
Na povabilo Športnega zavoda Ptuj za pripravootvoritvenega programa smo se odzvale štiri mestne osnovne šole: OŠ Breg, OŠ Ljudevita Pivka, OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika.
S podporo ravnateljev smo se dogovorili in namenili za to športni dan, ki pa je bil tudi kulturni. Ni bil samo pevski zbor »pridih kulturnega priokusa«, kotje bilo zapisano v 69. številki Štajerskega tednika. Športni pedagogi moramo poudariti, da je športna kultura, ki jo privzga-jamo otrokom v osnovni šoli, del splošne kulture.
S pomočjo učiteljev omenjenih šol smo skupaj s Centrom aerobike, Nogometno šolo in Atletskim klubom ter s koor-dinatorico programa Anico Ternovšek pripravili polurni kulturno-športni program. Na prvem skupnem sestanku je ga. Ternovšek predstavila idejo in rdečo nit programa. Vsaka šola je s 150 učenci pripravila svoj delček programa, ki smo
ga strnili v skupno koreografijo na športni dan. V prvi točki smo nakazali energijo in tremo športnikov, ki je prešla v borbenost do umirjanja in sproščanja ter tekmovalnost. Ves čas pa smo nakazovali na povezanost med šolami. Nato so kulturni nastop zaključili atleti in nogometaši s predstavitvijo svojih dejavnosti oz. treningov.
Soustvarjalci in vodje mestnih šol (športni pedagogi Simona Lozinšek, Dragica Emeršič, Brane Komel in Anica Ternovšek; Center aerobike - Andrej Cafu-ta s plesalkami; Nogometna šola
-	Boris Emeršič; Atletski klub
-	Aleš Bezjak) smo se večkrat sestali in oblikovali program. Na dan otvoritve smo s skupino učencev zjutraj na svojih šolah organizirali športne dejavnosti.
Skupina nastopajočih je imela ob 9. uri prvo vajo. Kasneje smo se združili na stadionu, kjer smo imeli generalko s skupino navijačev, ki so prav tako kasneje sodelovali v skupnem programu, saj jih učimo kulturnega navijanja.
Učenci so svoj športni dan prispevali za otvoritev novih športnih objektov, bi pa katerega z drugo vsebino preživeli bolj aktivno.
Zato se športni pedagogi, ki smo sodelovali v tej skupni akciji, zahvaljujemo svojim učencem in sodelavcem na šoli, ki so brez negodovanja pristopili in pomagali izpeljati ta kulturno-športni dan.
Športni pozdrav!
Anica Ternovšek s sodelavci
Ptujski skavti, ki se v organizirani skupini srečujemo že trinajsto leto, ob začetku novega skavtskega leta znova vabimo nove skavte, stare od sedem pa vse tja do enaindvajset let, starejše od enaindvajset pa pričakujejo odrasli skavti, da se nam pridružijo pri igranju zanimive in enkratne igre, imenovane skavtstvo.
Postati skavt/-inja? Dejavneje zaživeti? Tu in tam kakšno zapeti in se predvsem fajn imeti?
Zakaj pa ne. V veliki skavtski družini, ki jo je pred približno 100 leti sprva le za 15 fantov ustanovil lord Baden-Powell, zmoremo vse to naenkrat. Danes nas je v Sloveniji kar 4400, po vsem svetu pa čez 40 milijonov takih, ki imamo radi naravo in nam za njo nikakor ni vseeno, imamo radi dobro družbo, v kateri je vedno veliko smeha, smo zvesti Bogu in domovini in se tako razvijamo v dobre in odgovorne kristjane in državljane, se učimo novih veščin, spoznavamo nove kraje in ljudi iz svetovne skavtske družine in se predvsem veliko igramo.
Slovenski skavti smo združeni v organizaciji imenovani Združenje slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov (ZSKSS), po posameznih krajih pa se srečujemo v stegih. Naš - ptujski steg - se imenuje Sončna pesem in šteje
okrog 60 skavtinj in skavtov. Srečujemo se v štirih različnih starostnih skupinah: najmlajše imenujemo volčiči in volkuljice (od 7 do 11 let), sledijo izvidniki in vodnice (od 11 do 17 let) in popotniki in popotnice (od 17 do 21 let), imamo pa tudi odrasle skavte (21 let in več). Posebno skupino tvorimo voditelji, ki vodimo posamezne skupine. Poleg rednih tedenskih srečanj ima vsaka izmed zgoraj naštetih skupin približno enkrat na mesec eno- ali dvodnevne izhode, zimovanja in poleti tudi tabor, ki je za vsakega skavta zagotovo enkratna izkušnja.
Tedenska skavtska srečanja za ptujske skavte potekajo za volčiče ob petkih ob 18.00, izvidniki se srečujejo ob sredah ob 17.00, popotniki pa ob sobotah zvečer. Odrasli skavti se dobijo enkrat na mesec, ponavadi ob sobotah zvečer. Srečanja za izvidnike, popotnike in odrasle skavte potekajo v prostorih župnišča pri
cerkvi sv. Ožbalta na Potrčevi 24 na Ptuju, srečanja za volčiče pa v prostorih župnišča pri cerkvi sv. Leopolda Mandića v Novi vasi pri Ptuju. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, ste vabljeni, da se oglasite ob omenjenih urah. Če pa slučajno na cesti srečate kakšnega oranžnosrajčnika z rutko okrog vratu (tako namreč izgleda naš kroj), ki si morda še žvižga in poje, ga kar svobodno pocukajte za rokav in ga povprašajte, zakaj neki se je vredno priključiti skavtom.
Pa naj na koncu tega vabila spregovori še vabilo našega ustanovitelja lorda Baden-Powella.
»Skavtstvo ni nikakršna težka znanost; če gledamo nanj v pravi luči, je igra, polna veselja. Hkrati pa je tudi vzgojna ter - kar je dobro - koristna tistemu, ki vzgaja, in tistemu, ki je vzgajan.
Mirjam Danilovič -Sijoča Pelikanka (po skavtsko)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: JJ
ERA

Ponudba velja do 19. oktobra 2005
Papirnica
POSEBNA PONUDBA ZANIMIVIH IN PRAKTIČNIH ARTIKLOV, PRIMERNIH ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA.
NUDIMO VAM:
ROKOVNIKE, KOLEDARJE, VŽIGALNIKE, DEŽNIKE TER PESTRO IZBIRO DARILNE GALANTERIJE.
PRIČAKUJEMO VAS V ERA CENTRU NA PTUJU.
				
Majšperk • Zlata poroka Ide in Viktorja Pislak	L	1	Ormož • Mladinski center v tednu otroka	
Zvestobo potrdila Večer poezije in glasbe pred svojo hčerko
V	slavnostni dvorani občine Majšperk je bila v soboto, 24. septembra, slovesnost zlate poroke, na kateri sta po 50 letih svojo zakonsko zvezo pred županjo občine Majšperk dr. Darinko Fakin potrdila njena starša Ida in Viktor Pislak iz Lešja.
Zlata nevesta Ida, z dekliškim priimkom Marčič, se je rodila 12. aprila 1933 v Preši kot peti otrok v gostilničarski družini. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku, ker pa je bil čas vojne in je bila najmlajša v družini, je morala svoje poklicne želje podrediti skrbi za kmetijo in gostilno, saj so se v svet podali že vsi njeni bratje in sestra. Leta 1955 se je priženila v Lešje, kjer je kot dobra gospodinja skrbela za družino in kmetijo. Na prvi razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju je prejela zlato priznanje za mešani kruh in bila vseskozi aktivna članica društva žena v Majšperku.
V	dolgih zimskih večerih je pletla in šivala oblačila zase in za domače, vse to pa je z veseljem prenašala tudi na svoje štiri hčere. In zagotovo ni nihče niti slutil, da bo ena od njih nekoč postala županja občine Majšperk.
Zlati ženin Viktor Pislak pa se je rodil 8. marca v Leš-ju kot drugi otrok v družini, ki so se ji pridružili še trije bratje in sestra. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku, gimnazijo pa na Ptuju in kljub vojni nadaljeval izobraževanje na kmetijski šoli v Avstriji, od
Za Mladinski center Ormož je teden otroka eden izmed pomembnejših tednov v letu. To je tudi čas, ko lahko več časa preživimo z otroki, starši ali drugimi - nam ljubimi - ljudmi, so zapisali v vabilu na petkov literarno-glasbeni večer s tremi mladimi gosti.
Zlatoporočenca Ida in Viktor Pislak iz Lešja pri Majšperku
koder je moral na fronto. Ker je nadvse ljubil kmetijo, je po povratku njegov dom dobil novega gospodarja in pogumnega naslednika. Leta 1953 se je zaposlil najprej kot upravnik na zadrugi, zatem pa kot vodja proizvodnje v tedanji tovarni strojil. Nato se je posvetil politiki in bil kar tri mandate aktiven odbornik tedanje občine Ptuj in predsednik KS Majšperk, od leta 1969 do 1974 pa celo republiški poslanec, odgovoren za kmetijsko zakonodajo. Za svoje delo je prejel zvezno odlikovanje red dela s srebrnim vencem, zlato plaketo za delo na področju
kmetijstva, priznanje Zadružne zveze Slovenije, plaketo za aktivnosti na področju zadružnega hranilničarstva ter plaketo občine Majšperk.
Viktor in Ida sta se spoznala leta 1952 pri delu v sosedovem vinogradu in se po treh letih, 5. septembra 1955, poročila. Njuno zakonsko zvezo so kmalu okronale štiri hčere. V zrelih letih jima življenje lepšajo še vnukinje Tina, Lucija in Sabrina ter vnuki Gregor, Tomaž, Miha in Peter.
Zlatoporočencema Pislak iskrene čestitke tudi v imenu redakcije Štajerskega tednika.
-OM
Predstavil se je kitarist Domen Obilčnik, ki se je s kitaro pričel družiti dobro desetletje nazaj. Zanimanje za glasbo ga je premamilo tudi k nekajletnemu učenju klavirja in vpisu na srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Domen Obilčnik je letos postal študent akademije za glasbo v Ljubljani, za seboj pa ima več nastopov in uspehov na različnih glasbenih tekmovanjih. Predstavil se je z nekaj skladbami, prispeval pa je tudi zvočno podlago literarnemu delu umetniškega večera.
Svoje misli, verze in pesmi sta zbranim interpretirala mlada poeta Ines Škvorc in Ivo Ve-ber. Oba se že lahko pohvalita
s prvo zbirko izdanih pesmi. Ines Škvorc je končala škofijsko gimnazijo v Mariboru in je sedaj študentka filozofske fakultete v Ljubljani, smer Nemščina - Češčina. Pesni že od 4. razreda osnovne šole, zvezek pesmi, ki je tako nastal, pa je izdala pod naslovom Zvezdna odeja. Ilustracije je pripravila sestra Nives. Ines pravi, da je pisanje pesmi njen stil življenja, v njih se odražajo vsakodnevni dogodki in čutenje sveta. Poleg poezije se je ukvarjala tudi z ustvarjanjem stripov in križank.
Najmlajši izmed nastopajočih je bil Ivo Veber, dijak 1. letnika gimnazije v Ormožu, ki je letos izdal zbirko Moj svet.
Pri izdaji knjige je odločilno vlogo odigrala OŠ Ivanjkovci. Prve pesmi je napisal pred petimi leti, uspešno pa je sodeloval tudi na različnih natečajih. Njegove pesmi so razgibane, otroško nagajive, polne vprašanj in tudi odgovorov. Ivo si želi postati igralec. Na MCO so mlada poeta spoznali poleti na mali šoli kreativnega pisanja, ki jo je organizirala Marjanca Korotaj. Udeleženci so se poigravali z mislimi, besedami in nastali so verzi in pesmi, ki so jih izdali v biltenu Kalejdoskop miselnih avantur.
Večer je vodila Saška Ozmec.
vki
Vinoteka ormoškega hotela je bila minuli petek zvečer polna mladih nastopajočih in mladih obiskovalcev. Predstavili so se kitarist Domen Obilčnik ter mlada poeta Ines Škvorc in Ivo Veber. Skozi večer je vodila Saška Ozmec.
Ivanjkovci • Ob svetovnem dnevu otroka
Sprehod skozi prireditev
Na osnovni šoli Ivanjkovci so minuli petek obeležili svetovni dan otroka. Za otroke, starše in krajane so pripravili javno prireditev.
Tokrat so si jo zamislili malo drugače in pred šolo okrog nje nanizali več prizorišč, na katerih so se odvijale posamezne točke programa, gledalci pa so
se selili od ene do druge. Pričeli so na ploščadi pred šolo, kjer smo lahko prisostvovali violinskemu nastopu, nastopu plesne skupine in strašila,
ki je obiskovalce obdarilo z jabolki. Na trati smo prisluhnili harmoniki, v etnološkem kotičku za šolo pa je folklora pripravila prikaz spravila koruze
Prikupni zeliščarici sta delili čaj in nasvete.
in plese. Ob zeliščnem vrtu so obiskovalci degustirali čaj in zeliščni namaz ter prisluhnili recitaciji Skodelica kave. Za spomin pa sta prikupni zeliš-čarici delili drobne zavojčke čaja in lične zvitke papirja z dobrimi nasveti za bolj zdravo življenje. Učenci so nadaljevali s programom na travniku in prikazali delček svojega šolskega vsakdana. Harmonika je pospremila gledalce proti parkirišču, kjer jih je čakala krajša dramska igra, program pa se je zaključil tam, kjer se je začel - na ploščadi pred šolo s plesom in glasbo harmonike. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, potrudili pa so se tudi starši, saj je bil obisk, kljub številnim trgatvam, zelo dober.
Šolarji so dnevu otroka in prireditvi posvetili precej časa. Na šoli so potekale različne delavnice, delček narejenega pa so tudi razstavili. Učenci nižjih razredov so obiskali Ormož in se tam zadržali ves dan, saj so mesto natančno spoznali iz zgodovinske, geografske in kulturne plati.
vki
Ljubljana • Zaposlitveni sejem
Kako lažje do zaposlitve
V okviru sejemske prireditve Študentska arena, namenjene študentom, bo 19. oktobra letos drugo leto zapored potekal zaposlitveni sejem mladih strokovnjakov Karierno križišče, ki ga organizira podjetje Moje Delo, d. o. o.
Poleg predstavitve zaposlitvenih priložnosti v podjetjih razstavljavcev bodo zaposlitveni sejem obogatila brezplačna predavanja in okrogle mize o iskanju zaposlitve, razvoja kariere, motivacije, retorike in mreže-nja.
Karierno križišče je zaposlitveni sejem mladih strokovnjakov, ki poteka v okviru Študentske arene. Na njem se bodo predstavila podjetja, ki iščejo primerne kandidate za zaposlitev pri njih. Poleg same predstavitve zaposlitvenih možnosti v svojih podjetjih bodo na sejemskem prostoru prisotni tudi kadroviki, s katerimi bodo obiskovalci lahko opravili osebne razgovore. Sejemsko prireditev bo obogatil program brezplačnih predavanj s področja iskanja zaposlitve, razvoja kariere in drugih znanj, ki prispevajo k učinkovitejšemu nastopu na trgu dela.
Zaposlitvene priložnosti na Kariernem križišča v dvorani Jurček bo predstavilo 20 vodilnih slovenskih podjetij. Vstop na sejem in ves spremljevalni program je za obiskovalce brezplačen.
Da bi na sejem privabili čim več študentov, ki že v času študija razmišljajo o razvoju kariere, so v podjetju Moje Delo, d. o. o., organizirali brezplačen avtobusni prevoz iz vseh univerzitetnih mest - Maribora, Kranja in Kopra. Prijave sprejemajo na www.mojedelo.com/sejem. Število mest je omejeno. Dodatne informacije in članki: www.mojedelo.com/sejem
Tomaž Dimnik
Foto: vki
Foto: vki

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
Airinuan K D.. Cuikujn« B, 3000 Cdja;
bffi
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in društva. Nataša Mernik s.p. , Stuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
SVETOVANJE v raznih finančnih zadeva, posredovanje pri vseh vrstah kreditov ali leasingov. Posredovanje pri odkupih terjatev informacije na sedežu P.E. od 9. do 17 ure ali na tel. št. 041 672 449, 02 252 42 81 SVIT, Zvezdana Hedžet, s. p., p. o. Strossmayerjeva 11, 2000 Maribor.
NEPREMIČNINE
Top 4 parcele: Kuršinci, ID522, 3823 m2, 2,5 mio; Bodkovci, ID91, 2050 m2, 1,2 mio; Kukava, ID574, 800 m2, 2,5 mio; Goričak, ID399, 1549 m2, 2 mio . Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
UGODNO PRODAMO v Cirkulanah 2,5 ha zemlje, primerne za obdelavo, vzrejo drobnice ali divjadi. Tel. 02/ 685 02 71 ali 051 323 067.
V NAJEM ODDAM poslovni prostor, 40 m2, v centru Ptuja, najemnina 50.000 SIT. Tel. 031 388 252.
LUNAs
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 1Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
INS A^ nepremičnine
info: EUROPARK IMaribor
PRODAMO gradb. parcelo PTUJ,
objekt na | CENA: 14,4
Pobrežje, 2622 m2 površine + 8687 m2 kmet. zemljišča, gosp.
arceli, vsi priključki 10 mio SIT (šifra 825)
tel.: 33 15 800 041/617 169 -www. i n sa . s i
INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM STANOVANJE
V NAJEM oddamo neopremljeno dvosobno stanovanje, 65 m2. Tel. 051 307 613._
NOVO trisobno stanovanje damo v najem v okolici Ptuja. Tel. 041 394 131.
ODDAM dvosobno stanovanje, 70 m2, v centru, ni ogrevano, peč na olje, cena najemnine. 36000 SiT Tel. 031 388 252, 031 388 252.
DAM v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 041 345 735.
KMETIJSTVO
KUPIM jabolka starih sort, neškrop-ljena (lahko jih naberem tudi sam). Tel.: (02) 782 1751._
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja, tudi z dostavo na dom. Tel. 758 03 21.
PRODAM lesene sode za vino od 100 do 500 l. Tel. 041 374 309.
JABOLKA za ozimnico, sorte idared, prodajamo po ugodnih cenah. Korez, Zetale, tel. 031 228 745.
KUPIMO rabljene traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 579 539.
PRODAM hlevski gnoj, uležan, možna tudi dostava. Tel. 041 557 021._
PRODAM koruzo z njive v storžih ali zrnje. Lokacija Stojnci. Tel. 041 590 836.
KUPIM bikce simentalce ter jalovo kravo. Tel. 041 263 537._
PRODAMO kure nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 200 SIT Majda Vogrinec, Skorba 56 b, tel. 782 96 7^_
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam po 600 SIT dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Tel. 792 35 7^_
KUPIMO bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 363 813._
PRODAM 10 odojkov, Stojnci 11 a, tel. 761 07 19.
JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg in težke svinje od 120 do 250 kg ter bučnice. Tel. 031 652 922.
PRODAM belo grozdje, Krčevina pri Vurberku. Cena po dogovoru. Tel. 041 522 565._
PRODAM pet odojkov, možna dostava tudi na dom. Tel. 031 420 891._
PRODAM mešana drva. Tel. 040 717 297._
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM domači jabolčni kis. Tel. 031 667 589
DELO
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem lokalu v Slovenski Bistrici (industrijska cona). Plačilo od 700 d0 1000 SIT/uro. Pokličite po 19. uri na tel. 041 683 512, Adekvat, d. o. o, Čučkova ul. 9, 2325 Kidričevo.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo, tedensko plačilo. Inf. 041 460 981, Trgovinske storitve Miran Kozlevč-ar, s. p., Ljubljanska cesta 14 a, Velenje.
RAZNO
OBJAVLJAMO RAZPIS ene kadrovske štipendije za univerzitetni program pedagoške fakultete, smer Angleški jezik s književnostjo, v Mariboru za leto 2005/2006. Pogoj za prijavo je končana srednja šola z opravljeno maturo in najmanj prav dobrim uspehom. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Vse informacije dobite na tel. štev. 02 788 54 17, Roletarstvo Ivan Arnuš, Mariborska cesta 27/B, 2251 Ptuj.
Cenikmalih ogi Fizične osebe	lasov v Šta do 100 znakov	\jerskem tedniku vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z ol(virjem	1.320,00	8,30
z ol(virjem in simboiom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	1.100,00	11,00
z ol(virjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simboiom	2.420,00	11,00
z okvirjem In iogotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajersl(ega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.		
MOJ TAXI, Miran Plošinjak, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica zaposli šoferja. Tel. 041 511 366.
MOTORNA VOZILA
R MEGANE 1,6, l. 98, prevoženih 142.000 km, beli, prodam. Cena 650.000 SIT Tel. 041 419 407.
PRODAM GOLF III, letnik 1996, prevoženih 91.000 km, prvi lastnik, nekaramboliran, cena 790.000 SIT. Tel. 051 305 025._
PRODAM nissan sunny 1.4 SLX, letnik 92, prevoženih 160.000 km, telefon 041 396 505.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM mladičke aljaške mala-mute, stare dva meseca. Tel. 041 368 550.
PRODAM lepo ohranjeno kuhinjo z gospodinjskimi aparati. Tel. 041 665 485.
PRODAM skoraj nov sesalec, električno peč in radio. Naslov v uredništvu.
PRODAM mlade kužke, kraške ovčarje, stare 3 mes., in mlada jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 794 26 01 ali 031 463 711, zvečer._
PRODAM 2 dobro ohranjeni hrastovi kredenci za jedilnico. Cena po dogovoru. Tel. 02 772 34 41.
ISČEMO pomoč in družbo za nego starejše gospe na Ptuju. Tel. 775 37 41, od 16. ure dalje, 051 348 278, cel dan.
Petek, 14. oktober
1.00 do 14.00 Ptuj, Dravska ulica 18, Dan odprtih vrat, Razstava ročnih del, članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ter pripomočkov za slepe in slabovidne Ptuj, trgatev na grajskem dvorišču
Ptuj, trgatev v Mestnem vinogradu, organizira LTO Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj, Ptujsko kletjo in Zupnijo sv. Jurij Ptuj, dom upokojencev, otvoritev Likovne razstave, razstavljajo slikarji Kulturnega likovnega društva Mavrica iz Novega mesta in Društvo upokojencev Ptuj - likovna sekcija, razstava je na ogled vse do 15. novembra
Ptuj, Mestni trg, prireditev po trgatvi Mestnega vinograda: malomeščanski plesi - Folklorna skupina DPD bolnišnica Ptuj, zabava z ansamblom Veseli slavčki, simbolični prikaz stiskanje grozdja Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, gledališče predstavo podarja svojim abonentom
Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, gledališče predstavo podarja svojim abonentom 19.30 do 21.00 Ormož, v prostorih gimnazije, odbojka -	Ptuj,v lekarni na Trstenjakovi 9, razstava Borisa Voglarja z naslovom
Ohranimo mladost
10.00 12.00
10.00
15.00
17.00
19.00
Sobota, 15. oktober
10.00 do 15.00 Ptuj, na gradu, čarovniški Muzejski vikend za otroke in
starše, s sabo prinesite opremo: ogrinjalo, metlo, knjigo urokov^, organizira Pokrajinski muzej Ptuj 10.30 Juršinci, Zahvala jeseni, pričetek z zahvalno mašo, razstava, posvečeno pa je predvsem konjereji 8.30 do 11.00 Ormož, dom za starejše občane, Jesenski muzejski vikend, organizira Pokrajinski muzej Ptuj z enoto v Ormožu Ptuj, Mestno gledališče
Ptuj, Stara steklarska delavnica, sklop predavanj Božje nezaslišane trditve, predaval bo mag. Zmago Godina, tema predavanja Lahko se naučite odpustiti celo sebi Maribor, SNG, Moj ata, socialistični kulak, VelDvo
12.30 19.00
20.00
Nedelja, 16. oktober
10.00 do 15.00 Ptuj, na gradu, čarovniški Muzejski vikend za otroke in starše, s sabo prinesite opremo: ogrinjalo, metlo, knjigo urokov organizira Pokrajinski muzej Ptuj 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Rosetta 20.00 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo
Ponedeljek, 17. oktober
11.30
13.00 18.00
18.00
Ormož, Vinoteka hotela, Literarno-ilustratorski nastop, v okviru vse-življenjskega učenja
Ormož, hotel, Literarno-ilustratorska predstavitev poezije v prleščini Ormož, Ljudska univerza, Ustvarjalna delavnica - izdelovanje rož iz krep papirja in venčkov iz naravnih materialov Ormož, v Osnovni šoli, slikovna potopisna predstavitev Avstralije in Nove Zelandije
KINO Ptuj
14., 15. in 16. oktober, ob 20.00 Herbie: S polnim plinom
KOLOSEJ Maribor
Petek, 14. oktober, ob 15.50, 17.55, 19.50, 21.50 in 23.55 Evropski žigolo. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.50 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Poletna nevihta. Ob 16.20, 18.50, 21.10 Carja Hazzarda. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Jamski stvor. Ob 16.00 Norega se metek ogne. Ob 16.10 in 18.30 Sola za junake. Ob 23.35 Nočna straža. Ob 17.00, 19.20, 21.40 in 00.00 Temačna voda. Ob 18.20, 21.00 in 23.40 Lovci na družice. Ob 17.20 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 22.10 Dežela živih mrtvecev. Ob 20.40 otok. Ob 15.30, 17.30 in 19.30 Madagaskar. Ob 18.00 Zaporniško dvorišče. Ob 20.20 in 22.50 Gospod in gospa Smith.
Sobota, 15. oktober, ob 22.10 40-letni devičnik. Ob 13.50, 15.50, 17.55, 19.50, 21.50 in 23.55 Evropski žigolo. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.50 odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Poletna nevihta. Ob 14.00, 16.20, 18.50, 21.10 in 23.30 Carja Hazzarda. Ob 14.10, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Jamski stvor. 16.00 Norega se metek ogne. Ob 13.40, 16.10 in 18.30 Sola za junake. Ob 23.35 Nočna straža. Ob 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 in 00.00 Temačna voda. Ob 18.20, 21.00 in 23.40 Lovci na družice. Ob 17.20 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.40 Otok. Ob 13.30, 15.30, 17.30 in 19.30 Madagaskar. Ob 18.00 Zaporniško dvorišče. Ob 20.20 in 22.50 Gospod in gospa Smith.
Nedelja, 16. oktober, ob 22.10 40-letni devičnik. Ob 13.50, 15.50, 17.55, 19.50 in 21.50 Evropski žigolo. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Poletna nevihta. Ob 14.00, 16.20, 18.50 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 14.10, 16.30, 18.40 in 20.50 Jamski stvor. Ob 16.00 Norega se metek ogne. Ob 13.40, 16.10 in 18.30 Sola za junake. Ob 14.40, 17.00, 19.20 in 21.40 Temačna voda. Ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Lovci na družice. Ob 17.20 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 20.40 otok. Ob 13.30, 15.30, 17.30 in 19.30 Madagaskar. Ob 18.00 Zaporniško dvorišče. Ob 20.20 Gospod in gospa Smith.
Ponedeljek, 17. oktober, Ob 22.10 40-letni devičnik. Ob 15.50, 17.55,
19.50 in 21.50 Evropski žigolo. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Poletna nevihta. Ob 16.20, 18.50 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Jamski stvor. Ob 16.00 Norega se metek ogne. Ob 16.10 in 18.30 Sola za junake. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Temačna voda. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Lovci na družice. Ob 17.20 Nevidni bojevnik. Ob 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. 20.40 Otok. Ob 15.30, 17.30 in 19.30 Madagaskar. Ob 18.00 Zaporniško dvorišče. Ob 20.20 Gospod in gospa Smith.
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra. V sedemnajstih skupinah se bo predstavilo 140 pevcev in godcev iz Slovenije. Nastopajoči: Ljudski pevci in godci iz Bukovcev, Ljudski pevci iz Cirkulan. Pevke iz Spuhlje. Pevci iz Radencev, Pevke iz Skorbe, Pevci iz Planote pri Novi Gorici, Lukarji iz Dornave, Vaški pevci in godci iz Prvencev, Pevke iz Stoperc, Ljudski godci iz Podčetrtka, Pevke iz Juršincev, Pevci iz Zavrča, Muzikantke iz Zgornje Savinjske doline ter Stari prijatelji iz Kicarja. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portai maiili ogiasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po mailii ogiaslli še nikoii ni biio tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1.9 DCI 100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1.4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2.0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANTI .6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna voziia		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
ViSina mcscincga obroka je izra&jnana na podlagi kredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev.
RENADLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
■ifleeLcoNTi^rir
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
V Metalki na Ptuju
vam v jesenskih dneh nudimo ugodno ponudbo
2!3J }jj3jd/ja d/JJ
jjj -'iop^l LIUSS}
► peči za centralno kurjavo - olje ali plin • štedilnike na trda goriva • oljne in plinske peči •električne grelce - kaloriferje • oljne radiatorje • dimne cevi in kolena
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniska 7,
tel: 02/749 18 00
/ňETALKŮ TRGOVINA

Avtohiša Hvaleč.
Lovrenška cesta 3.2325Kidričevo. Te!.: 02/796 33 33
Opd. Nove Ideje, boP ovtainobjll.
AKCUA
ZA RABUENA VOZILA!
Ponujamo kredit na položnice za rabljena vozila s 25% pologom (brez pogoja kasko).
Vetje za nbljana vozila od letnila 199SnepreJ.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A41.9 TDI UMUZ.	2000	2.390.000	RDEČA
AUDI A61.9 KARAV.	1999	2.850.000	SREBRN
DMW525TDS	1999	2.340.000	SREBRN
DAEWOO NEXIA 1.5 GL	1998	490.000	SREBRN
FIAT BRAVD1.G SX MANIA	1998	030.000	KOV.VIJDLA
FORD FOCUS 1.B TDI	2000 mod. 2001	1.490.000	BELA
FORD GALAXY 1.9 TDI	2000	2.950.000	ČRNA
HDNDACIVIC1.6ESI	1992	490.000	SREBRN
MITSUBISHI PAJERO L 2D00 2.5 TU	1998	3.220.000	RDEČ-KDV.SREB.
DPELCDRSA1.0	1999	720.000	KOV.ZIATA
RENAULT MEGANE 2.0 RT KUPE	1097	890.000	RUMEN
SEATTOLEDD 1.9101110 KS	2003	2.B70.000	KOV. SREBRN
VW GOLF IV 1.4 GENERATION	2000	1.490.000	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.	1998	1.030.000	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TD1115 KARAV.-COMF.	2000	2.140.000	KOV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
renauii megane 1,6 e8n	1998	890.000	kov. modra
renalii megane 1,5 da	2002	2.690.000	kov višn)a rdeča
hyundai accent 1,5 gs	1998	670.000	kov m,ena
fláxpuntg 1,2 sx	2002	1.180.000	k0y2elena
Skodaeabia 1,4	2000	1.250.000	krem ot,ena
ford focus wagon 1,6	2002	2.180.000	kov črna
opel vectra 1,6 l6vaUB	2003	2.850.000	kovvišn(a
volkswagen polo 1,9 sdi cool	2004	2.230.000	kovvišfp
renaurr thalia 1,4 81	2002	1.460.000	kov modra
renault cuo 1,2	1998	695.000	rdeča
opel vectra 1,9 cdti	2004	4.480.000	kov črna
ford-d escort 1,61	1995	460.000	kov m,ena
FLïrBARCEnAl,8	2000	1.830.000	kov srebrna
citroen ax spot 1,11	1995	350.000	kov m.ena
ford escort 1,41	1996	480.000	kov modra
RENAULT CUO 1,2 BEBOP	1996	590.000	rdeča
daewoo lanos 1,5	2000	940.000	kov zelena
renault twingo 1,2	2002	1.240.000	rumena
renault megane 1,4 ern	1999	1.080.000	kov modra
audi a41,8 20v	1996	1.490.000	kovzelena
bmw z3 m 1,9	1999	3.480.000	črna
renault cuo 1,416vdynamique	2001	1.470.000	kov srebrna
FIArPnNT0 55ss0le	1999	720.000	kov gr siva
daewoo nubira wagon 1,6	1999	1.060.000	kov srebrna
renault laguna 1,816v	1998	1.440.000	kov zlata
peugeot 4061,8 16v	1998	1.280.000	kov sm
ford mondeo 2,0 tda	2001	2.170.000	kov t modra
peugeot 106 xr	1994	390.000	bela
renault cuo 1,2 rn	1995	475.000	rdeča
volkswagen passat 1,6 gl	1996	770.000	kov modra
vw passat 1.8 t	1998	1.570.000	kov modra
renault espace 2,2 dt	2000	2.870.000	kov modra
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po 0038549 372-605

www.sinigoc.si
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ruj, Tel.: 02/ 775 41 01, Falls: 02/ 775 41 05

Glavni trg 4, Maribor
Zavese iz naravnih materialov (svila, lan, bombaž) Dekorativne tkanine Strokovno svetovanje, iz/delava in montaža
Orno d.0.0., telefon 02 250 08 97, 02 250 08 96
		
Telefbn:	02 7S4 00 66 1	
"^^ast,- GSM:		041 SS7 SS3 1
^ IMtMNAAIIMCWt. TWMVIMMMDm^
nmnoGU^Y^
TRGOVINA	\
•	jeans in modna oblačila
za MLADE in Mi-ADE po srcu, zanjo in zanj...
•	velika izbira jesensko-zimskiii otroških oblačil od 2 -14 leta...
TRGOVINA S TEKSTILOM
Ulica 25. maja 12, .Plu^....................
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
sacIJarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
epniogo
V novi Številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o obiranju jaboik, kakija in kivija, o tem, kaj vse
postorimo ob trgatvi, o pridelavi okuženega grozdja in kako vodimo kietarsko evidenco; v priiogi Vrtnine pišemo o biotičnem varstvu rastiinjakovega ščitkarja in
pridelavi azijskih vrtnin. Naročite iahko tudi Kataiog dovoljenih sredstev za ekoioško kmetijstvo.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
ŽENSKI, MOŠKI
IN OTROŠKI ZIMSKI PLAŠČI, BUNDE, JAKNE PO UGODNIH CENAH.
PLAČILO MOŽNO TUDI NA OBROKE.
NOVO:
ODDELEK S ČRNINO!
■ ■	ODPELJITE SE S POPUSTOM
----660.000 SIT	
AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a. Ptuj. 02 782 30 01	Vsi modeli Fiat ugodnejši. ^ťT Tudi do 660.000 SIT. f 1 ti 1 1
www.radio-tednik.si
8

lid'Mifil-J'M'Pliy
Co2/2280]10
3
KURILNO OLJE ODSLEJ TUDI NA 12 OBROKOV
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©csuKi m "m/^ M [FW© DDSD ^Dy[y] PĚSOE^DWSW
MM
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroke
Swetowanje in montaža
l^lae PH POOVINC115, FTUJ
rvias um tel 02 746 03 si
GSM 031 341 532

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsf
IvanArnušs.p.
Mariborska œsta 27/ b, 2251 PTUJ Tei.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Plui (ob Moribonki cesfi), lal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
_možnem obroinega odplačSlg_
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
iZDePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nih~e ne ve, kako zelo zelo boli, ko zavemo se, da te ve~ ni!
V SLOVO
našemu dragemu prijatelju
Borutu Pungračiču (Pungiju)
IZ GORIČAKA 5/A
Žalujoči: ožji prijatelji in prijateljice
Minile so tvoje bole~ine, v srcu pustil si nam spomine. Čeprav si moral veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 17. oktober 2004, ko se je od nas za vedno poslovil dragi mož, ata in stari ata
Ivan Zavec
IZ TURNISKE 26, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet in prižgete svečko.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, tasta in zeta
Martina Voglarja
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, {tevilne sveče, za svete ma{e in ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo p. Milanu Kosu, Minoritski provinci, cerkvenim pevcem, zakonski skupini Pavel, Martam, Boxmarku, Tahografi, d. o. o., Kleparstvu Bauman, Dru{tvu upokojencev in zastavono{i.
Žalujoči: vsi njegovi
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih in stiska tvojih rok. Ostal je le spomin nate in ob spominu trpek jok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Ivana Mlinarica
IZ POLENEC 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. ma{e, dar za cerkev ter za izrečena sožalja.
Hvala podjetju Mir za opravljene storitve, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, PGD Polen{ak, vsem govornikom za poslovilne besede in vsem tistim, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Elizabeta, sin Branko, sin Ivan in hčerka Marija z družinama
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 17. oktober 2004, ko nas je brez slovesa zapustil na{ dragi mož, ata, tast, dedek, brat in stric
Stanislav Cvetko
IZ BRATISLAVCEV 26
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi,
nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 12.
oktober 1997, ko se je od nas za vedno poslovil dragi sin in
brat
Bo{tjan Kojc
ZG. PRISTAVA 52/A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet in prižgete svečo.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Janezu Serdin{ku
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 65
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za dobre namene ter nam pisno in ustno izrekli sožalje.
Lepa hvala gospodu župniku Karlu Pavliču za opravljen obred in sveto ma{o, govornikom za poslovilne besede, vsem gasilcem, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem in za vse {e enkrat iz srca hvala.
Vsi njegovi
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AEROBIKE
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss.________
NAROČILNICA ZA
^iaimib'TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj j d o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
aigvl

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov/ Centra aerobike: _
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
me in priraiee:
Albin Jaušovec
PuSenci 4,8870 Ormož
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ormož • Spravilo pese poteka po načrtih
Zaradi presežkov znižali kvote
Pesa, namenjena ormoški tovarni, je bila letos posejana na 7835 hektarjih, od tega na 200 v Avstriji in 2600 na Madžarskem., nekaj čez 5000 hektarjev so ji namenili domači pridelovalci. Številke so precej nižje kot v najboljših časih, kljub temu pa je EU vsem pridelovalcem v deželah članicah zaradi presežkov sladkorja v Evropi znižala dosedanje kvote.
V	tovarni ocenjujejo, da bodo prevzeli okrog 360.000 ton sladkorne pese. Doslej so sprejeli okrog 60.000 ton in po teh začetnih podatkih se donosi gibljejo okrog 50 ton na hektar. Uradni pričetek kampanje s prižigom peči je bil 23. septembra, predelava pa se je pričela pet dni za tem. Prevoz pese je urejen s kamioni kot že minula leta, s to razliko, da prihaja letos nekoliko več pese po železnici iz Madžarke. Sladkorna stopnja doslej sprejete pese se giblje v povprečju okrog 14,27. Kampanja pa bo po predvidevanjih trajala do božiča.
V	TSO načrtujejo, da bodo proizvedli od 50.000 do 52.000 ton sladkorja, kar se je izkazalo, za preveč. EU je namreč znižala kvote vsem državam članicam zaradi stanja na trgu sladkorja. Kvota TSO ni več 52.973 ton proizvedenega sladkor-
ja, ampak le še 49.191. Vse, kar bodo proizvedli nad to količino, bodo morali izvoziti na svetovno tržišče po znatno nižjih cenah. Letos se bodo verjetno proizvajalci in pridelovalci prvič srečali s tako imenovanim C-sladkorjem, to je sladkor, ki presega določeno kvoto, cena zanj pa je nižja. Cena za peso je enaka kot lani - 44,92 evra po toni pese. Del pese, ki bo presegal določeno kvoto, pa se plača po nižji C-ceni. Breme se bo procentualno ustrezno proizvodnji razporedilo med vse kmete. Lani so dobili vso peso, tudi viške, plačane po A-ceni, ker niso presegli kvote.
O prihodnosti še nič znanega
S pridelovalci, ki jih je trenutno 1850, doslej pogodb še niso pričeli podpisovati, ker bi bilo to, po mnenju direktorja Jurija Dogša v
tej situaciji neodgovorno. Nihče namreč ne ve, kaj jih čaka, upajo, da se bo proizvodnja nadaljevala, vendar je vse odvisno od reforme in odločitve delničarjev, ali jih pod novimi pogoji proizvodnja še zanima. Teoretično je to lahko tudi zadnja kampanja v TSO. Pogodbe morajo sklepati najpozneje januarja, če želijo normalno poslovati prihodnje leto. Pridelovalce so obvestili, da kljub temu, da pogodbe še ne bodo sklenjene, lahko vsi pridelovalci prevzamejo karbonatno apno.
Po prvotnih načrtih naj bi bila reforma na evropski ravni sprejeta že novembra, ker se decembra začnejo pogajanja s svetovno trgovinsko organizacijo. Reformo sprejemajo na ministrskem svetu ter v parlamentu, čigar odločitev pa za ministrski svet ni zavezujoča. Direktor Dogša je povedal, da se govori, da parlament za-
Dim, ki se vije iz dimnika TSO, naznanja, da je proizvodnja v polnem teku. Zelo možno je, da je to za tovarno sladkorja zadnja kampanja.
radi dinamike svojega dela reforme ne bi sprejel tako hitro in bi bila potrjena šele januarja. Slovenija je seveda
Maribor • Mednarodna stanovanjska konferenca
Pomanjkanje stanovanj -evropski problem
Konec septembra se je pod pokroviteljstvom Javnega medobčinskega sklada Maribor končala 5-dnevna mednarodna konferenca na temo »Sociološki vidiki prenove stanovanj«. Njen cilj je bil podati smernice za možne rešitve izzivov pri prenovi in gradnji stanovanj, s poudarkom na socioloških vidikih, ter podati predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Svoje izkušnje so na konferenci izmenjali strokovnjaki iz Slovenije, Velike Britanije, Estonije, Litve in Madžarske, sicer člani sekcije Housing Sociology Group. Ob predavanjih in okroglih mizah so si udeleženci ogledali tudi stanovanjske soseske v Mariboru, Ljubljani in Kopru.
Tokratno srečanje v Mariboru je bila že 22. redna konferenca te sekcije. Strokovnjaki, raziskovalci, zakonodajalci in lokalne ustanove na stanovanjskem področju v Sloveniji se od osamosvojitve naprej srečujejo s številnimi problemi, kot so: pomanjkanje novih stano-
vanj za neprofitni najem, obnavljanje stanovanjih hiš, rekonstrukcija stanovanjskih sosesk ter propadanje mestnih jeder. Da se s podobnimi izzivi srečujejo stanovski kolegi tudi v drugih evropskih državah, so potrdile tudi zanimive razprave na letošnji konferenci. »Na eni strani
Napoved vremena za Slovenijo
če je vlažen in mrzel Luka (18.)> sneg prikuka.
Danes bo povečini sončno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah okoli 0, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo še povečini sončno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo na Primorskem zapihala burja.
smo bili priča zanimivemu poročilu o razvoju stanovanjskega trga v Estoniji in na Madžarskem, spoznanj in izkušenj pri revitalizaciji starih mestnih jeder v Litvi, na drugi strani pa so nam kolegi iz Velike Britanije predstavili ključne elemente evropske regulative na stanovanjskem področju. Našim gostom smo zelo nazorno prikazali tudi stanje stanovanjske gradnje v Sloveniji in projekte, ki jih želimo izpeljati v naslednjih letih,« je povedala direktorica Javnega medobčinskega sklada Maribor mag. Lidija Žvajker.
Ur
proti reformi, vendar njeni štirje glasovi pač niso odločilni. Evropska komisarka za kmetijstvo menda tačas opravlja individualne razgovore z državami, ki nasprotujejo reformi.
V negotovosti so tudi delavci, ki so zaskrbljeni za svojo prihodnost. O dogajanjih jih informirajo preko kolegija, izvršilnega odbora sindikata, na zadnjem zboru delavcev pred začetkom kampanje pa so bile reforma in njene možne posledice natančno pojasnjene. Nedavno so se v Ljubljani prvič sestali lastniki TSO, direktor tovarne in pristojni ministri oziroma visoki uradniki kmetijskega, go-
spodarskega, okoljskega in ministrstva za delo. Sestanek je bil informativne narave in z državne strani niso bile dane nobene obljube. Gre pa gotovo za pomemben korak informiranja pristojnih o težavah, ki pestijo edino slovensko tovarno sladkorja.
Jurij Dogša je še povedal, da se trudijo, da se ne glede na izid reforme na tej lokaciji zadrži neka gospodarska dejavnost, ki bo svoje surovine zajemala iz kmetijskega sektorja. Nadzorni svet je nedavno tudi uradno odobril nadaljevanje razvoja projekta o pridobivanju bioetanola.
viki klemenčič ivanuša
STE BILI POŠKODOVANI
v prometni
—^ - ^ nezgodi?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, vodnikova 2	080 1 3 14
ABA
PTUJ
IMt|anbiiii>.|i.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
štuki 26a IsmwGntfwM^ ■M.: 02 787-86-70, 041 716-251
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
^SC^CENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, Štukll, Tel.: 027879630
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in eleltírično orodje
•	vodovod in topiovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210