8. november 1973 • Leto IX., št. 32 (202) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks VSI Z ENAKO ODGOVORNOSTJO Na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Velenje, ki je bila v torek, 30. oktobra so glavno pozornost posvetili obravnavi problematike, ki jo je treba reševati vzporedno z izgradnjo 4. faze termoelektrarne Šoštanj in povečanjem proizvodnje v rudniku lignita Velenje. čini. Slišati je bilo, da je kvaliteta kruha zelo slaba in da bo treba čimprej nekaj storiti, da se stanje v zvezi s tem popravi. Poleg tega 50 odborniki sprejeli še vrsto odlokov, med njimi o ukrepih družbene kontrole cen, zazidavi v gradbenem kompleksu Pohrastnik, urbanističnem redu v občini v Velenju ter sklep o odpravi oddelka milice v Šoštanju. MILIUONTA TEHTNICA V NAZARJAH V četrtek, 25. oktobra je ob 6.30 prispela po tekočem traku izpod pridnih rok delavk v obratu GORENJE v Nazarjah milijonta tehtnica tipa REKORD. Kompleten material za tehtnice REKORD je iz domače proizvodnje. Z republiškim jesenskim krosom za pokal Dela so Velenjčani uspešno zaključili atletsko sezono, ki so jo pričeli s podobno prireditvijo — spomladanskim krosom. Obenem pa je bila to priprava zp. organizacijo Balkanskega prvenstva v krosu, ki bo meseca marca 1974 v Velenju. To bo velika preizkušnja, ne samo za atletski kolektiv, temveč vseh telesnokulturnih dejavnikov v Velenju. Več poročamo na športni strani. OBVESTILO BRALCEM Zaradi praznikov tiskarna tri dni ni obratovala in mi nismo mogli izdati Našega časa. Današnja številka je kljub zaostanku pestra in bralci bodo gotovo radi segli po njej. Vse naročnike, ki dobivajo časnik po pošti, prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino. Uredništvo Naš čas tako razširili celotno proizvodnjo. Vendar s tem njihov program še ni dokončen. Do decembra bodo u-redili novo jedilnico, sanitarije in garderobe. Tehnolog Martin REMIC je poudaril, da ima velike zasluge za razvoj obrata MGA GORENJE v Nazar-jih Jože KUDER, šef obrata, ki z njim živi že od vsega začetka, Slavko GERA-TlC kot vodja razvoja v GORENJU, ter delavci sami, ki so vestni in delavni. To dokazuje njihovo delo, saj izdelajo v eni izmeni 1300 tehtnic REKORD. »Do včeraj,« je nadaljeval tehnolog Remic, »smo izdelali 999.934 tehtnic. Na tuja tržišča smo jih izvozili 726.682, razliko 273.252 tehtnic pa smo prodali na domačem tržišču.« Občudovala sem te ljudi, s kakšno zavzetostjo in pripadnostjo so govorili o svoji mali tovarni, kako natančno so opravljali vsak svoje delo in nisem se več čudila, da so lahko v sorazmerno kratkem času izdelali rekordno število enega izmed svojih proizvodov. Ob njihovem nadaljnjem delu jim želimo še veliko delovnega elana, zadovoljstva pri delu in uspešnih proizvodnih rekordov pri izdelovanju malih gospodinjskih aparatov. Liza Podpečan-Kuhar V poročilu, ki ga je v zvezi s tem podala Hermi-na Klančnik, analitik v oddelku za gospodarstvo skupščine občine pa tudi v razpravi, je bilo poudarjeno, da imajo energetski viri v občini silno pomembno vlogo za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, saj že danes dajejo 40 odstotkov električne energije v republiki. Tako veliki viri, ki se bodo z izgraditvijo 4. faze elektrarne Šoštanj še povečali, pa terjajo veliko odgovornost od kolektivov, ki s temi viri upravljajo, kot tudi od občine in republike. Opozorili so, da je potrebno pri izkoriščanju naravnih bogastev Šaleške doline največjo skrb posvetiti problemom, ki jih poraja izkoriščanje tega bogastva. Zlasti v zadnjem času se je žejo spremenil videz doline. Izkoriščanje premoga zmanjšuje že tako skromne kmetijske površine, povečala se je onesnaženost zraka, vode in okolja. Predvsem Šoštanjčanom pa povzroča veliko problemov vlažnost zraka. Ker obstoja bojazen, da se bodo ti problemi z zgraditvijo 4. faze elektrarne še povečali, so odbornik; zahtevali, da je treba vzporedno z investicijo reševati tudi vprašanje onesnaženja zraka, okolja, vode, izgradnje objektov družbenega standarda, pridobivanja novih virov pitne vode, novih šolskih prosto- rov kot tudi vzgojnovarst-venih ustanov. Koristno pa bo treba izrabiti vodo pri proizvodnje e-lektrične energije za toplovodno ogrevanje, saj so sedanje zmogljivosti že povsem izčrpane. Da pa ne bi ostalo le pri izrečenih zahtevah, so odborniki zavzeli še stališče, da se še pred začetkom te velike investicije pristojni pogovorijo o teh problemih z najvišjimi predstavniki republike, seznanili pa bodo tudi združeno elektrogospodarstvo Slovenije. Te probleme moramo reševati z enako odgovornostjo vsi, ki bomo sodelovali pri načrtovanju in izgradnji novih elektroenergetskih zmogljivosti, saj je odgovornost pred delovnimi ljudmi doline in širšo javnostjo prevelika, da bi jo lahko uspešno reševala le družbenopolitična in samoupravna skupnost občine Velenje, so poudarili na skupščini. V nadaljevanju seje je bilo izrečenih več pripomb v zvezi z neurejenimi razmerami v kmetijstvu. Poudarili so, da je produktivnost v tej gospodarski panogi zelo nizka in da kmetijstvo, takšno kot je danes, nima perspektive; zato bo treba v prihodnje dati več sredstev za razvoj kmetijstva. Odborniki so opozorili tudi na pereč problem s preskrbo kruha v velenjski ob- INICIATIVNI Skupščina občine Velenje je na zadnji seji sprejela tudi odlok o ustanovitvi iniciativnega odbora za oblikovanje kmetijske zemljiške skupnosti v občini. V iniciativni odbor so imenovali naslednje člane: Edo Centrih (predsednik), Ivan Koren, Avgust Podgoršek, Ivan Kolar, Stane Ravljen, Rudi Sevčnikar, Rafko Ko-pušar, Ivan Stropnik in Marija Ažber. Prav tako je skupščina soglašala, da se za direktorja podružnice službe družbenega knjigovodstva v Velenju imenuje dipl. pravnik Alojz Napotnik, za ravnatelja glasbene šole Frana Ko-runa-Koželjskega Velenje pa profesor glasbe in dosedanji ravnatelj te šole Ivan Marin. Sprejeli so tudi sklep o izvolitvi dipl. pravnice Zibe Trampuš za sodnika občinskega sodišča v Šoštanju, ter dali soglasje k imenovanju dipl. pravnika iz Celja Jožeta Turka za namestnika občinskega javnega tožilca v Celju. Odborniki velenjske skupščine so na zadnji seji imenovali naslednje člane v odbor za prisilno upravo v termoelektrarni Šoštanj: Franca Slaviča, Ivana Gaš-pariča, Iva Klemenčiča, Iva Jamnikarja in Franca Potočnika. Pomemben dogodek so delavci v obratu malih gospodinjskih aparatov v Na-zarjih primerno proslavili. Zaustavili so delo in se zbrali na kratki slovesnosti, kjer je šef obrata Jože KUDER sprejel milijonto tehtnico iz rok obratovodje Antona HRENA, ter delavcem čestital za ta izreden uspeh in poudaril, da so tudi nadaljnje delo in uspehi odvisni od njih samih. V obratu malih gospodinjskih aparatov GORENJE v Nazarjih je zaposlenih 226 delavcev, od tega 152 žensk in 74 moških na težjih delovnih mestih. Pred slabimi tremi leti, ko je bil obrat zgrajen, je bilo zaposlenih 60 delavcev, ki so izdelovali tehtnice REKORD. Med tem časom so osvojili nove programe malih gospodinjskih aparatov in začeli izdelovati še: sušilne havbe, namizne tehtnice, 3-mlin, 3-mix, ventilatorje, rezalne stroje in kavne mlinčke. Letos maja so dobili prizidek in Direktor NAME naj javno odgovori Na seji skupščine občine Velenje so povedali, da veleblagovnica NAMA Velenje ni najbolje založena. Zato je bila izrečena želja, naj direktor tega podjetja javno prek našega časnika odgovori, kje so vzroki in težave, da je izbira v Velenju precej slabša kot na primer v Ljubljani. Kontrolorka Pavla Trbovšek izroča milijonto tehtnico mojstru montaže Stanetu Šmajsu Ljudje v krajevni skupnosti Tokrat smo se odpravili v Topolšico, kraj, ki je daleč naokrog znan kot zdraviliško naselje pa tudi po tem, da so krajani zelo marljivi. Veliko truda in denarja so vložili v reševanje komunalnih problemov, vendar svojih dosežkov nikoli ne obešajo na veliki zvon. Naš zapis o krajevni skupnosti Topolšica, kamor sodita tudi dva zaselka Lajše in Lom in ki ima 1200 prebivalcev, od tega 456 zaposlenih, 110 upokojencev in 37 kmetov, smo začeli urejevati pri voditeljici podružnične šole v tem kraju Ani Suligoj. »Problemov v našem kraju je nič koliko,« je začela svojo pripoved Ana Suligoj. »Vendar je zdaj zelo težko govoriti o njih. Vse je odvisno od vode, od termalnega vrelca. Ce bodo odkrili še močnejši in toplejši izvir, bodo s tem dane zelo velike možnosti za razvoj zdraviliškega turizma.« »Sedanje zdravilišče je TOZD splošne bolnišnice Celje,« se je vključil v pogovor upravitelj bolnišnice Drago Meh. »Trenutno zdravimo 300 bolnikov, ki so oboleli na pljučih ali drugih notranjih organih. Bolniki so v glavnem s celjskega območja. V takšnem obsegu bolnišnica nima ne vem kako rožnate perspektive. Zato je nujno, da začne poleg sedanje dejavnosti izkoriščati naravna vodna bogastva. Velike možnosti vidimo v razvijanju kopališkega zdravljenja z izkoriščanjem močnega termalnega izvira, ki doslej ni polno izkoriščen. Tako bi lahko našli v prihodnje rehabilitacijo tukaj zlasti invalidi z območja naše doline. Prav tako naj bi se v bodoče zdravilo v bolnišnici več bolnikov iz naše občine, ki zdaj v glavnem odhajajo na zdravljenje v druge kraje. Povečati pa se bo morala tudi povezanost z zdravstveno službo v občini.« Ce bo razvoj v Topolšici šel v tej smeri, kar predvidevajo tudi izhodišča srednjeročnega razvojnega načrta velenjske občine, bo treba vsekakor čimprej zagotoviti kraju tudi primeren trgovinski in gostinski lokal. »Zdaj sta v Topolšici dve trgovini, vendar nobena ni takšna, da bi lahko zadovoljila potrebe in želje kupcev,« je pristavila Ana Suligoj. »O nekem gostišču v kraju sploh ne moremo govoriti. Pred časom smo sicer imeli gostilno, vendar danes še te ni več. V sklopu trgovine je sicer manjša kantina, ki pa je ob nedeljah popoldne, ko je največ gostov, zaprta. Veliko je primerov, da obiskovalci sprašujejo in se čudijo, kako to, da ob nedeljah popoldne ni mogoče dobiti niti čaja.« Preden smo se poslovili od voditeljice podružnične šole, je spregovorila še o samih šolskih problemih. Starše in otroke najbolj zanima, kaj bo s staro šolo. Kdaj bodo otroci dobili boljše in lepše prostore? »To je edina šola v občini, ki še ni bila obnovljena,« je poudarila Ana Suligoj. »Ce bi hoteli šolo obnoviti, bi potrebovali najmanj 500 tisoč dinarjev. Po referendumu smo sicer do- »Iščemo takšne rešitve, da bi imeli organizacije z zanimivimi programi, organizacije, ki bi se ukvarjale s takšnimi dejavnostmi, ki bi pritegnile čimveč občanov. Večja bo dejavnost vseh, večji bodo uspehi pri reševanju krajevnih problemov,« je pripomnil predsednik krajevne organizacije SZDL. V Topolšici je zelo pridno tudi prosvetno društvo, v katerem je v zadnjem času vključenih vse več mladih. Zelo delavni so gasilci, od-bojkarji pa so jesenski del tekmovanja končali na prvem mestu. Da bi nas čimbolje seznanil s krajevnimi problemi, nas je predsednik krajevne skupnosti Tone Poljanšek popeljal na Lom. V tem zaselku živi blizu šestdeset družin, ki se prav letos spopadajo s trdim kamenjem in vlečejo vodovod v svoja stanovanja. Vendar vode ne bo za vse. Brez nje bo ostalo šest gospodinjstev, ki imajo svoje hiše oziroma kmetije na višini osemsto do devetsto metrov. Prav ta višina je kriva, da do njih vode tudi s pomočjo črpalk ni mogoče potegniti. Tako bodo morali še naprej loviti deževnico ter skrbno čuvati vodo, ki priteče iz dveh manjših studencev. Trdo je življenje prebivalcev na Lomu. Za kmeta na takšni višini ni dovolj, da mora biti zdrav, če se hoče preživljati, ampak mora delati tudi za dva. »Poleti delamo tudi po šestnajst ur na dan,« nam je povedal Alojz Jelenko, kmet, ki ima okrog dvajset hektarjev obdelovalne zemlje, v glavnem pašnikov. Poleg opravila na polju, košnje in dela v gozdu, morajo skrbeti še za cesto. »Do lani smo bili praktično odrezani od sveta. Cesta je bila takšna, da niti s praznim traktorjem ni bilo mogoče do nas.« Vendar je Alojz Jelenko kljub že malce načetemu zdravju, zbral toliko moči, da je poleg dela na kmetiji zmogel tudi boj s cesto, po kateri je lahko na svojo domačijo pripeljal traktor. Ko smo se vračali z Loma mimo Lajš, kjer bo v bližnji prihodnosti dograjeno letališče, proti Šoštanju, smo razmišljali o tistih ob-jestnežih, ki so obrnili prometne znake na cesti med Topolšico in Šoštanjem. Dovolj bi bilo, da bi se enkrat z avtomobilom popeljali na vrh Loma, pa verjetno tega ne bi nikoli več storili. Mogoče bi se celo potrudili ter jih takoj obrnili nazaj, v pravo smer. Onesnažena Paka Veliko kritik in grdih besed je že bilo izrečenih na rovaš umazanije in nereda. O varstvu okolja razpravljamo povsod. Skrb za lepše okolje in za čistočo danes ne more biti zgolj stvar posameznikov ali organizacij. Je nujnost in potreba, da ohranimo zdravje in lepoto življenjskega prostora. To pa je več kot kultura! Ste se v zadnjem času peljali ob reki Paki? Gotovo niste prezrli, kaj je pokazala zadnja povodenj. Ob rečni strugi od Šoštanja do Šmartnega ob Paki so na obrežno grmovje in drevje navešeni različni odpadki. Človeku, ki se pelje ob strugi, vzbujajo gnus. Precej zvišan nivo struge v minulem deževju in močan tok, sta pobrala papirnate, lesene in plastične zavržene stvari in jih na-vesila po grmovju. Prava ironija in svinjarija. Tudi voda ne more več pogoltniti vseh nemogočih odpadkov. Torej bo treba misliti na drugačno odmetavanje smeti. Pa tudi na očiščenje nesnage. Prepričan sem, da je nekdo dolžan skrbeti za strugo. Ce voda odnese kos zemlje ali most ali si napravi drugo pot, se kar najdejo ljudje in denar, da u-redijo in plačajo škodo. Nič manj nerodna reč pa ni nesnaga, ki je razvešena ob reki. Se bo našel kdo, ki bo očistil Pako neljubih priveskov, preden pride še višja voda, ki bi prinesla svinjarijo nazaj v stanovanja? Reki se ne mudi in ji ne smrdi. Je že vsega navajena. Ob njej pa živimo ljudje, vozimo se in vonjamo, gledamo in kritiziramo. Ali je to cena za plitvo kulturo? Naj pride odgovor, čeprav po vodi! Pepi Miklavc drago meh viktor zager tone poljanšek anica Suligoj alojz jelenko bili 200 tisoč dinarjev, vendar smo polovico tega denarja morali dati za obnovo prosvetnega doma. In kaj bi lahko napravili s preostalimi 100 tisoč dinarji?! Ničesar. Ali zelo, zelo malo. Zato smo se odločili, da damo ta denar za napeljavo vodovoda na Lom, ki je tudi zelo primeren za razvoj turizma. Z vrha Loma je prečudovit razgled. Tudi za smučanje so na Lomu zelo lepi tereni. Ce hočemo na Lomu razvijati turizem, mora zaselek najprej dobiti vodo. Zdaj so prebivalci Loma odvisni od dežja. Zbirajo deževnico in jo pijejo. Voda pa ne bo koristila le turizmu, ampak je življenjskega pomena za same prebivalce tega zaselka, ki morajo zdaj zbirati in piti deževnico.« Osnovna šola v Topolšici ima tri učilnice, zato ima en razred pouk popoldne. V šoli je tudi otroški vrtec. Ce bodo Topolščani dobili novo šolo kot je zapisano v izhodiščih srednjeročnega načrta razvoja velenjske občine, bodo dobili tudi večji prostor za varstvo otrok. Nekatere matere vodijo otroke zdaj celo v Šoštanj, ker je vrtec v šoli odprt le do trinajste ure. V Topolšici, kot še marsikje drugje, tudi nimajo ustreznih stanovanj za učitelje. Letos so dobili dva nova učitelja — družinski par, ki se morata začasno z dvema otrokoma stiskati v I garsonjeri v Šoštanju. Na šoli imajo tudi precejšnje težave s preskrbo z živili za mlečno kuhinjo. Ker vsega v Topolšici ne dobijo na naročilnico, morajo zato živila voziti iz Šoštanja. Vendar to ni tako enostavno. Po avtobusu ne smejo prevažati hrane. Trgovina pravi, da se ji tako majhnih zalog ne izplača voziti v Topolšico, zato si pomagajo kakor pač znajo in zmorejo. Ce bi bila v kraju primerna trgovina, tega problema prav gotovo ne bi bilo. Voditeljica podružnične šole je tudi potarnala, da se nekateri starši premalo zanimajo za šolski uspeh svojih otrok. »Na nekaterih šolah je obisk na roditeljskih sestankih tudi 100-odstoten, pri nas pa le 50 do 60. Ko smo letos napravili preizkus znanja med prvošolčki, smo dobili zelo spodbudne rezultate. Sest jih je že poznalo vse črke, tvorilo besede in tudi razumelo, kaj so prebrali.« Veliko bi lahko napisal o tem, kje so vzroki, da danes nekateri otroci ob vstopu v šolo znajo več, drugi manj. Kdo je kriv, da se še na začetku po- rajajo velike razlike v znanju. Prav gotovo k temu veliko prispeva selekcija: eni otroci lahko — so sposobni, da obiskujejo malo šolo, drugi ne. Ce pa se odločimo za prispevek ali nekaj podobnega, potem plačujemo vsi. Se veliko nam je povedala voditeljica podružnične šole v Topolšici. Precej pohvalnih besed je izrekla v zvezi z izvenšolsko dejavnostjo učencev. Sklenili smo, da bomo temu ob kakšni drugi priložnosti namenili več prostora. Naš sprehod po krajevni skupnosti pa smo nadaljevali s predsednikom krajevne organizacije SZDL Viktorjem Zagerjem ter predsednikom krajevne skupnosti Tonetom Poljanškom. Obiskali pa smo tudi kmeta Alojza Jelenka, ki je bil dolga leta občinski odbornik. Pri predsedniku krajevne organizacije SZDL smo izvedeli, da so pred meseci ustanovili aktiv predsednikov vseh organizacij v kraju. Naloga tega aktiva je, da usklajuje delo med organizacijami, da ne bi vsaka po svoje delala. Prvi sadovi takšnega usklajenega dela so se v Topolšici že pokazali. Avgusta so ponovno zbudili iz spanja mladinsko organizacijo, ki zdaj po nekaj letih spet pridno dela. Po nekaj letih zatišja je znova zaživel krajevni odbor rdečega križa. Pa tudi med taborniško družino Toplega vrelca je začelo počasi vreti. V Vegradu dve TOZD Tovarna usnja Šoštanj Komisija za delovne odnose objavlja prosta delovna mesta • 2 STROJEPISKI za določen čas (6 mesecev) Pogoj: končana oba tečaja strojepisja in najmanj 1 leto prakse in • KV STRUGARJA Pogoj: končana poklicna šola z najmanj petletno prakso. Rok prijave 15 dni po objavi. Za zasilni zakol potrebno potrdilo V posameznih primerih lastniki živine prevažajo bolne živali ali meso v sili zaklane živine v klavnico brez predhodnega pregleda in u-streznih potrdil veterinarske službe. Po določilih 52. čl. zveznega in 27. čl. republiškega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (U-radni list SFRJ št. 16/65 in SRS št. 4/67) mora i-meti posestnik zdravstveno spričevalo za živino, ki jo da v zakol, če meso ni namenjeno samo za domačo porabo. Ker v posameznih nujnih primerih ni mogoče dobiti zdravstvenega spričevala za živino, je lastnik živine dolžan, da pred naložitvijo bolne živali prijavi pregled veterinarski službi. Bolna žival je lahko iz hleva, kjer se je pojavila kužna bolezen. Nekontroliran promet takšnih živali pa predstavlja nevarnost za širjenje kužnih bolezni. Zaradi tega mora biti takšna žival pred odpremo v klavnico pregledana. Ce diplomirani veterinar ugotovi, da ni suma kužne bolezni, bo" dovolil od- premo živali z napotnico v klavnico. Po določilih omenjenega zakona je dovoljeno nakladanje pošiljke mesa, ki se s prevoznimi sredstvi odpravljajo drugam, če je pošiljko pregledal pristojni veterinarski inšpektor. To velja še posebno za meso v sili zaklanih živali. Takšno meso predstavlja posebno nevarnost za širjenje kužnih bolezni. Zaradi tega mora posestnik živine vsak ZAKOL V SILI takoj prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji. Ce bo pri veterinarsko-sani-tarnem pregledu ugotovljeno, da ni suma kužne bolezni, ali drugega vzroka o neuporabnosti mesa v sili zaklane živali, bo pooblaščeni diplomirani veterinar dovolil odpremo mesa v klavnico. Lastnik živine, ki bi ravnal v nasprotju z navedbami o ZAKOLU V SILI in s tem povzročil širjenje kužnih bolezni ali posredno drugih o-bolenj ljudi, nosi vso odgovornost materialnih posledic, vključno z u-vedbo upravno kazenskega postopka. Veterinarska inšpekcija pri SO Velenje Oktobra so bili v SGP Vegrad Velenje zbori delovnih ljudi, na katerih so proučevali analizo pogojev za organiziranje TOZD. Delavski svet SGP Ve- niki posameznih strokovnih grad Velenje je že lani ap- služb ter družbenopolitičnih rila imenoval komisijo za organizacij v podjetju. Po uresničitev ustavnih dopol- letu in pol dela je komisija nil. Dvanajstčlansko komi- ugotovila, da je v sedanji sijo so sestavljali predstav-fazi organiziranosti v Ve- hotel Gostinsko podjetje PAKA Velenje obvešča in priporoča Obveščamo vas, da igra vsak dan v restavraciji »JEZERO« kvintet »OTO PESTNER« iz Celja. VSAK TOREK JE RESTAVRACIJA »JEZERO« ZAPRTA (1. 10. do 30. i.). VABIMO VAS, DA OBIŠČETE RESTAVRACIJO »JEZERO«, KI JE OGREVANA. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE TOPLOVOD VELENJE, Koroška cesta razpisuje delovno mesto STROJNEGA TEHNIKA Pogoji: Začetnik z odsluženim vojaškim rokom in stalnim bivališčem v Velenju. Stanovanja ni na razpolago. OD po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj po rešitvi vloge. Pismeno vlogo pošljite na naslov podjetja, komisiji za prošnje in pritožbe pri zboru delovne skupnosti, Toplovod Velenje. Koncentracija misli je popustila, ko jih je zadel urednikov glas: »Predstavite znanca.« Nekaj časa sem pustila misli v prostem teku, da so svobodno ner-gale in se hudovale. Hip za tem so se uredile in resnično veselile, ko je bil naš znanec določen: izbrali smo Hinka Čopa. Nestrpna zaradi prijetne dolžnosti sem se takoj odpravila v Mozirje, kjer živi Hinko Čop že 47 let. Koncept, ki sem si ga pripravila, je splaval po vodi, ko sva si na vrtu pred hišo, kjer je presajal rože, prijateljsko segla v roke. Oči so se srečale in sedaj sem že zatrdno vedela, da ga ne bom predstavila kot predsednika občinske konference SZDL Mozirje, kot načelnika oddelka za gospodarstvo SO Mozirje in nekdanjega župana občine Mozirje, temveč kot človeka in tako mi je postalo pri srcu še bolj prijetno, ker se pač raje pogovarjam s človekom o njem samem kot pa o njegovih funkcijah. In nisem se zmotila, saj je po kratkem uvodu, ki sem ga zrecitirala, Hinko Čop pribil: »Naj bo, toda čim manj čvekanja in več dela!« Hvaležna sem mu bila, ker je namesto mene postavil piko na i. Pogovor sva nadaljevala v dnevni sobi ob okusno in zelo domiselno opremljeni mizici, ki je pod šipo prikazovala čudovito kolekcijo najbolj redkih primerkov prstanov od cigar, ki jih Hinko zbira in dobi prek prijateljev iz vseh koncev sveta. Na vprašanje, kaj je njegov največji življenjski u-speh, je Hinko Čop odgovoril: »Življenjskega uspeha nisem dosegel. Vem, da bi lahko več naredil, vendar so za to krive določene o-koliščine (razkorak med sredstvi in željami), nerazumevanje, neenotnost za doseganje ciljev vseh mogočih dejavnikov. Uspeh Gornje Savinjske doline je viden, ker se je že približala nekemu nivoju, nisem pa še kot prebivalec te doline z doseženim razvojem zadovoljen. Vesel sem, da smo uspeli vključiti višinske kmetije v sodoben tok življenja s tem, da smo zgradili gozdne ceste, da je problem elektrifikacije, ki je osnovni dejavnik napredka in povezave ljudi s svetom, rešen skoraj v celoti. Ne morem prezreti tudi dejstva, da se je povečalo š|tevilo delovnih mest in se tako mladim ljudem ni treba izseljevati iz doline.« Med NOB ste bili v partizanih? »Kot osemnajst-letni fant sem šel v partizane, vendar je bil moj delež bolj skromen zaradi let.« Katerih dogodkov se največkrat spominjate? »Mladih let, ko sem hodil na počitnice k staremu atu, ki je delal na žagi v Smartnem ob Dreti in diplome, ki sem jo opravil na Višji upravni šoli v Ljubljani.« Kako ste se počutili, ko ste spremljali tov. Tita, 1. julija 1971. leta po naši dolini? »To je bilo vsekakor posebno doživetje. V začetku sem imel tremo. Kmalu sem uvidel, koliko človečnosti je v njem, kako pristopen in duhovit je v razgovoru in postal sem sproščen. Spominjam se, da je takrat tov. Tito izrazil že- gradu možno ustanoviti dve temeljni organizaciji združenega dela: TOZD gradbena operativa in TOZD industrija gradbenega materiala ter samoupravno delovno skupnost skupnih služb. TOZD gradbeno operativo naj bi sestavljali vsi gradbeni sektorji v Velenju, Ljubljani, Beogradu in v Jože Jurkovnik Jože Jurkovnik, kvalificirani strojni ključavničar zaposlen v tovarni Gorenje, se je ponesrečil doma, ko je rezal pločevino na sodu, v katerem je bil poprej nitrolak. Le trenutek nepazljivosti in v smrt je omahnilo mlado življenje, polno nad in načrtov. Jože Jurkovnik je bil rojen 30. aprila 1954 v Ravnah nad Šoštanjem. Kmalu se je že srečal z življenjskimi tegobami. Ko je bil še majhen, mu je u-inrla mati. Kljub temu pa se je izučil na rudarskem šolskem centru za ključavničarja, za poklic, ki ga jc vzljubil in vestno opravljal, zdaj pa mu je postal usoden. Njegovi tovariši bomo pokojnega Jožeta Jurkovnika pogrešali. Nikoli več ne bomo videli njegovega nasmejanega obraza in slišali prijaznih besed, ki jih je našel za vsakega. Jože nam bo ostal v trajnem spominu kot dober tovariš in vesten delavec. Njegovi tovariši Nemčiji, sektor SIP (mehanizacija, avtopark, elektro-obrat) in obrat družbene prehrane s samskim domom. TOZD industrija gradbenega materiala ali gradbene industrije bo zajemala obrate v Selu (peskolom, betonarno, cementnine) ter v Smartnem (apna in tufa). Uprava s skupnimi službami bo organizirana kot samoupravna delovna skupnost skupnih služb. TOZD bodo razdeljene na delovne enote, ki bodo imele svoj samoupravni organ — svet enote. Na ravni TOZD bo tudi delavski svet, enako število delegatov obeh TOZD in samoupravne delovne skupnosti skupnih služb pa bo tvorilo skupščino delegatov SGP Vegrad. Samoupravni in ekonomski odnosi med TOZD in skupnimi službami bodo urejeni s samoupravnim sporazumom o združevanju, ki bo izdelan in podpisan predvidoma do konca tega leta. V statutih TOZD pa bo nadrobno opredeljena vloga in pomen delovnih enot ter njihovih svetov. Ker pa imajo v Vegradu izdelan že tudi razvojni program do leta 1980, bo sedanji fazi ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela sledila še druga, po kateri je predvidenih 8 TOZD. Vzporedno z organiziranjem TOZD pa poteka v Vegradu tudi reorganizacija dela in poslovanja. Kot je poudaril sekretar podjetja Rado Sivka proces izvajajo s pomočjo zavoda za reorganizacijo poslovanja iz Ljubljane. mt$