številka.	lr*t. . četrtek 21. <ltnvmbra 1 sUU.	le^ni XXIV.
JEdlaoat" tzhaia rtvaknit na	razun ne.lelj in
praznikov, zjutraj in zvečer oh T. uri. o ponedeljkih in po t>r«*nikih izhaja oh 9 uri z j ntraj.
Narnfntim «na*a :
<>he iz<iaiiji na leto . . . g|«i. '/'A HHmn večerno izdanje .	1 ■>•_
Zn po] leta, četrt leta in namene«; r ar. mer no.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-'očhe hrez priložene naročnin? *e utirava ne ozira.	''* J
"	""V	/
Na drobno ne prodajajo v T ril tu ajut-rnnje Številko po 3 nv«?, večerne Številke p« 4 uvč.; ponetleljake zjofcranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po l nvČ. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DMlSTVA .EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je !
Oglasi N
<e računalo no vr«t:ili v petitu. 'Ah večkratno naročilo primernim popu«<om. Poi«iana. o« mri ni«* in javne zahvale. i|o-t»iH<M oglasi iti) -c računajo po poirodhi.
V*i iloiiini rinile }iniilixiii nrrliiiUvu. Nefrankovani <lopi*i *e ne sprejemajo. Rokopisi te ne vračajo.
Naročnino. reklamne*je in oplate sprejema upmviiištvo. Naročnino in oulaae je plačevati Im-o Vrat,
VredniStre In tlakurmi se nahajata v ulici Carinim šiv. I'>. Innivulštvo, i»<1-prsivalštto In sprejemanje limernlot
v ulici Moiin piceoio iiv. .'I, II. nailatr.
izdajatelj in odgovorni urednik K ran G o d n i k.

Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 20. V odseku za $ 14. so pročitali poročilo poni. Ka i se rja ter sprejeli predlog Per-gelta, da je poročilo vzeti brez glasovanja na znanje. Sklenili so, da je zahtevati če v današnji seji nujno rešitev predmeta.
DlinaJ 20. Druga polna seja avstrijske delegacije se bo vršila dne 28. t. m. Na dnevnem redu je začasni proračun skupnih potreb za prve štiri mesece 1900.
Dlliiaj 20. Obrtni odsek je sklenil soglasno, da predloži v današnji seji zbornice poslancev nujni predlog, da je navedeni odsek proglasiti permanentnim.
Dunaj 20. Gališki deželni zbor je sklican na dan 27. t. m.
• Dllliaj 20. (Zbornica poslancev.) Poslanec P ie nta k je zahteval besedo, da utemelji nujnost predloga o zakonu glede državnih slug. Predsednik izjavlja, da mu .bode ustreženo koncem seje. Posl. K r b je zahteval, da je proglasiti obrtni odsek permanentnim. Posl. Kapferer je v imenu dotiČnega odsekn predlagal izrek graje posl. Kindcrmannu. Posl. Kaiser in <lr. so izročili nujni predlog, da o dovolitvi proračuna, novincev in nagodbe z Oger-sko ni smeti uporabiti § 14.
Zbornica je sprejela predlog odseka za izrek graje poslancu Kindcrmannu zaradi izrazov proti posl. Dvofaku. Levica je pred glasovanjem zapustila dvorano.
Sprejeli so v 2, in H. čitanju predlog pravnega odseka o oprostitvi kolkov in pristojbin o zaokro-žanju zemljišč, zakon o drž. slugah, permaneneo obrtneka odseka, ostale predloge za pomoč po ujmah oškodovanim krajem ter odklonila nujnost predloga Kaiser iti predlog posl, Kunkeja, tla se odpravi 14. Predsednik je želel poslancem vesele praznike. Prih. sejo naznani pismeno.
10
P O I) L I S T K K
Zajčki samostan.
Potopisna norela.
Spisal1: Ivan Gromozanski.
Le opoludne uhajajo v dolino solnčni žarki za malce časa ; takrat vlada živahno brenčanje kebrov, šumenje muh in komarjev, oglašajo se tički z svojimi najboljiini pesmicami, a rastlinstvo se napaja z solnčno svetlobo.
Vekoslav se ni ganil od Vande ; bila sta pa precej tiha.
Slavo sta vzela nadučiteljeva v sredino. Zdelo se je, kakor da imajo le-ti žive in važne pogovore. Koza in jaz sva šla zadnja.
Ko smo došli v hlad doline, zaprla je Koza svoj solnčnik.
»Zdaj pa prosim, da izpolnjujete svojo nalogo kakor moj vitez ter mi pripovedujete kaj prav zanimivega«.
»O čem in kaj pa slišite najrajši?«
»O čem in kaj!? Moj Bog! Taki ste gospodje dandanes; če hočemo, da nam kaj poveste, vam moramo polagati na jezik vsako besedo«.
Gotovo sem hotel svoj spol braniti z neovr-gljivimi argumenti, a pred nama je frfotala velika
Budimpešta 20. Zbornica poslancev je nadaljevala razpravljanje o kvotnem zakonu. Proti istemu je govoril Olnh, zanj pa Appouvi.
Vojna v jušni Afriki.
London 20. »Reuter« javlja iz Laurenco Man pleza z dne 13. t. m., da so si Boerci pri Colensu osvojili 12 vozov streljiva.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 17. jan. 1899.
(Zvršetek.)
Dr. Mazzura je odločno pobijal izvajanja drn. Pliverida, podkopavši vse njegove argumente z govorom, ki se je odlikoval z nekako državniško vsebino. Dr. Potočnjak pa ga je pobil z formo skrajnega levičarja, ali z resničnim, drastičnim risanjem naših žalostnih razmer, ki so v vsem svojem bit-stvu in svoji vseukupnosti zanikanje vsakega pojma svobode. V nas je svoboda mythos pravljica. Istotako na razpravi glede Reke je govoril dr. PotoČnjak in zopet kakor skrajni levičar. On je v našem saboru jedini skrajni levičar, a le to zopet relativno, primerno našim razmeram. Vsakako pa vrši on svojo dolžnost z najiskrenejim prepričanjem, in način, kakor on slika našo razmere, je najekla-tantneja obsodba današnjega zistema. V reški razpravi je narisal sosebno odnošaje v Primorju. Njegova posebnost je to, da ne skriva niti naših lastnih pogrešit, kajti tudi v reški razpravi je rekel odkrito, koliko smo mi sami krivi na svoji obnemoglosti v reškem vprašanju. Nam bo še prilika, da se povrnemo k tej razpravi, ko bo enkrat dovršena. Čujemo, da bo govoril dr. Mazzura. Ze to je jamstvo, da se ne vzdrži nijeden Pliveridevih argumentov.
Dr. Pliverid je svojedobno, kakor znano, pripadal opoziciji tako imenovanega centruma, ki je zahteval, da se nagodba izvrši tudi v onih
tiea čez cesto; — belo in črno perje in najbolj s račji glas uverila sta me, da jo bila to sraka.
Sraka j« zginila v zelenem bukovji desnih hribov t nič več je nismo videli, pač pa še čuli njen hreščeči glas, precej antipatičen, raztrgan alt; kar je hotela izraziti, nisem umel, Koza pa je menila :
»V našo družbo dobimo danes nekoga*.
»Zakaj ?«
»Ali ne slišite srake?«
»Umejete Vi sračji jezik?«
»Znam le slovenski in nekaj nemškega, a v nas pravijo, da srake naznanjajo goste«.
»Torej ste prav za prav lmbjeverna —oprostite to moje menenje !«
»Babjeverna ?! Dandanes — pojte no!«
Bila sva pri verskem vprašanju. Radoveden sem bil, kake nazore o veri imajo gospiee z dežele, bil sem torej hvaležen sraki, ki je naju spravila na to polje in sem spregovoril :
»Vi hudo sodite, gospica — morda celo prehudo; saj je vendar prav na deželi verski čut najbolj ukoreninjen«.
»Bil je, bil, a zginja. O tem pričajo najbolj prazne cerkve in polne gostilne. Z verskim čutom zginjajo pa tudi vse čednosti : poštenost, ponižnost itd. itd.«
Natisnila tiskarna konsoicija tista „Kdinost" v Trstu
točkah, kjer ista nekoliko pri volj nje Hrvatski. Tedaj je dr. Pliverid, vscnčiliščni profesor, pisal učenih razprav na nemškem jeziku, » katerimi si je pridobil lopo iine tudi izven mej Hrvatske. V teh razpravah je branil hrvatsko pravo, dokazujč, kako je Hrvatska tudi po nagodbi država in kako so nagodba ima tolmačiti hrvatskim pravicam v prilog. Lota 1893 je opozicija hotela dra. Pliverida kandidirati in se je pogajala ž njim v redakciji »Obzora«. Priznati so mora, da je on iskreno razvil svoje stališče in opozicija ga ni mogla voliti. Ali tega ni bilo pričakovati, da bi on kedaj stopil v vladni tabor. Res, da so ni strinjal s programom opozicije, ali po njegovem razlaganju nikakor ni bilo pričakovati kaj tacega. Se se spominjamo, kako je on tolmačil nagodbo in financijalno avtonomijo, zdiuženje z Dalmacijo in povrnitev Reke; vse to je moralo pasti v naročje Hrvatske kakor zdrelo jabolko. A kako stališče da zavzcmlje vladna večina nasproti tem vprašanjem, to-je dovolj znano. Nikako čudo torej, ako je prestop dra. Pliverida v vladni tabor provzroČil ob tej priliki neko nezadovoljnost v javnem meuenju. Nekateri so trdili, da je dr. Pliverid prestopil v vladni tabor jedino iz osebnih razlogov; drugi so rekli, da z namenom, tla večino predrugači v prepričanju, da bo tu v stanu z svojim delom storiti kaj dobrega za narod svoj. Mi nočemo preiskovati, kateri razlog je bil pravi. Bog jedini vidi v notranjost. Opozicijonalno novinstvo je bilo vsakako pripravljeno, da ga sodi najstrožje; in ako je bilo tudi prestrogo pod neposrednim utisom Pliverideve apostazije, v ognju polemike, mu tega nikdo ne more zameriti. Danes je možno hladneje soditi o prestopu samem in osobi sami. In zopet je možno danes trditi najapodiktičueje, da je opozicijonalno novinstvo imelo prav in da je dobro pogodilo, ko je reklo, da Pliverid ne bo mogel premakniti ni jednoga kamenčka v vladni stranki. Ta poslednja je njega povsem potegnila na-se in on se identifikuje žnjo. Dr. Pliverid ni
»Kateri so pa vzroki za to premembo«.
»Preveč vprašate mene, neuko deklico z dežele. Sicer pa pustiva ta predmet, ker je preresen, da l>i si žnjitii krajšala pot«.
Veliko resnobo sem jim čital na ohnazu, a kmalu se ji je povrnil hudomušni izraz.
Zopet jo bila stara Roza, živahna šaljivka, tla sem ji moral pridati priimek : Gadek.
»Pa no da bi me opisali kje v kaki povesti in bi pravili, kako neumna sem!«
»Tega pa so vam ros no treba bati. (Je bi hotel pisati o vas, bi vas moral črtati kakor bistrega škrateljna, česar pa menda ne storim kmalu«.
»Ste se-li morda vrgli na peanikovanje ? S« priporočam, da mi pošljete lepo vezan izvod — z zlato obrezo svojih pojezij, kakor hitro jih obelodanite«.
»Kaj še! Med kovače verzov, hvala Bogu, še nisem zašel. Pišem le potopise«.
»Kaj je to? Kaj no, za kakega ministra, ki hoče vedeti, v kakem stanju so naše eeste in poti. Gotovo morate navesti, koliko jarkov je ob cestah, da se kopljejo v nji! vrabci. Popisati morate, če je blata in kakšnega«.
Moral sem se smejati, a vedel nisem, se-li Roza šali, ali pa je res tako najivna.
(Pride še.)
J
človek p,»sehnega vzletu, ni človek, ki zna .sintetizirati (/vezati, sestaviti), I m h l i hi kakov položaj, bodisi kake dokaze, ni človek, ki hi znal zbrati in i>n|H>nirnti tudi z neumljivost jo svojih argumentov in svoji' logike. Ali, »ko dr, Pliverić ne zna zl>rati, pa zna zbirati, ako ne zna sintetizirati, pa zna analizirati (krojiti); ako im* zna imponirati z svojo .ogiko, pa zna navajati n;i proučavanja ; ako nima vzleta. p<i ima talent i, ima marljivosti, ima dok-trine in zna ja«no in zmerno eksponirati. Te vrline, katere j«- popre«I zastavljal v to, <la brani hrvatsko i trza v iio pravo, danes jih zastavlja v to, <la brani vlado, ali vladno večino in njeno politiko. Ne, njegova obramba, kakor je poučna in podrobna, vendar ne vspeva. Najnatančneja in najnčeneja analiza ne more obraniti stranke, ki nosi na sebi morila največ o od govor no h t za sedanji z i ste m v m o n a r h i j i in tudi za politiko n a li a I-k R ti H. Da je večina hrvatskega sabora drugačna, tudi odnošaji v monarhiji ne bi mogli biti taki, kakoršnji so. Ali ta večina mesto da l>i delala v hrvatskem in slovanskem zinislu, podpira Madjare in tnadjarizem ; namesto da bi povspešcvala rese nje hrvatskega vprašanja, mu dela zapreke. To je predmet, ki & ne da razviti v par besedah, niti v jednom članku, ki pa zasluži, da se razmišlja o njem in ga prouči kakor jako žalosten pojav javnega življenja hrvatskega.
Dinko I* o 1 i t e o.
Kedaj prenehajo vojne?
Slavni protojerej otee Jovan Hergijevič (Kron-siadskij), katerega štuje ves neizmerni ruski svet bolj nego prvega svetnika, imel je dne 4. deeem-bra bežečega meseca divno propoved o nestanovitnosti vsega ženinega in v njej si je tudi stavil vprašanje, da-li prenehajo kedaj vojne? Kakor posnemamo iz Varšavskega dnevniku od 10. dee-bež. leta, odgovoril je prečustiti gospod govornik o tem vprašanji t.o-le:
(> nobeni državi na zemlji ne moremo govoriti, da je nepretresljiva: vse države na zemlji boje se za svojo varnost; vse se o bo rož njej o od nog do glave; one se utrjujejo s trdnjavami in smrtonosnim orožjem : poti orožjem drže milijone vojsk in mogočne države posegnjejo na druge d r zave, velike in male. da bi jim odvzele mogoštvo in dežele in da bi same postale še mogočnejše, in ak<> možno, skušajo, da zavladajo na vsem svetu prav tako, kakor je skušal zavladati nekedaj Aleksander Makedonski, nedavno temu nazaj pa Napoleon prvi, in kakor skušajo to dan danes drugo velike države, rusko izjemši. Na zemlji ni miru in ga tudi ne bo, dokler ho svet stal in dokler bo vladal greli na svetu ; in vojne se bodo nadaljevale, s prenehljajarai, vse do konca pretresljivega tega sveta. Vse države na zemlji si stoje druga drugi nasproti v strašnem ohoroženji kopnih in morskih sil in v vsakem trenotku so pripravljene, ri.iuti druga na drugo in zadaviti in streti druga drugo se zemskega površja. Kakor bivše vojne služi temu v dokaz ti m I i sedanja neravna vojna v južni Afriki. No, ne samo zemlja, tudi nebo, mirno nelio, stoji v neprestanem ohoroženji, saj se vedno bori, da privede Bogu nazaj njegove ljudi. Ar-hangeli in angeli obletavajo po poveljenji večnega Stvarnika vso zemljo in mogočno zaščiščajo človeški rod od občnega kovarstva zlonačelnika-hudiča in njegovega temnega in prehildohnega vojaštva. Dokler bodo strasti vladale ljudmi — in one bodo njim vladale do »končanju sveta —, dokler bodo zemeljske države stale si v vseoroženji druga proti drugi, na zemlji ne bo miru do konca sveta ; konec sveta pa bo začetek kraljestva večnega, ne-pretresljivega. Krščanska vera, resnična oerkev Kristusova, nepremahljivo bojevanje kršcanov zoper zlo, in krščanska blagosrčnost privedete po nepreložljivi Božji sodbi vseh izbranih v to pre-želeno kraljestvo, ki se na vse veke ne pretrese.
Politični pregled.
TKST, -JJ. decembra l«yt».
Državni zbor. Zbornica poslancev je imela včeraj svojo zadnjo sej< ne le pred Božičem, ampak najbrže dotlej, dokler se položen je ne pojasni vsaj v toliko, da bo možno sestaviti definitivno parlamentarno ministerstvo. To je namreč toliko
kakor gotova stvar, da ministerstvo, ki lw» sledilo * larvjevemu, bo imelo sicer važno ali zelo omejeno nalogo in tudi temu primerno kratko dol>o življenja — .'i, 4, »5 tednov, k večemu dva meseca! Včeraj se je zbornica usmilila državnih slug in se je — da se stvar zopet ne zavleče — ako-modirala sklepu gosposke zbornice, vsprejemši za-1 kon zo uravnavo plač slugam, kakor ga je vspre-jela gosposka zbornica. O drugih zaključkih te zadnje seje je izvedel čitatelj iz brzojavnih poročil.
Danes pa je imela menda gosposka zbornica svojo sejo. Tudi ta je prav slavno zaključila svoje delo: s tun, da se je uprla jedni najpopularnijih zahtev.
Koliko bojev, koliko rezolviranja in petici-I joniranja. koliko pritiska od strani javnosti je tre-! balo, pred no se je vlada udala in predložila zakon | za odpravo čašniškega in koledarskega j kolka! Zbornica je hitela in je vsprejela vladno i predlogo in ni trebalo druzega, nego da bi tudi 1 gospodska zbornica pritrdila in zakon bi bil stopil v veljavo s 1. januvarjem 1(.H>0. In glej, stare kosti so se dvignile proti tej popularni zahtevi..! Kakor vse drugo, je tudi zistem dveh zhornie pri nas nekaj druzega nego drugod, v drugih kon-stitucijonelnili državah. Drugod je gospodska zbornica, ali senat, ali kakor se že imenuje, trezneji, konservativneji sestavni del parlamentarizma, je nekak dobrodejen regulator parlamentarne mašinerije. V nas ni tako. Do sedaj je bila glavna naloga te zbornice v tem, da je preprečala vsako od zbornice poslancev vsprejeto stvar, ako ni bila vladi po volji. Sedaj pa smo jo spoznali od druge stroni, kajti preprečila je vladno predlogo, in je s tem izrekla, da je sploh proti vsemu, kar bi moglo lajšati širjenje splošne izolira ž be. Ilotć ohraniti časnički kolek, ta iinjodijozneji davek, ker je davek na ljudsko izobrazbo, je demonstrovula, da je proti vsakemu napredku sploh. To že ni več regulator, ampak eoklja na javnem življenju!! Avstrijski narodi si menda zapomnijo ta — srednjeveški čin.
Mogočni gospodje niso hoteli o stvari razpravljati nujno, češ, da ne vedo, kako pokriti tisti lx»ri milijon, ki s kolkom odpade iz dohodkov države. V isti hip a so vspiejeli zakon za uravnavo plač slug, ki obreme.t a državo za tri milijone, in predlogo o odpravi eraričnih mitnic, neda bi vprašali tii besedico, kako se pokrije ta trošek. Ali prosimo, ne da bi kdo mislil, da se tudi mi ne veselimo teh zadnjih predlog, ampak povdariti smo hoteli le, kako Čudno je, da je (»drevenele gospode v gosposki zbornici le pokritje tistega milijona zu odpravo čašniškega kolka tako grozno skrbelo, da so stvar izročili še le proračunskemu odseku.
Morda se je zgodil čudež, da je ta odsek že v današnji seji predložil poročilo in da se stvar reši vendar pravočasno. Morda, ali težko verjetno. Na vsaki način pasi je gosposka zborni ha se svojim postopanjem pritisnila pečat očitnega nusprotstva splošni omiki. Vsa zbornica, p/nvimo. To ti*el»a povdariti, kajti tudi ob tem vprašanju nadaljujejo nemško-libe-ralni listi svojo perfidijo, trd <5, kakor da so le avto-nomistični členi zbornice vsprejeli oni sklep — in to po tajnem dogovoru z desnico poslanske zbornice —, a resnica je, da so tudi vsi liberalni členi gosposke zbornice glasovali za predlog, da se stvar izroči še le proračunskemu odseku, sklep, ki se po svoji nravi lahko vredno postavi vsporedno sklepu deželnega zbora istrskega za u vedenje šolskih taks.
Kriza. Grof Clarv je faktično že de m i sij o-niral, formalno pa še ni podal svoje ostavke. Menda je hotel počakati še današnjo sejo gosposke zbornice. Kriza je stacijonarna. Le toliko je gotovo, da bodoči ministerski predsednik bo dosedanji minister za železnice \Vittek. Gledč drugih dosedanjih ministrov je gotovo, da prestopita v novo mini-| sterstvo grof NVelsersheinib in minister za Galicijo Chledovski. Glede dveh pa je izključeno, da bi prestopila ; to sta Clarv sam in Kindinger. Ta dva sta absolutno nemogoča.
Grof Claiv je bil včeraj tako ljubeznjiv, da j se je v eksekuti > nem odboru češkega kluba osebno j poslovil. Z svojim poklonom pa je združil poskus, j da bi pridobil ('ehe, da bi vsaj njegovemu nasledniku i privolili, česar niso hoteli njemu dovoliti. Gehi i>a : dii so to insinuvaeijo odklonili, sicer istotako uljudno, j ali odločno. Clarv in češki poslanci da so se razšli ob zatrdilih uajvečega osebnega prijateljstva. Čehi da so zatrjevali, da ne gojč ni kakega oseb-
nega sovraživa proti grofu Clarvju, grof Clarv pa daje zatrjal, kako iskreno ljubi narod češki!! Da-li mu je šlo to «m1 srca?!
Slovenci, vladni sistemi in dosedanja
večina Obljubili smo bili, da se še povrnemo k govoru, ki ga ji' državni poslanec dr. Krek imel te dni v proračunskem odseku zbornice poslancev na Dunaju. Ta govor treba razdeliti v dva glavna dela : prvi del je pripovedoval, kako vladni zisteini postopajo z nami Slovenci, drugi pa, kako je postopala z nami — dosedanja večina, kateri mnohlap-čarili dosedaj s pravo nebeško potrpežljivostjo. Prvo poglavje je znano vsevprek in se je tudi že toliko pisalo o njem, da gospod dr. Krek pri najbolji volji ni mogel temu predmetu najti strani, ki bi delovale na nas kakor novost. Omejiti se je moral na to, da je reka pitu I i ml, kako grozen je narodni pritisk nasprotnikov v Primorski, na Koroškem in Stajarskem ; koliko duš nam je že ugrabil ta pritisk in koliko rodne grude odvzel. Ali govornik je rekel, da umeje tak tekmovalni boj med narodnostmi, torej tudi ta uničevalni boj proti rašemu narodu.
.leden zgublja, drugi dobiva. In umevajoči nrav takih bojev, ne zamerja toliko ni Lahom ni Nemcem, pač pa z a in e r j a z i s t e in n v l a d e, o b soj a v 1 a d o, o b s o j a j o, ker j e p o-tujčev a nje v n a s ura ti n o, o d d r-ž a v e a v t o r i z i r a n o. Vlada vzdržuje ta usodni hoj proti našemu narodu, birokracija nam jo nasprotna skoro brez izjem - tako je rekel dr. Krek, a kdo bi mu mogel oporekati ?!
Potem je prešel govornik na veležulosten predmet, ki vzbuja v slehernem Slovencu jezo in ogorčenje. Pripovedoval je, kako ta narod slovenski ni zaslužil takega postopanja od strani države. T a n a š n a r od t u n a j u g u j e bil obrne j n a s t r a ž a z a p a d n emu i n z a-četna postojanka v z h o d n e ta u k u l -t u r n e in u svet u. A kako mu plačujejo državniki ? S tem, da so se postavili na stališče, da treba najprej te Slovence potuj č i ti in potem še-le da bo mogla država začeti vpšiti svojo veliko nalogo na Balkanu. V našem narodu ni revolneij-skega značaja. Ali tako postopanje vzbuja v njem otožno resignaeijo in obup, a tema se pridružujeta še revščina in korupcija, ki je v spremstvu potujčevalnega zistema; in vse to — je vskliknil dr. Krek — mori naš narod in ga vspoaablja vedno bolj za materialistične in revolueijske ideje...!
Vlade so se v zadnji čas bavile z različnimi vprašanji, z našimi se niso nikoli.
Potem je vpraševal govornik, ali naj se res ohrani nadvlada jednega naroda, ali naj se državne koristi res identifikujejo s koristmi jednega naroda?! To vprašanje zahteva odgovora.
Do tu bi bil prvi del Krekovega govora. Vse to je znano in se je mnogo pisalo o tem.
Drugače je z drugim delom : x razmerjem med dosedanjo večino in Slovenci. Sicer je znano že precej tudi to poglavje, a govorilo in pisalo se dosedaj ni mnogo o tein, vsaj od kompetentne strane. Ker pa je tudi v tem razmerju mnogo krivde na prekčrnem položaju naroda slovenskega in hrvatskega v tej polovici države, je bilo povsem umestno, da je dr. Krek izrekel odkrito besedo tudi na to stran. Menil je:
«V državni zbornici je živela z malim presledkom — od I. 1H7(.>. večina - desnica —, ki je imela odgovor na gornje vprašanje. Nj«*" odgovor slove kratko : Izvrši naj se usta v n o x a j a m č e n a r a v n o p r a vnos t. Njen glas se ni poslušal. Svoje prepričanje je dokazovala le bolj z s v o j o eksistenco in a k a d o m i š k i, nego praktiškim izvrševanjem svojega načela. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da ga izvršiti ni mogla. Ko se je hotela vzmftči do prakse, pa je padla.
V ti večini je bilo mesto tudi za zastopnike južnoslovnnskcga ljudstva. Vsled posebnih zemljepisnih in drugih razmer, v katerih živi tu ljudstvo, bi bilo treba rešiti celo vrsto vprašanj, predno bi se bilo uvedlo od večine povdarjeno načelo. — Zato in - kedo ve, zakaj še — so tudi des-niške vlade pritiskale vedno na stran ta vprašanja. A nam je bilo vedno gorjd! Naši zastopniki so posredovali na vladi; poučevali so jo v naših razmerah ; storili so, kar so mogli. Mnogo se je pričelo, ali do mala nič se ni izvršilo in tako smo živeli žalostno življenje pepeluške vsake vlade in revčka večine. Vodno mi je bilo sila hudo,
kedar srni ču I v zbornici, ko mi tožili zastopniki družili narodov, kako sc jim godi, kako so zatirani. In mi nimamo ni zraka, da d i še m o !>
Tako je: od dosedanje večine nismo mi Slovenci in Hrvatje dobivali docednj nego akadetni-ške deklamacije in platoniška zatrjevanja, da imamo tudi mi vso pravico do popolne jeilnakopravnosfi, ali od strani večine nismo še doživeli nijednega odločnega koiaka v ta namen, da 1 >i to lepo načelo jednakopravnosti tildi v nas zadobilo praktično veljavo: da bi z lepimi besedami prihajal tudi slasten kruh. Kadar-koli smo se oglašali in bodisi z najnujnejšimi in lik rutu tildi najskromnišimi zahtevami — nikoli ni bil — tako za nas tolažili dobri prijatelji na desnici — pravi čas za to. In tolažili so nas s prihodnjimi boljimi časi. In mi smo se brzdali, pokoreči se raznim obzirom. A tudi tej obzirnosti do prijateljev na desni mora biti enkrat, kraj, kajti nam gre za kožo za življenje.
l)r. Krek jo črtal potem na razsežno naše skromne težnje v posamičnih pokrajinah. Morda se povrnemo še k temu odstavku. Zaključek njegov sicer danes nima več pravega pomena, ker Clarv že odhaja. Ker pa ni izključeno, da bo prihodnje ministerstvo precej podobno od stopajoče mu, naj ostane v spominu tudi ta zaključek, kateremu se priključujemo tudi mi brezpogojno. Glasi se:
»Pa pridi, kar pride, naša dolžnost je, da vladi jasno izrekamo, da ji ne z a u p a 111 o. Pripravljeni smo tudi na žrtve. Na glasovanju o proračunskem provizoriju pokažem o j a s n o svoje nezaupanje. Doslej so slovenski zastopniki vedno podpirali vlado. Vlade jih niso poznale. Morda kakor opozicijska stranka vzbudimo toliko pozornosti, da se spomni tudi vlada, da južni Slovani bivamo in hočemo bivati*.
Vojna v jušni Afriki, /bojišča ni danes znamenitih novih vesti. O položaju, v katerem se nahaja general Gataere, ni dobil vojni urad v Londonu nobenega poročila. () drugih generalih slišimo, da — rekegnoseirajo in se potem vračajo zopet na svoja mesta.
Ko smo pisali, kako javno menenje na An-gležkem zahteva, da se pošlje v južno Afriko še vedno več vojakov, smo vprašali na tem mestu večkrat: odkod jih vzeti? Sedaj smo dobili odgo-voz na to vprašanje.
Iz Bruselj a poročajo namreč, da je tamošnja policija zaprla nekega agenta, ki je nabiral dobrovoljce za angležko vojsko, in ž njim nO takih novakov. Tudi v Hamburgu so zaprli angležkega agenta. Pa tudi bliže nas nabirajo premeteni Angleži bedake, ki bi hoteli nesti svojo kožo naprodaj za Angleže.
Kakor poroča »Agramer Tagblatt*, sta se v A radu na Ogerskem mudila te dni dva angležka častnika, katera sta na skrivaj novačila za vojno v južni Afriki ter tudi res zvabila nekaj ljudi na limaniee.
Kje so pa sedaj, vprašuje omenjeni list, hrabri j in ponosni sinovi Alhiona, ko gre za čast domo- J vine? Zdi se nam, kakor da smatrajo, da bi otlo predrago, ako bi z lastno kožo plačevali čast do- ' movine. Upajmo, da oblasti napravijo konec temu angležkemu lovu na ljudi.
Vse to grozničavo prizadevanje Angležev, da j vzpostavijo svojo moč v južni Afriki, se bržkone izjalovi tem ponosnim trgovcem z zlatom, dijamanti in ljudmi. Upajmo, da v tej nejednaki borbi premore mali David orjaka Golijata ter da se uresničijo krasne besede, katere piše »Obzor« ob zaključku svojih razmišljanj o vojni:
Evo, krasen prizor o zatonu stoletja, divna tolažba malim in šibkim : ne, denar ni vse, ne orožje, ne številna moč, ne veličina in sila : viša, silnejša in močnejša, nego vso to, je: samozavest, ideja, navdušenje. Ne, materija je slabejša od duha, od ideje. Egoizem in materijalizem se topita v nič i.a plamenu vzvišenega altruizma, svete oorbe za svetinje ideala in ideje, ki dajajo pravico do obstanka tudi številno malim in šibkim narodnim organizmom . . .
Domače vesti.
Seja odbora pol. društva »Edinost«, napovedana za jutri, je odložena in ho po praznikih.
Župeupraviteljciii v Bazovici je imenovan veleč, gospod Fran Scliiffrer.
Imenovanje Višjimi poštnimi oticijali so imenovani Ivan Malabotieh, Ereolano Orlic h in Fran Riavitz v Trstu.
Smrtna kos«. V Pulju je umrl včeraj v 'M. letu svoje dobe in po dolgotrajni in mučni bolezni tudi mej tržaškimi Slovenci obče znani črko-stavec, gospod Anton Kocijan. U pokojniku pravi »Naša Slogu«, da je bil mej onimi stavci, ki SO v Primorju zasadili kiti steblu hrvat*ko-sloven-skih stavcev. Pokoj duši njegovi!
Občinske volitve v Kastvu. Došla brzojavka nam javlja, da je v dragem razredu hrvatska stranka dobila 224, italijanaška K rutice va stranka pa 4!!!
»Pieeolu« zopet naš poklon. Ko je nasamaril svoje Čitatelje, da je v III. razredu hrvatska narodna stranka zmagala le za 10 glasov, je to la-žnjivo proroče lagalo dalje, da bo v dtugem razredu i stota ko huda borba, ker so se baje tudi ljudem na Kastavščini »odprle oči !« O da, na Kastavščini so odprte oči, da dobro vidijo, kake so lahonske komunalne uprave; in ljudje so šli tja in so volili — za (Mišteuo hrvatsko stranko!! llaz-inerje 224 pr.iti 4, kaže pač plastično, kakova je bila ta od od Piecola« napovedana »huda borba«.
V prvem razredu pa je danes naša stranka zmagala celo jednoglasno. Volitve so torej sijajna manifestacija proti vsem mahinacijam naših nasprotnikov.
Tržaftki mestni svćt. Sinoči je bila XXXIV. j javna seja mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal nainestniški sveto-| valeč pl. .Jettmar. Navzočih je bilo ;IH svetnikov.
Po prečkanju in odobrenju zapisnika zadnje ■ seje je župan priobčil pismo ga. Sueida, kapitana j parnika «Berenice», v katerem se zahvaljuje za dar 1000 gld., kateri znesek je mestni svčt poslal i uslužbencem omenjene ladije ter naznanja, da so del tega daru porabili v podporo družin, katerih udje so umrli za kugo.
O nadaljevanju predloga gledč preosnove mestnih uradov se je stavilo več dodatkov in sprememb, zlasti so učiteljstvu >višali plače. Občinsko i doklado na pridobninski in rentni davek so zvišali j namesto na 20°/0 na 22°/w. Nazadnje je predlagal i tir. Venezian, naj mestna delegacija strogo pazi na I to, da bodo občinski uradniki vestno vršili svojo | dolžnost.
Ali velja to tudi za občevanje z j slovenskimi strankami?! Gospoda Vene-i ziana bi prosili malce pojasnila.
Prihodnja seja bo jutri. Že zopet Je tu se svojimi jeremijadauii! j Tako si boste mislili, dragi gospod urednik. Ali imejte potrpljenje z mano, saj hočem le dobro. Tudi črtati ne smete, če sem napisala kako hudo, saj je tudi meni hudo pri srcu.
Naši možje zlorabljajo svojo pravico, svoj ugled, svoje uiožko dostojanstvo. Uprav malenkostni so postali nasproti narodnemu ženstvu. Oni mislijo, da jih ni kdo ne sme grajati in da ženska ne sme soditi o narodnih grehih inožkih. Menijo, da ženska ima ozko obzorje in zato naj pohlevno stoji v kotu. Ali tudi žena slovenska se je jela vspenjati više, tudi njej se polagoma širi obzorje, da more prav sodi:i o strastnih borbah med Slovenci. Tudi žena se je jela zavedati svojega božjega izvora in duh jej stremi po jednakoprav-nosti z možem. Tudi ona se hoče dvigati na krilih prosvete, tudi ona se čuti poklicano že po svojem božjem izvoru za sodelovanje na preosnovi človeške družbe. Tudi ona hoče biti sotrudnica na delu za boljšo bodočnost človeštva. Tudi marsikateri ženi se je obzorje razširilo tako, da vidi marsikaj, česar možki — ob vsej hvaljeni modrosti svoji no vidi! .le pač tako, da ženske ne slepi tako strast kakor možke, Možki se vrte v vrtincu strasti, izhajajočih iz sebičnosti, in ta vrtinec jih suče kakor hoče. In žena, zavedna žena, naj bi mirno gledala vse to, naj bi mirno gledala, kako pojavi možke strasti rušijo podlage vsemu dobremu, bodočnosti naroda?! Nikakor ne. Prav njo veže dolžnost, sveta dolžnost, da poseza vmes, v vrtince, ter kliče: Za menoj! Rešite se! Z milim glasom naj opozarja rojake na opustošene livade. Žena naj opominja rojaka, koliko zakladov krije domovina, katerim je gospodar on, jedino on ! Samo dvigniti jih mora !
Mar me ženske ne kličemo po vsej pravici : Delo za bodočnost naroda je bilo poverjeno vam,
a kaj ste storili?! Vihar sovražtva lwsni po domovini, iu mej tem viharjem jej trga tujec kos ra k«»solil ! Vi se koljete med seboj, a sovražna sila nam deco trže iz naročja! Vi se In.rite za »vzvišena načela«, tujec pa zistematično spušča kapljo za kapljo strupa v čustvovanje ljudstva, mu zastruplja bitstvo in ubija značaje. Tako je ob periferiji : koliko ekzisteneij se nam pogublja moralno in narodno !
Vi možje pa se ne menite za vse te pretresljive pojave in se prepirate dalje za vzvišena načela, kakor pravite.
Koliko ste zakrivili! Kolika je mera krivice, ki jo prizadevate irurodu ! Zavedite se vendar enkrat te krivice. Sledite klicu rodoljubre žene in poj te na delo. Delo, ki prinese narodu koristi, vam pa blagoslova miru in sladke zavesti, da ste storili dobro. In žena, zavedna žena vam bo stala na strani in vas bo blagoslovljala in — spoštovala. Potem nastane harmonija mej vami iu ženo. Potem ne bo mož imponiral ženi le s tem, da je slučajno — mož, ampak se svojimi vrlinami. Tako spoštovanje je pravo, je edino dostojno moža, ki naj bo - krona stvarjenja.
Z m a g o s 1 a v a.
Knjige družbe sv. Mohorja so prišle v Trst ter jih razdeljujejo družbini poverjeniki. Pri Novem sv. Antonu jo prevzel poverjen iitvo mestni kapelan g. Ante S t e m b e r g e r, kateri stanuje nad zakristijo. Ako želi kdo letošnje knjige, naroči jih lahko pri njem.
Odbor Kii nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik nam je poslal sledeči razglas: Nanašaje se na razpis podpisanega odbora od dne 1. julija letos, daje se na znanje, da bodo nastopni gospodje razsojali konkurenčne načrte za Prešernov spomenik: Aškerc Anton, mestni arhivar; Dutte Jan, mestni stavbeni svčtnik ; Franke Ivan, e. kr. realčni profesor ; Govekar Fran, pisatelj ; Klinar Anton, deželni višji inženir; Pavlin Fran, o. kr. višji inženir iu Subie Ivan, e. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol.
K poročilu o koncertu društvu »Kolo« Po neljubi pomoti je včeraj izostal iz tega poročila odstavek, ki je omenjal igro. Omenjamo torej danes, da se je kakor zadnja točka uprizorila igra »Gluh mora biti«. Igra je pač burka in je kakor taka dosegla svoj namen. Pripomniti pa moramo, da se nam ne zdi umestno, da se na take bogate programe in takih veselic postavljajo take ne veliko vredne igre. Glede uprizorjenjn povemo lahko na kratko, da je gospod Sosič najlepše izvel svojo ulogo, za njim pa bi omenili gospieo Votičevo. Le-ta kaže talent, ki pa treba še — šole. Tudi sluga jo je precej dobro pogodil. »Ljubimec« pa nam ni nikakor ugajal, ker je govoril premonotono in prepatetičuo. Igrahu naj si zapomnijo, da na odru mora pulzirati življenje, resnično življenje, kakor se snuje in giblje; na odru se morajo gibati ljudje od krvi in kosti, kakoršnji žive v resnici. Tudi to smo izrekli le v vsej blagohotuosti.
Ural no društvo »Jubilej« v Mavhlnjah je imelo dne 17. t. m. svoj redni občni zbor. V odbor so bili voljeni : starosto g. Janko Urdili, njega namestnikom g. Josip Pcrnarčič, dennrničarjem g. Josip Legiša, knjižničarjem g. Josip Kobeiieelj, tajnikom g. Avguštin Terčon.
Zumciijnnje bakrenega denarju (komadov po 1 tivč. in l/a »ve.) Več trgovinskih iti obrtni h shornic je prosilo finančno ministerstvo, da naj podaljša rok za za zamenja vanje tega denarja. Mini-(Dalje na četrti strani.)
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessaodro Levi Miiizi v Trstn.
Piuzza Kosario žtev. '2.
(fiolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali. zrcalili in slikali. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu mi zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, Urez d u U i sc za to kaj zaračunalo.
Hterstvo ni ustreglo tej prošnji, torej novčići in pol novčiči |m »stanejo /. zadnjim dnem tega leta neveljavni.
Odpadkov *tavUčnega gradivu, kakor zemlje, opeke, kamenja itd. ni smeti odkladati na javnih eestali, kakor se to zadnji čas često godi v mestu in predmestjih. Magistrat opozarja, da zadene stroga kazen vsakogar, proti komur !»i v tem pogledu došle pritožite na magistrat,.
|j|»ydov pariilk «Boheniia«, ki je prispel včeraj jutro iz Aleksandrije v naše pristanišče, je do Uit oli 11. 111' i predpoludne dovol enje za izkr-eavanje. Na krovu je l>ilo ll? potnikov, med njimi dva avstrijska vojaška begunu, ki sta avoječasno desertirala / e. in kr. vojne Indije Hudapest* ter se potem sama javila našemu konzulatu v Egiptu. Poslali so ju mornarski oblasti v Pulj.
Požar je nastal včeraj ob 4. uri zjutraj v nekem stanovanju hiše št, •». v uliei S. Miehele ter je provzruČil škode za 100 gol d. Prebivalci imenovane hiše so že pogasili ogenj, prod nO so prišli gasilei.
Tatvina. Delaven trgovca Josipa Mellerja iz ulice Aeipiedotto št,. 14 je včeraj, ko je z železnice vozil razno blago v skladišče svojega gospodarja, neznan tat ukradel z voza zaboj s 2f> kilogrami Čaja v vrednosti HO gld. Zaboj je označen z št. 77 i. Stvarjo prijavljena redarstvu.
Nove menične goliee (blanketi). Z novim letom pridejo v promet tudi nove menice v kronski veljavi. Dosedanje menice se pravočasno umaknejo iz prometa, a se bodo lahko tudi po 1. jami varju 11)00 zamenjale za nove.
Dražbe premičnin. V petek, dne 22. decembri! ob 10. uri predpoludne so bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v uliei Navali št. 40, hišna oprava; v ulici R i so rta št. 1B, konji; v Skorklji št. 337, ,:išna oprava; v ulici Roiano lt. hišna oprava ; v ulici Chiozza št. 22, hišna oprava.
Različne vesti.
Spomenik cesarici Elizabeti v Budimpešti.
Dno 10. t. in. je v prostorih ministra-predsednika j zboroval odbor za postavljenje spomenika blagopo- ! kojni cesarici Elizabeti, o čemer se je konstatiralo, da je v ta namen nabranih že 727.000 gold. Te dni razpišejo natečaj za načrt spomenika.
Telefon Sredec-Bukarešta. S 1. januvarjem 1000 izročijo javnemu prometu telefonsko zvezo med Sredcem na Bolgarskem in Bukarešto v Romuniji. V Donavo so položili med mestama (rjiir-gjevo in Ruščuk kabel, katerega stroške trpi de- t loma bolgarska, deloma romunska poštna uprava.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnjo vesti.")
1» ori ca 21. Zbrani slovenski volilci velepo-sestva so si postavili samostojno kandidatom župana Oskarja Gabrščeka v Tolminu.
Dllliaj 21. (Gosposka zbornica.) Na nujni predlog vit. pl. Czvhlarza je zbornica pritrdila odpravi časniškega kolka. Dotični zakon je sprejela v vseh treh čitanjih.
Dunaj 21. Kuezonadškof pražki baron Skre-bensky je danes v posebni avdijenciji položil p» i-sego v roke cesarjeve.
Petrograd 21. Carski reskript do finančnega ministra \Vitteja pravi, da je finančni odbor na nkaz carjev in na željo \Vitte-a proučil sedanje položenje denarnega tržišča in je predložil carju rezolucijo, ki potrja, da so \Vitte-jeve odreilbe umestne, ('ar izraža svoje prepričanje, da bo Witte v sedanjih mimo-idočih težavah znal čuvari interese države in narodnega gospodarstva, povdarja energijo in spretnost Witte-a in zaključuje z izrazom odkritosrčne hvaležnosti.
Vojna v južni Afriki.
London 21. »Times« javljajo iz Modder-Ri • verja od 16. predpolu<lne: Do sedaj ni l>i 1«> nika-kih nadaljnjih bojev. Danes sti si obe strani do-poslali napovedbe o ujetih in ranjenih.
Ottavva 20. »Reuter« javlja: Drugi kana-diški koutigent bo sestavljen od 3 poljnili baterij in treh švadron lovcev na konjih, vsega skupaj 1050 mož.
Um m F. PETECH
TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
Istrska in dalmatinska vina i/ najslovečih kleti. <'ene brez konkurenee, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko novo Hno -it). boljše :{•*. Dalmatinsko ti no 40. Opollo novo fino v v »a kej množini v Midčkili in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s
poštno dopisnico,
PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
tnc kašlja j).
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosii, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
Skatljica z navodilom po 30 nvč. i>vbiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, , Pri dveh zamorcih"
občinska palaca, Trst.
Zunanje naročbe izvrfiujujejo se pobratilo ošto.
				
•-	-•-	-SO«-	-•-	♦
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: noreilnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinuje ulica Canntia Siv. 3, od 9. - il. in od 2. - 4. •	ioi	•-
Pričnimo najlioljfti v, raftiiimi patentiranimi norostmi lastit« H 1 /nuja I m* telinlftno ilnvrftoui
g lasovirj i
»litim hi> iiajlxil.il> in n»Jo«nej« ilireklint pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagatolju.
Trst -- Bor/u i trg številka tt — Trst
BS	Ilustrirani katalogi mi /alitevanjo franko.	IjjH
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva /.a Jedilnice, spalnice in spre-jeniiiiee, žimnic Iti peresnlc. ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalinu-insko črno vino. Dobr.i kuhinja, domače klobaso. Gostilna je odprta vedno do I. ure popolnoč . Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
M O K A
iz sloveeegti valjienega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju
(lobi so mi debelo pri
Ales. Rupici & C.o v Trstu
Via dello Si|uero nuovo
mt drobno skoro pri vseli večjih trgovcih.

Prva tržaška tovarna
aparatov n lanravljame pin acetilena
premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899.
tvrdk« ROCCO & C. v ulici flanitk i«. 9.
Autorizovani instala

terji plina, vode in plina acetilen.
Auarat na acetilne oil Josipa Roeco, patentiran v Avstro-Ogeraki je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, n»> eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev V^prejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za biSe, restavracije, gledališču in mesta pod najugodnejšimi pogoji
Velika zaloga
iiajluiijt-ga
apnenega kisleca,
katerega kilogram daje 1)00 litr. plina.
Velik izbor
Isvetilnic
^	in pri|iit>lkiiv
/a razsvetljavo.
PSECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE
„ACETILEN"
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vilej, kijoske in mala m 'ta).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje
dovodov.	'
Pisarna in zaloga	Delavnica
uliti Sani tik štv. II.	v ulici S. Oiorgio
tUhod Via Porporella)
iftT" Ceniki in prospekti brezplačno in franko, "TpR
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna kemičnega poja „KOPROS" v Boljuncn ilstrai
ZALOGA:
TRST - Via S. Apollinare štv. 4. *mm
Telefon štv. aoi.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
i. zbirka
HH( kiiHitv 1000 kitHitv
II. zbirka
I (Ml komtv 1000 kciMiiv
Kolci amerikanske
itiirc
> Cepi na
gl. kr.
1.50 4.— 20.—
gl. kr. 12.— 35,— 180.—
K'- kr.
I,—
2.50 15.—
gl. kr. 8.-20.— 120 —
Vsprejetnajo se naroćbc za razna cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do zvršetkn aprila.
Kemični gnoj ,,KOPROS"
sestavljen i z kvantitete dušika, fotToi-U'tiega kisleca, po-tufie in aputi, katere snovij bo potrebne /a živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti, sadnega drevja, špargclna. vrtnine in žitu.
Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. tt.SO; od 100 kg. gld. 7.50, se žakljem vred.
Riiione Adriafa di Sicnrta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
filavnica in reserva društva dne 31. decembr 1892.:
Glavnica društva......gld. 1.000.000-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognj u.........
Premijna re/erva zavarovanja blaga pri prevažanju ......
ReHerva na razpolaganje . . . Reaerva zavarovanja proti premi-njauju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti preiui-njanjn kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanju na življenje , .	500.(MX)-— Občna reserva dobičkov ... ., I,187.1li4'8<5
13,32B.34t>-98
1 ,ii32.248'22
4S).4ti5-07 500.000'—
333.822-42
243.331 -83
••••••••••••••••O«
e, kr. re/.ervni čiiHtni-kov priporočamo „Zavod za uniformiranje in civilno kro-jačnico FRAN-A JIRAS-A" \ Trstu, ulica CaHerma Cene lii/ke, postrežba toena in zanesljiva.
I
t'rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiiij.
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
{ priporoča ol> pričetku sezone svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in
, 25 kg., kakor tudi svežo zeljo v glavah.
IJri sodfiekili po 200 in 100 kg. se računi ! lirutto za uetto, pri pošiljutvi po ;")() in	kg.
| pa so plačajo prazni sodi po 70 in .")() kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje ! T Cene brez konkurence.