OSNOVE SISTEMA ZDRUŽENIH NARODOV THE ESSENTIALS OF THE UNITED NATIONS SYSTEM DR. VASILKA SANCIN DR. MARUŠA T. VEBER DR. VASILKA SANCIN DR. MARUŠA T. VEBER OSNOVE SISTEMA ZDRUŽENIH NARODOV THE ESSENTIALS OF THE UNITED NATIONS SYSTEM Ljubljana 2025 OSNOVE SISTEMA ZDRUŽENIH NARODOV / THE ESSENTIALS OF THE UNITED NATIONS SYSTEM Avtorici: dr. Vasilka Sancin, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Maruša T. Veber, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Recenzenta: prof. dr. sc. Davorin Lapaš, doc. dr. Maša Kovič Dine Naslovna fotografija: Vasilka Sancin Založila: Založba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Zanjo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdal: Litteralis, d.o.o. Zanj: Gregor Plesec, direktor Litteralis Grafična priprava, lektura in tisk: Litteralis, d.o.o. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2025 Prva e-izdaja Publikacija je brezplačna. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si DOI: 10.51940/9789612975838 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 233443075 ISBN 978-961-297-583-8 (PDF) KAZALO / TABLE OF CONTENTS KAZALO / TABLE OF CONTENTS ....................................... 5 SEZAM KRATIC IN OKRAJŠAV / LIST OF ABBREVIATIONS ................................................................ 10 AVTORICI / AUTHORS ....................................................... 13 POMEN ŠTUDIJA PRAVA MEDNARODNIH ORGANIZACIJ (dr. Maša Kovič Dine) .................................... 15 UVOD / INTRODUCTION .................................................. 21 I. DEL / PART I ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV / UNITED NATIONS ........................................................... 25 1. POJEM, NASTANEK IN TIPOLOGIJA MEDNARODNIH ORGANIZACIJ / THE NOTION, ORIGINS AND TYPOLOGY OF INTERNATIONAL ORGANIZATIONS .... 25 1.1. Mednarodne organizacije kot subjekti mednarodnega prava / International Organizations as Subjects of International Law ......... 27 1.2. Pojem mednarodnih organizacij / The Notion of International Organizations ............................................................................... 30 1.3. Tipologija mednarodnih organizacij / Typology of International Organizations ............................................................................... 31 2. DRUŠTVO NARODOV / THE LEAGUE OF NATIONS ....... 32 3. USTANOVITEV IN DELOVANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV / THE ESTABLISHMENT AND OPERATION OF THE UNITED NATIONS ............... 38 3.1. Narava in revizija UL OZN / The Nature and Revision of the UN Charter ........................................................................... 42 3.2. Cilji in načela OZN / Purposes and Principles of the UN ............ 45 3.3. Članstvo v OZN / UN Membership ............................................ 49 3.4. Organi OZN / Organs of the UN ............................................... 55 3.4.1. Generalna skupščina OZN / UN General Assembly .............. 56 3.4.1.1. Odbori GS OZN / Committees of the UNGA .............. 58 3.4.1.2. Pomožni organi GS OZN / Subsidiary Organs of the UNGA ................................................................ 60 3.4.2. Varnostni svet OZN / UN Security Council .......................... 65 3.4.2.1. Delovanje VS OZN v različnih zgodovinskih obdobjih / UNSC in different historical periods ............. 68 3.4.2.2. Ukrepi VS OZN / UNSC measures ............................... 69 3.4.2.3. Pomožni organi VS OZN / Subsidiary Organs of the UNSC .................................................................. 75 3.4.3. Ekonomski in socialni svet (ECOSOC) / Economic and Social Council ................................................................ 80 3.4.4. Meddržavno sodišče (MS) / International Court of Justice (ICJ) ........................................................................... 83 3.4.5. Sekretariat / Secretariat ......................................................... 88 3.4.6. Skrbniški svet / Trusteeship Council ...................................... 90 3.5. Financiranje / Financing............................................................... 92 3.6. Privilegiji in imunitete / Privileges and Immunities ...................... 97 3.7. Odgovornost / Responsibility .................................................... 105 3.8. Urad Visokega komisarja ZN za človekove pravice / Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights .......................................................................... 107 3.9. Regionalni dogovori / Regional Arrangements .......................... 111 3.10. Stalna predstavništva držav članic pri OZN / Permanent Missions of Member States at the UN ...................................... 115 II. DEL / PART II SPECIALIZIRANE AGENCIJE / SPECIALIZED AGENCIES . 120 1. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA / INTERNATIONAL LABOUR ORGANIZATION ...................... 125 2. SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA / WORLD HEALTH ORGANIZATION ......................................................... 128 3. ORGANIZACIJA ZN ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURO / UNITED NATIONS EDUCATIONAL, SCIENTIFIC AND CULTURAL ORGANIZATION .................... 131 4. SKUPINA SVETOVNE BANKE / WORLD BANK GROUP ........ 136 4.1. Mednarodna banka za obnovo in razvoj / International Bank for Reconstruction and Development ................................ 137 4.2. Mednarodna finančna korporacija / International Finance Corporation .................................................................. 138 4.3. Mednarodno združenje za razvoj / International Development Association............................................................ 139 4.4. Multilateralna agencija za zavarovanje investicij / Multilateral Investment Guarantee Agency .................................. 140 4.5. Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov / International Centre for Settlement of Investment Disputes ........ 141 5. MEDNARODNI DENARNI SKLAD / INTERNATIONAL MONETARY FUND ...................................................................... 143 6. ORGANIZACJA ZA PREHRANO IN KMETIJSTVO / FOOD AND AGRICULTURE ORGANIZATION OF THE UNITED NATIONS .............................................................. 146 7. MEDNARODNI SKLAD ZA KMETIJSKI RAZVOJ / INTERNATIONAL FUND FOR AGRICULTURAL DEVELOPMENT ............................................................................ 149 8. MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA CIVILNO LETALSTVO / INTERNATIONAL CIVIL AVIATION ORGANIZATION .......................................................................... 151 9. MEDNARODNA POMORSKA ORGANIZACIJA / INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION ................... 155 10. SVETOVNA METEOROLOŠKA ORGANIZACIJA / WORLD METEOROLOGICAL ORGANIZATION .................. 158 11. SVETOVNA ORGANIZACIJA ZA INTELEKTUALNO LASTNINO / WORLD INTELLECTUAL PROPERTY ORGANIZATION ........................................................................ 160 12. ORGANIZACIJA ZN ZA INDUSTRIJSKI RAZVOJ / UNITED NATIONA INDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION ........................................................................ 163 13. UNIVERZALNA POŠTNA ZVEZA / UNIVERSAL POSTAL UNION .......................................................................... 165 14. MEDNARODNA ZVEZA ZA TELEKOMUNIKACIJE / INTERNATIONAL TELECOMMUNICATION UNION .......... 168 15. TURIZEM ZN / UN TOURISM (SVETOVNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA / WORLD TOURISM ORGANIZATION) ....................................................................... 171 16. MEDNARODNA AGENCIJA ZA JEDRSKO ENERGIJO / INTERNATIONAL ATOMIC ENERGY AGENCY .................... 175 UPORABLJENA IN DODATNA LITERATURA TER VIRI / LITERATURE, SOURCES AND FURTHER READING .......................................................................... 179 KAZALO SLIK / INDEX OF FIGURES ............................... 188 PRILOGA 1: USTANOVNA LISTINA OZN / ANNEX: CHARTER OF THE UN ...................................................... 191 PRILOGA 2: SEZNAM DRŽAV ČLANIC OZN IN STALNIH OPAZOVALCEV (Z DATUMI VČLANITVE) / LIST OF UN MEMBER STATES AND OBSERVERS (WITH DATES OF ADMISSION) ........................................ 221 PRILOGA 3: RECENZIJA (prof. dr. Davorin Lapaš) ............... 228 9 SEZAM KRATIC IN OKRAJŠAV / LIST OF ABBREVIATIONS AL Arabska liga / Arab League ASEAN Združenje držav Jugovzhodne Azije / Association of Southeast Asian Nations AU Afriška unija / African Union DKPMP Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb GS OZN Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice FAO Food and Agriculture Organization / Organizacija za prehrano in kmetijstvo IAEA International Atomic Energy Agency / Mednarodna agencija za jedrsko energijo IBRD International Bank for Reconstruction and Development / Mednarodna banka za obnovo in razvoj ICAO Internatinal Civil Aviation Organzation / Mednarodna organizacija za civilno letalstvo ICJ International Court of Justice / Meddržavno sodišče ICSID International Centre for Settlement of Investment Disputes / Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov IDA International Development Association / Mednarodno združenje za razvoj IFAD International Fund for Agricultural Development / Mednarodni sklad za kmetijski razvoj IFC International Finance Corporation / Mednarodna finančna korporacija 10 ILO International Labour Organization / Mednarodna organizacija dela IMF International Monetary Fund / Mednarodni denarni sklad IMO International Maritime Organization / Mednarodna pomorska organizacija ipd. in podobno IRCAI Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO ITU International Telecommunication Union / Mednarodna zveza za telekomunikacije letn. letnik MIGA Multilateral Investment Guarantee Agency / Multilateralna agencija za zavarovanje investicij MKSJ Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo MKSR Mednarodno kazensko sodišče za Ruando MOD Mednarodna organizacija dela MS Meddržavno sodišče MUN Model United Nations NATO Organizacija Severnoatlantskega zavezništva OAD Organizacija ameriških držav odst. odstavek OHCHR Office of the High Commissioner for Human Rights / Urad Visokega komisarja za človekove pravice OIC Organizacija islamske konference op. cit. opere citato OZN Organizacija združenih narodov PCIJ Permanent Court of International Justice / Stalno meddržavno sodišče RS Republika Slovenija SČP Svet ZN za človekove pravice 11 SDČP Splošna deklaracija človekovih pravic SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija STO Svetovna trgovinska organizacija str. stran/strani SZO Svetovna zdravstvena organizacija št. številka t.i. tako imenovan UN United Nations / Združeni narodi UNEF United Nations Emergency Force UNESCO United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization / Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo UNIDO United Nations Industrial Development Organization / Organizacija za industrijski razvoj UNTS United Nations Treaty Series UNWTO Would Tourism Organization / Svetovna turistična organizacija UPU Universal Postal Union / Univerzalna poštna zveza VS OZN Varnostni svet Organizacije združenih narodov WB Skupina svetovne banke / World Bank WHO World Health Organization / Svetovna zdravstvena organizacija WIPO World Intellectual Property Organization / Svetovna organizacija za intelektualno lastnino WMO World Meteorological Organization / Svetovna meteorološka organizacija WTO World Trade Organization / Svetovna trgovinska organizacija ZN Združeni narodi ZRJ Zvezna republika Jugoslavija 12 AVTORICI / AUTHORS VASILKA SANCIN je redna profesorica mednarodnega prava, predstojnica Katedre za mednarodno pravo in Inštituta za mednarodno pravo in med-narodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V času izida tega dela je tudi članica in podpredsednica Svetovalnega odbora Sveta ZN za člo-vekove pravice (2022-2025), arbitra in članica biroja Sodišča za spravo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ad hoc sodnica Evropskega sodišča za človekove pravice ter strokovnjakinja moskov-skega mehanizma OVSE za človekove pravice. Bila je tudi članica Odbo-ra ZN za človekove pravice (2019–2022) ter njegova podpredsednica. Med drugimi je tudi predsednica slovenske podružnice in članica izvršnega sveta globalnega Združenja za mednarodno pravo (ILA). Kot gostujoča profesorica ali gostujoča predavateljica poučuje tudi na številnih tujih institucijah. Poleg pedagoškega dela uspešno vodi tudi različne raziskovalne projekte in je čla-nica raziskovalnih skupin tako doma kot v tujini. Je tudi članica uredniških odborov več pravnih revij in avtorica ali urednica številnih knjig in člankov. MARUŠA T. VEBER je docentka in raziskovalka na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2025 in 2024 je bila gostujoča raziskovalka na George Washington University Law School (ZDA) ter University of Auckland Law School (Nova Zelandija), pred tem pa je znanstveno raziskovalno delo opravljala tudi na drugih tujih institucijah kot so Graduate Institute of International and Development Studies (Švica), Uni-versity of Hull Law School (Združeno kraljestvo) in United Nations Univer-sity Institute on Comparative Regional Integration Studies (UNU-CRIS) 13 (Belgija). Njeno raziskovalno delo je osredinjeno na institucionalne vidike mednarodnih organizacij, odgovornost v mednarodnem pravu, sankcije, sploš-ni interes v mednarodnem pravu ter umetno inteligenco. Je poročevalka pri podatkovni zbirki Oxford International Organizations (Oxford University Press) ter odgovorna urednica Zbornika znanstvenih razprav (Ljubljana Law Review). Svoje delo redno objavlja pri nacionalnih in mednarodnih založbah in revijah pri čemer je za svoje delo v preteklosti prejela različne nagrade in štipendije. 14 POMEN ŠTUDIJA PRAVA MEDNARODNIH ORGANIZACIJ doc. dr. Maša Kovič Dine 1. UVOD V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pomembno vlogo, saj slu-žijo kot platforme za sodelovanje, gospodarski razvoj, pravni razvoj in reševa-nje sporov.1 Združujejo države v skupnem upravljanju številnih pomembnih vprašanj skupnega pomena, kot so spoštovanje človekovih pravic, regulacija trgovine, podnebne spremembe, preprečevanje širjenja bolezni, ureditev kme-tijstva in dostopa do hrane ter reševanje sporov, če naštejemo le nekatere.2 Pod njihovim okriljem se države dogovorijo o skupnih interesih, določijo pravice in obveznosti ter vzpostavijo mehanizme za ocenjevanje skladnosti z mednarodnopravnimi določbami in za zagotavljanje njihovega izvrševanja.3 Tako so mednarodne organizacije pomemben mehanizem za sodelovanje dr-žav pri reševanju številnih izzivov, ki jih nobena država ne more učinkovito reševati sama. Med mednarodnimi organizacijami pa ima še posebno vlogo Organizacija združenih narodov (OZN), ki danes združuje 193 držav sveta in je največji približek univerzalni mednarodni organizaciji. Študij prava mednarodnih organizacij je zato ključen iz več razlogov. Po-leg tega, da omogoča razumevanje delovanja mednarodnih organizacij, nji- 1 Oona A. Hathaway, Between Power and Principle: An Integrated Theory of International Law, The University of Chicago Law Review 72 (2005), str. 492-493. 2 Ramesh Thakur in Luk Van Langenhove, Enhancing Global Governance Through Regional Integration. Global Governance 12(3) (2006), str. 233. 3 Ibid. 15 hovih funkcij, pristojnosti in omejitev,4 omogoča tudi razumevanje odnosov med mednarodnimi organizacijami, med državami in širšega mednarodnega prava. Ne nazadnje pa študij prava mednarodnih organizacij omogoča tudi razumevanje odnosov med nedržavnimi akterji, kot so posamezniki, pravne osebe, nevladne organizacije itd. Danes si namreč težko predstavljamo naše vsakdanje življenje brez mednarodnih organizacij, saj nas na različne načine spremljajo povsod. Mednarodne organizacije ne obstajajo v vakuumu,5 temveč tudi same po-membno oblikujejo globalni sistem ter prispevajo k razvoju in kodifikaciji mednarodnega prava, saj imajo pomembno vlogo pri zasnovi pravnih norm in načel, ki vplivajo tako na države, druge mednarodne organizacije, kot tudi na nedržavne akterje.6 Poznavanje pravnih okvirov, v katerih delujejo medna-rodne organizacije, je tako bistveno za razumevanje mednarodnih odnosov in omejitev mednarodne politike.7 4 Kirsten Schmalenbach, International Organizations or Institutions, Supervision and Sancti- ons, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law (2020) (25. 2. 2025). 5 Jan Klabbers, An Introduction to International Institutional Law (Cambridge University Press, 2009), str. 2. 6 Jan Wouters in Frederik Naer, Some Challenges for (Teaching) the Law of International Orga- nizations, International Organizations Law Review 1 (2004), str. 25; Volker Röben, International Law, Development through International Organizations, Policies and Practice, v Max Planck En- cyclopedia of Public International Law (2010) (25. 2. 2025). 7 C. F. Amerasinghe, The Law of International Organizations: A Subject which needs Exploration and Analysis, International Organizations Law Review 1(1) (2004), str. 10; Matthias Hartwig, Interna-tional Organizations or Institutions, Responsibility and Liability, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law (2011) (25. 2. 2025); Joel P. Trachtman, Economics of International Organizations, v Francesco Parisi (ur.) The Oxford Handbook of Law and Economics, Vol. 3: Public Law and Legal Institutions (Oxford University Press, 2017), str. 503; Oona A. Hathaway, Between Power and Princi-ple: An Integrated Theory of International Law, The University of Chicago Law Review 72 (2005), str. 492-493. 16 Kljub temu, da ustanovni akti postavijo pravila delovanja za vsako medna-rodno organizacijo in se med seboj razlikujejo po vsebini,8 lahko iz nabora ustanovitvenih aktov teh organizacij ter njihove prakse danes povzamemo nekaj temeljnih pravil delovanja mednarodnih organizacij.9 Temeljna pravi-la o privilegijih in imunitetah, o odgovornosti mednarodnih organizacij, o ravnanjih ultra vires, o članstvu, o zaposlitvenih razmerjih itd. veljajo enako za večino mednarodnih organizacij.10 Študij prava mednarodnih organizacij nam tako približa tudi razumevanje omenjenih temeljnih načel in vzorcev njihove uporabe za posamezne mednarodne organizacije, kar je še posebej relevantno, če se zanimamo za mednarodne organizacije, katerim znanstvena literatura še ni namenila veliko pozornosti,11 kar velja tudi za določene specializirane agencije OZN, ki so omenjene in predstavljene tudi v knjigi pred vami. 2. POMEN USTANAVLJANJA MEDNARODNIH ORGANIZACIJ Pravo mednarodnih organizacij je del zgodovine mednarodnega prava. Za-metki mednarodnih organizacij izhajajo že iz Dunajskega kongresa leta 1815, ki je postavil temelje sodobnemu mednarodnemu sodelovanju.12 Te zgodnje oblike sodelovanja držav so postavile okvire za oblikovanje sodobnega sistema mednarodnih organizacij, katerim je sledila ustanovitev Društva narodov po 8 Jan Wouters in Frederik Naer, Some Challenges for (Teaching) the Law of International Organiza- tions, International Organizations Law Review 1 (2004), str. 24. 9 C. F. Amerasinghe, The Law of International Organizations: A Subject which needs Exploration and Analysis, International Organizations Law Review 1(1) (2004), str. 16. 10 Ibid., str. 16-18. 11 Jan Wouters in Frederik Naer, Some Challenges for (Teaching) the Law of International Organizations, International Organizations Law Review 1 (2004), str. 28. 12 Matthias Hartwig, International Organizations or Institutions, Responsibility and Liability, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law (2011) (25. 2. 2025); Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba 2015), str. 248. 17 prvi svetovni vojni leta 1919.13 Društvo narodov velja za prvo stalno medna-rodno organizacijo, ki je bila odprta za večje število držav in je imela nalogo varovati mednarodni mir in varnost. Po razpadu Društva narodov in po koncu druge svetovne vojne je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija združenih narodov z mandatom in pravnim okvirjem, ki je bil mnogo širši od Društva narodov. OZN je bila ustanovljena z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja med-narodnega sodelovanja pri gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih vprašanjih na svetovni ravni.14 Danes ima OZN ključno vlogo pri struktu-riranju globalnega upravljanja z oblikovanjem pravno zavezujočih sporazu-mov, določanjem mednarodnih standardov ter spodbujanjem diplomacije in kolektivnega delovanja. Tako OZN z resolucijami Varnostnega sveta, ki so pravno zavezujoče na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN, lahko odobri uporabo sile, uvede sankcije ali napoti mirovne operacije, kar dokazuje pomemben pravni vpliv OZN na mednarodne odnose. Odločitve Varnostne-ga sveta imajo tudi daljnosežne posledice, saj vplivajo na prihodnje ravnanje držav. Poleg tega specializirane agencije OZN, kot so na primer Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija dela ali Organizacija za prehrano in kmetijstvo, spodbujajo sprejemanje mednarodnih pravil in stan-dardov na svojih področjih. Po koncu druge svetovne vojne je sledil razmah ustanavljanja mednarodnih organizacij. Države so si prizadevale vzpostaviti mehanizme za globalno sode-lovanje, da bi se s skupnim ukrepanjem spopadle s številnimi transnacionalni-mi in globalnimi izzivi.15 Danes deluje več kot 250 mednarodnih organizacij, 13 Ibid.. 14 Ibid., str. 249; Jan Wouters in Frederik Naer, Some Challenges for (Teaching) the Law of Internatio-nal Organizations, International Organizations Law Review 1 (2004), str. 25. 15 Matthias Hartwig, International Organizations or Institutions, Responsibility and Liability, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law (2011) (25. 2. 2025). 16 C. F. Amerasinghe, The Law of International Organizations: A Subject which needs Exploration and Analysis, International Organizations Law Review 1(1) (2004), str. 10. 19 ključna načela, ureditev članstva, obseg dejavnosti OZN ter strukturo in de-lovanje ključnih organov, kot so Generalna skupščina, Varnostni svet, Eko-nomsko-socialni svet in Meddržavno sodišče. Ta del zajema tudi mehanizme financiranja, pobude na področju človekovih pravic in okvire regionalnega sodelovanja. Drugi del knjige obravnava specializirane agencije OZN, kot so Mednarodna organizacija dela, Svetovna zdravstvena organizacija, UNESCO, skupina Sve-tovne banke, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za prehrano in kme-tijstvo, Mednarodni sklad za kmetijski razvoj, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in druge. V knjigi so jasno razložene vloge, odgovornosti in prispevki teh agencij k mednarodnemu upravljanju. Vključitev dodatka z besedilom Ustanovne listine OZN zagotavlja bralcem neposreden dostop do temeljnega pravnega dokumenta na tem področju, kar povečuje praktično uporabnost knjige. Knjiga Osnove sistema Združenih narodov je napisana predvsem z mislijo na njeno praktično uporabo in kot taka služi kot temeljni vodnik za razumeva-nje sistema OZN. Zaradi sistematičnega pristopa, ki ga dopolnjujejo pove-zave do spletnih strani organizacij in videoposnetkov o njihovem delovanju ter študije primerov, je knjiga dragocen vir za študente, državne uradnike, pravnike, nevladne organizacije in širšo javnost. Tako predstavlja izjemno po-memben prispevek k študiju mednarodnega prava in institucij, še posebej, ker je napisana v slovenskem jeziku in bralcu predstavi ustrezno terminologijo v slovenščini. Knjiga zapolnjuje očitno vrzel v slovenski mednarodnopravni literaturi in tako pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske mednarodnopravne znanosti. 20 UVOD / INTRODUCTION Organizacija združenih narodov (OZN), ki skupaj s specializiranimi agen-cijami ter skladi in programi, tvori »sistem Združenih narodov«, že od usta-novitve leta 1945 predstavlja središče mednarodnih odnosov.17 Za Združene narode (ZN) širše, še posebej pa za OZN velja, da temeljijo na treh temeljnih vrednotah mednarodne skupnosti: zagotavljanju miru in varnosti, doseganju trajnostnega razvoja in uresničevanju človekovih pravic, ki predstavljajo tudi tri temeljne stebre OZN. Slika 1: Organizacija Združenih narodov je utemeljena na temeljnih vrednotah mednarodne skupnosti V luči temeljnih ciljev se v okviru sistema ZN obravnavajo in naslavljajo ra-zlični izzivi globalnih razsežnosti, od, na primer, situacij mednarodnih in ne-mednarodnih oboroženih spopadov in t.i. hladne vojne, terorizma in drugih groženj mednarodnemu miru in varnosti, do vprašanj zagotavljanja zadostne količine hrane in vode, dostopa do izobraževanja, ohranjanja naravne in kul-turne dediščine, varnosti morskih plovnih poti, zaščite intelektualne lastnine, varstva zdravja in odzivanja na zdravstvene pandemije, do vprašanj novih teh- 17 To delo je bilo pripravljeno v okviru projekta, ki ga je financirala Univerza v Ljubljani na podlagi Internega razpisa za projekte s področju uvajanja in razvoja odprtih izobraževalnih virov znotraj pedago-škega procesa (v okviru ukrepa A.II.1 Razvojnega stebra financiranja). 21 nologij in umetne inteligence, podnebnih sprememb in zagotavljanja varnega letalskega prometa ter raziskovanja in uporabe vesolja. Poznavanje delovanja sistema ZN, vključno z OZN, ki danes povezuje 193 držav članic,18 je osnova za razumevanje sodobnih mednarodnih odnosov, pa tudi študij mednarodnega prava, zlasti prava mednarodnih organizacij. ZN so namreč edinstven forum za naslavljanje mednarodnih izzivov, ki terjajo sode-lovanje držav, kot tudi središče za oblikovanje in razvoj mednarodnega prava. Avtorici, ki se ukvarjava predvsem z mednarodnim pravom, sva pri pripravi tega dela izhajali tako iz dolgoletnih izkušenj pri preučevanju različnih vidi-kov delovanja sistema ZN in pisanju strokovnih ter znanstvenih del na tem področju, iz uvidov, ki sva jih pridobili pri poučevanju vsebin s tega področja, kot tudi iz praktičnih izkušenj pri delovanju v sistemu ZN. Prva soavtorica sem izkusila delovanje ZN zlasti skozi sodelovanje s slovenskimi delegacijami in diplomati Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v različnih organih OZN in preko delovanja kot neodvisne strokovnjakinje v odborih OZN na področju človekovih pravic. Marsikatero razumevanje potreb, zlasti študentov, je razkrila tudi dolgoletna praksa vodenja in priprav ekip študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki na podlagi udejstvo-vanja v MUN klubu sodelujejo na mednarodnih konferencah Model United Nations (MUN), kot tudi sama organizacija tradicionalne mednarodne MUN konference Pravne fakultete Univerze v Ljubljani - MUNLawS19, ki vsako leto k sodelovanju privabi številne študente in dijake z različnih koncev sveta. Uporabniki bodo morda zaznali, da je kljub temu, da gre za osnovni prikaz sistema ZN, morda vseeno moč čutiti nekoliko bolj »pravniški« pristop, kar je posledica znanstveno-strokovnega delovanja obeh soavtoric. 18 Glej prilogo 2 in . 19 MUNLawS . 22 Sistem ZN je izredno razvejan, kompleksen in za študente in drugo zainte-resirano javnost, ki se prvič sreča s to tematiko pogosto težje razumljiv in ob-vladljiv. Namen tega dela je na enostaven in tudi interaktiven način predstaviti osnove sistema ZN. Ta interaktivna knjiga je sistemsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem so, po kratkem zgodovinskem uvodu, vključno z orisom Društva narodov, prikazani ustanovitev in delovanje OZN, njenih poglavitnih in pomožnih organov ter teles ustanovljenih v njenem okviru, prav tako pa ta del ponudi osnovni vpogled v nekatera temeljna vprašanja, kot so pristojnosti, privilegiji in imunitete, financiranje, odgovornost mednarodnih organizacij. Drugi del je posvečen mednarodnim organizacijam, ki so preko sporazumov z OZN, pridobile status specializiranih agencij in tako tvorijo del sistema ZN. Pri OZN, kot tudi vseh specializiranih agencijah ZN, gre za globalne mednarod-ne organizacije z lastno mednarodnopravno subjektiviteto, ki stremijo k uni-verzalnem članstvu. Čeprav se v sistem ZN uvrščajo tudi skladi in programi ZN, kot npr. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF20), se s slednjimi, razen njihove omembe, v tem delu ne ukvarjava podrobneje. Razlog za to je, poleg omejitev konkretnega projekta, tudi v tem, da drugače kot pri OZN ali specializiranih agencijah, pri slednjih ne gre za mednarodnopravne subjekte. Pri pripravi tega dela sva ubrali inovativen pristop v slovenskem prostoru,21 saj besedilo omogoča, da uporabniki z enostavnim klikom na vanj vključene spletne povezave sami odkrivajo podrobnosti tega pomembnega sistema med-narodnih organizacij in nadgrajujejo svoje znanje, pri čemer se vedno lahko vračajo nazaj k osnovam, ki so razložene v tem delu. Dejstvo je, da je splet- 20 UNICEF . 21 V slovenščini je skozi čas nastalo nekaj pomembnih priročnikov o mednarodnih organizacijah, kot na primer, Mednarodne organizacije: priročnik in vodič (Simoniti, Iztok, Jus, Miran), Ljubljana, Delavska enotnost, 1985; Mednarodne organizacije: priročnik in vodnik (Benčina, Dragoljuba in Simoniti, Iztok), Ljubljana, DZS, 1994. 23 no okolje ponuja skoraj neskončen in vse obsežnejši vir informacij, različne spletne strani pa postajajo nepogrešljiv pripomoček pri študiju, raziskovanju in teoretičnem ter praktičnem delu, kar velja tudi za v tem delu obravnavano problematiko. Poleg posameznih spletnih strani na katere odkazujeva sproti pri posameznih tematikah, priporočava tudi ogled spletne strani ZN, ki po-nuja avdiovizualno zbirko predavanj o različnih mednarodnopravnih temati- kah, vključno glede ZN - United Nations22. Naslovi poglavij in podpoglavij so poleg slovenskega jezika zapisani tudi v angleščini, da bi bilo delo v določeni meri uporabno tudi za tujce, ki bi želeli preko povezav dostopati do spletnih strani, ki so večinoma dostopne v urad-nih ali delovnih jezikih posameznih delov sistema ZN. Ta knjiga, ki je prosto dostopna na spletu lahko služi kot učbenik oziroma učni pripomoček študentom na različnih stopnjah in študijskih smereh, še posebej na področju družboslovja – zlasti prava in mednarodnih odnosov. Njena vsebina pa je lahko zanimiva tudi za drugo zainteresirano strokovno in splošno javnost, ki se želi spoznati s sistemom ZN. 22 United Nations . 24 I. DEL / PART I ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV / UNITED NATIONS 1. POJEM, NASTANEK IN TIPOLOGIJA MEDNARODNIH OR-GANIZACIJ / THE NOTION, ORIGINS AND TYPOLOGY OF INTERNATIONAL ORGANIZATIONS Mednarodne organizacije, kot jih poznamo danes, so se razvile postopoma, preko različnih, sprva nestalnih oblik sodelovanja med državami. Že od 16. stoletja so številni misleci snovali načrte za zagotavljanje miru z ustanovitvijo mednarodnih predstavniških teles, spoštovanjem mednarodnega prava, arbi-tražo ali celo ustanovitvijo mednarodne policije. Med njimi so bili Emeric Crucé, Hugo Grotius, William Penn, opat de Saint Pierre, Jean-Jacques Ro-usseau, Immanuel Kant in Jeremy Bentham. V 19. stoletju so različni razvojni dogodki okrepili interakcije med državami in prispevali k razvoju teh idej. Do razmaha ustanavljanja mednarodnih organizacij in širitev področij njiho-vega delovanja je prišlo zlasti v obdobju po II. svetovni vojni.23 Potreba po ustanoviti mednarodnih organizacij se je pojavila predvsem zaradi skupnih, ali vsaj delno prekrivajočih se interesov držav, ki so jih slednje lahko zasledovale in uresničevale preko različnih oblik sodelovanja: »Pravo sodelovanja temelji na domnevi o obstoju skupnih interesov sodelujočih pravnih subjektov, ki jih ni mogoče zaščititi ali spodbujati 23 Kratek zgodovinski prikaz je dostopen tudi tu: From the Congress of Vienna to Present-Day Inter- national Organizations. 25 enostransko, temveč le s skupnimi močmi. Čim močnejša je ta sku-pnost skupnih interesov, tem tesnejše je lahko sodelovanje, ki sčasoma privede do ustanovitve mednarodnih organizacij.«24 Prve zasnove organov, ki so danes značilni za mednarodne organizacije, so sicer poznali že v okviru pomembnih zgodovinskih kongresov in konferenc, na primer, v okviru Dunajskega kongresa leta 1815, ki je že imel predsednika in svoj sekretariat in kodifikacijskih konferenc v Haagu (leta 1899 in 1907), na katerih so bili sprejeti pomembni dokumenti iz področja mirnega reševa-nja sporov in mednarodnega prava oboroženih spopadov. S političnega vidi-ka se Evropski koncert, ki je izšel iz dunajskega kongresa, pogosto šteje kot pomemben korak v razvoju večstranskega sodelovanja. Šlo je za neformalni sistem posvetovanja med velikimi evropskimi silami, ki je nastal po napo-leonskih vojnah in temeljil na organizaciji mednarodnih konferenc. Vendar pa kongresi in konference niso imeli trajne institucionalne narave. Organizacijske oblike podobne današnjim mednarodnim organizacijam so se vzpostavile v okviru rečnih komisij, od katerih nekatere obstajajo še danes (npr., Komisija za Ren dogovorjena že na Dunajskem kongresu leta 1815, danes pa deluje kot Central Commission for the Navigation of the Rhine25, Evropska komisija za Donavo, ustanovljena s Pariško mirovno pogodbo leta 1856, danes pa deluje njena naslednica Danube Commission26), ustanavljale pa so se tudi kasneje. Tako je za naš prostor posebej relevantna Mednarodna komisija za Savski bazen27, ki deluje od leta 2005. Morda današnjim medna- 24 Wolfgang Friedmann, The Changing Structure of International Law (University Presses of California, Columbia and Princeton 1964), str. 60-62, 367. 25 Central Commission for the Navigation of the Rhine . 26 Danube Commission . 27 Mednarodna komisija za Savski bazen . 26 rodnim organizacijam najbolj sorodne povezave držav, ki že poznajo stalne institucionalne strukture, pa so se vzpostavile v okviru javnih mednarodnih upravnih zvez (npr. Mednarodna telegrafska zveza (1865), Univerzalna poštna unija (1874), Mednarodna zveza železniških kongresov (1884) in Mednarodni urad za javno zdravje (1907)), katerih dejavnosti se danes odvijajo v marsika-teri specializirani agenciji ZN. Prve moderne mednarodne organizacije so se začele ustanavljati v 20. sto-letju. Grozote obeh svetovnih vojn so izpostavile potrebo po zagotavljanju mednarodnega miru tudi preko stalnega sodelovanja držav v okviru medna-rodnih organizacij, ki bi bile za članstvo odprte vsem državam, utemeljene na prizadevanjih za mednarodni mir in varnost ter z ustrezno institucionalno strukturo, ki to omogoča. 1.1. Mednarodne organizacije kot subjekti mednarodnega prava Mednarodne organizacije so, tako kot države, subjekti mednarodnega prava. Gre za sekundarne oziroma izvedene subjekte mednarodnega prava, saj jih praviloma ustanavljajo države, ki so primarni oziroma izvirni subjekti medna-rodnega prava. Meddržavno sodišče je v primeru Reparation for injuries suffered in the service of the United Nations izrecno potrdilo obstoj različnih subjektov mednarodnega prava, ki se medsebojno razlikujejo po obsegu pravic in ob-veznosti.28 Mednarodne organizacije so ustanovljene na podlagi mednarodnega prava in imajo pravno sposobnost, na podlagi katere so nosilci pravic in obveznosti 28 Reparation for injuries suffered in the service of the United Nations, Advisory Opinion (1949) ICJ Rep. 174. 27 in v mednarodnopravnem sistemu delujejo avtonomno, tj. ločeno od svojih držav članic. V določenih primerih lahko pride tudi do hkratnega delovanja tako mednarodnih organizacij, kot njihovih držav članic, a je treba vedno natančno ugotoviti kdo je odgovoren za določeno ravnanje, o čemer bo več govora v nadaljevanju. Mednarodne organizacije so ustanovljene za določen namen in imajo omejene pristojnosti, pri čemer se v praksi pogosto zastavi vprašanje kako opredeliti ob-seg pristojnosti posamezne mednarodne organizacije: ali pristojnosti izhajajo iz ustanovnega akta ali pa so morda lahko tudi domnevane? Glede tega vprašanja so se izoblikovale tri teorije o pristojnostih mednarodnih organizacij29: - Teorija delegiranih pristojnosti, na podlagi katere ima določena med- narodna organizacija samo pristojnosti, ki so izrecno navedene v nje-nem ustanovnem aktu30; - Teorija inherentnih pristojnosti na podlagi katere mednarodne orga- nizacije zaradi njihove mednarodnopravne subjektivitete uživajo vse tiste pristojnosti, ki so potrebne za izvajanje ciljev teh organizacij, razen tistih pristojnosti, ki so v ustanovnem aktu izrecno prepovedane31 ter; - Teorija domnevanih (implicitnih) pristojnosti, na podlagi katere imajo mednarodne organizacije poleg izrecno zapisanih pristojnosti v usta-novnem aktu tudi vse tiste pristojnosti, ki so potrebne za doseganje nji-hovih ciljev, kot so opredeljeni v ustanovnem aktu. Gre za t.i. namensko ali teleološko razlago ustanovnih aktov mednarodnih organizacij, ki odraža idejo mednarodnih organizacij kot dinamičnih subjektov. Na tej podlagi je mednarodnim organizacijam zato treba omogočiti izvajanje tudi tistih pristojnosti, ki v ustanovnih aktih niso izrecno navedene.32 29 Jan Klabbers, An Introduction to International Organisations Law, 4th edn., (CUP 2022), str. 53-73. 30 Ibid., str. 55-59. 31 Ibid., str.66-69. 32 Ibid., str. 59-64. 28 Meddržavno sodišče je v svoji sodni praksi pritrdilo teoriji domnevanih (im-plicitnih) pristojnosti. V svetovalnem mnenju Certain expenses of the United Nations je na primer potrdilo zakonitost ustanovitve mirovnih misij OZN, čeprav UL OZN tega instituta izrecno ne predvideva.33 Od medvladnih mednarodnih organizacij pa moramo razlikovati mednarod-ne nevladne organizacije, ki so ustanovljene na podlagi nacionalnih prav-nih redov in nimajo mednarodnopravne subjektivitete. Kljub temu je njihov vpliv na razvoj mednarodnih odnosov velikega pomena in so tudi pomembni deležniki pri številnih aktivnostih, ki potekajo v okviru mednarodnih or-ganizacij. Njihove aktivnosti, med drugim, vključujejo tako opozarjanje na probleme in dajanje pobud za vključevanje zadev na dnevni red medna-rodnih organizacij, prispevanje stališč o obravnavnih tematikah, vključno s tako imenovanimi »senčnimi poročili« v okviru nadzornih mehanizmov za spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje kodifikacij določenih vprašanj in ugotavljanje odgovornosti. Primeri mednarodnih nevladnih organizacij so na primer Amnesty International,34 Human Rights Watch,35 Greenpeace,36 Mé- decins Sans Frontières37. Prav tako so lahko pomembni akterji tudi medna- rodne fundacije in platforme, kot na primer World Economic Forum,38 čeprav običajno ne uživajo splošne mednarodnopravne subjektivitete, kljub temu, da imajo lahko sklenjene sporazume o sedežu z državami gostiteljicami in tako z njihove strani uradno priznan status. 33 Certain Expenses of the United Nations (Article 17, paragraph 2, of the Charter), Advisory Opinion (1962) ICJ Rep. 151, str. 168. 34 Amnesty International . 35 Human Rights Watch . 36 Greenpeace . 37 Médecins Sans Frontières . 38 World Economic Forum . 29 Za promocijo delovanja in sodelovanje z ZN so pomembna tudi nacionalna društva ZN po vsem svetu. V Sloveniji tako uspešno deluje Društvo za Zdru- žene narode za Slovenijo.39 1.2. Pojem mednarodnih organizacij Splošno sprejeta definicija mednarodne organizacije ne obstaja, vendar pa so se v teoriji in praksi uveljavili kriteriji, po katerih se presoja ali gre v konkret-nem primeru za mednarodno organizacijo ali ne. To so: 1. članice mednarodnih organizacij so države ali drugi subjekti medna- rodnega prava (na primer mednarodne organizacije); 2. ustanovljene so z mednarodno pogodbo ali z drugim instrumentom, ki ga ureja mednarodno pravo; 3. imajo stalne organe; 4. delujejo avtonomno, ločeno od volje članov.40 Temeljni dokument vsake mednarodne organizacije je ustanovni akt (usta-novna listina, statut ali pakt), ki je v večini primerov mednarodna pogodba, čeprav so bile določene organizacije ustanovljene tudi z, na primer, resolu-cijo organa obstoječe mednarodne organizacije. Primer slednje je Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees (UNRWA41)). 39 Društvo za Združene narode za Slovenijo je samostojna nevladna organizacija, ki je bila ustanov-ljena že leta 1951 (takrat v okviru nekdanje Jugoslavije). Glej Društvo za Združene narode za Slovenijo . 40 Glej, na primer, 2. člen, Členi o odgovornosti mednarodnih organizacij (Articles on Responsibility of International Organizations (ARIO), YILC 2011, vol. II, Part Two; Chittharanjan Felix Amerasinghe, Principles of the Institutional Law of International Organizations, 2nd revised edn. (CUP 2005), str. 10; Jan Klabbers, An Introduction to International Institutional Law, 2nd edn., (CUP 2009), str. 6-12. 41 The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees (UNRWA) . 30 Ustanovni akt mednarodne organizacije praviloma določa pristojnosti, orga-ne, cilje in področje delovanja zadevne mednarodne organizacije. Poleg tega pa mednarodne organizacije sprejemajo tudi svoje akte, ki imajo lahko razno-like pravne učinke, ter tako ustvarjajo svoje notranje, institucionalno, pravo, ki je za države članice lahko tudi zavezujoče (npr. resolucije VS OZN).42 1.3. Tipologija mednarodnih organizacij Mednarodne organizacije se med seboj razlikujejo po številu članic, ustanov-nih aktih in ciljih ter načinih njihovega delovanja. Mednarodne organizacije lahko razvrstimo po naslednji tipologiji43: 1. širina članstva: univerzalne mednarodne organizacije, regionalne med- narodne organizacije in organizacije posebej zainteresiranih držav; 2. odprtost: odprte mednarodne organizacije, zaprte mednarodne organi- zacije in polodprte/polzaprte mednarodne organizacije; 3. trajnost: trajne mednarodne organizacije ali take ustanovljene za dolo- čen čas; 4. delovno področje: politične, varnostne, tehnične in finančne medna- rodne organizacije; 5. narava pooblastil: posvetovalne (deliberativne), operativne in naddržav- ne (supranacionalne). 42 Nigel D. White, The Law of International Organizations, 3rd edn. (Manchester Universtiy Press 2017), str. 147-169. 43 Henry G. Schermers and Niels M. Blokker, International Institutional Law: Unity Within Diversity, (Martinus Nijhoff 2018), str. 50-59. 31 2. DRUŠTVO NARODOV / THE LEAGUE OF NATIONS Prvi poskus ustanovitve splošne mednarodne organizacije, ki bi si prizadevala za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je bilo Društvo narodov44 (angl. League of Nations), ki je bilo po I. svetovni vojni ustanovljeno z Versajsko po-godbo leta 1919 in z namenom »spodbujanja mednarodnega sodelovanja ter doseganja miru in varnosti.«45 Društvo narodov je uradno začelo delovati 10. januarja 1920, imelo je 41 ustanovnih članic,46 pri čemer pa je bilo odprto za članstvo vem državam, ki podajo učinkovita jamstva za iskreno namero, da bodo spoštovale svoje mednarodne obveznosti.47 Ustanovitev Društva narodov je pomenila prehod v novo dobo multilatera-lizma.48 Pakt Društva narodov je imel 26 členov, vključno s temeljnimi načeli, ki so pomenila podstat delovanju Društva narodov. Besedilo Pakta je pripra-vil poseben ad hoc odbor, sestavljen iz 18 članov (iz 13 delegacij), ki mu je predsedoval ameriški predsednik Woodrow Wilson, velik zagovornik Društva narodov, ki je imel tudi ključno vlogo na pogajanjih v Parizu. V francoski delegaciji je bil Léon Bourgeois, en od osrednjih akterjev haaških konferenc (1899 in 1907), leta 1920 pa je skupaj z Wilsonom prejel tudi Nobelovo na-grado za mir. S Paktom so se države članice zavezale, da bodo skušale svoje spore reševati po mirni poti. Z včlanitvijo so se države članice odpovedale tajni diplomaciji, 44 League of Nations . 45 Preambula, Pakt Društva narodov. The Covenant of the League of Nations (28 April 1919). Splošno o Društvu narodov glej Christopher Seely, League of Nations, (OUP 2011). 46 V tistem času je to predstavljalo velik del obstoječih držav in je ustrezalo več kot 70 % svetovnega prebivalstva. 47 1. člen Pakta Društva narodov. 48 Podrobneje o Društvu narodov glej tudi overview>. 32 zavezale k zmanjšanju oborožitve in pristale na spoštovanje mednarodnega prava. Vsaka država članica se je obvezala spoštovati ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost vseh članic Društva narodov. Z vzpostavitvijo vezi soli-darnosti med državami članicami velja Društvo narodov za prvi poskus vzpo-stavitve sistema kolektivne varnosti. To načelo je temeljilo na preprosti zamisli: agresor proti kateri koli državi članici naj bi bil obravnavan kot agresor proti vsem drugim državam članicam. Sedež Društva narodov je bil v Ženevi, njegovi glavni organi pa so bili: - Skupščina, kjer so bile zastopane vse članice;- Svet, s stalnimi in nestalnimi članicami in - Sekretariat - sedež je bil v Ženevi, kjer je tudi danes eden od sedežev OZN. Skupščina je bila glavni predstavniški organ Društva narodov. Sestavljali so jo delegati vseh držav članic, ki so bile enakopravno zastopane: vsaka država je imela en glas, ne glede na geografske, demografske ali ekonomske razlike. Pri-stojnosti Skupščine so bile zelo široke. Po določbah Pakta se je lahko ukvarjala z »vsakršnim vprašanjem znotraj okvira delovanja Društva, ki vpliva na mir v svetu«. Skupščina je imela tudi posebne pristojnosti, npr. potrjevanje sprejema novih članic ter sprememb Pakta. Skupščina je prav tako sprejemala proračun Društva, ki so ga financirale vse države članice glede na svojo gospodarsko in finančno moč. Odločitve Skupščine so temeljile na pravilu soglasja: razen kadar je bilo v Paktu izrecno določeno drugače, so vse odločitve zahtevale soglasje vseh držav članic, prisotnih na zasedanju. Skupščina se je sestajala vsaj enkrat letno na rednem zasedanju, običajno septembra. Po potrebi pa se je lahko sestala kadarkoli na zahtevo ene ali več članic, če je to odobrila večina držav članic.49 49 Delegati so lahko govorili v kateremkoli jeziku, pod pogojem, da so priložili prevod svojega govora v francoščino ali angleščino, uradna jezika Društva narodov. V tridesetih letih 20. stoletja je bil v dvorani 33 Tudi Svet Društva narodov se je ukvarjal z vsemi vprašanji, ki so spadala v okvir delovanja Društva ali vplivala na svetovni mir. Tako Skupščina kot Svet sta morala delovati vzporedno in obravnavati zadeve, ki so jih sprožile države članice. Vendar pa je imel Svet tudi posebne naloge: na primer, pripravljal je načrte za zmanjšanje oborožitve in bil pristojen za vsa vprašanja, poveza-na z mandatnimi ozemlji. Nekatere mednarodne pogodbe so Svetu dodelile tudi posebne naloge, kot so nadzor nad Svobodnim mestom Danzig, izvajanje manjšinskih pogodb in upravljanje Saarskega ozemlja. Svet je bil sestavljen iz stalnih in nestalnih članov. Leta 1920 so bile stalne članice Britansko cesarstvo, Francija, Italija in Japonska. Nestalne članice je izvolila Skupščina za mandat treh let. Sestava Sveta se je skozi čas spreminjala. Ko se je prvič sestal 16. de-cembra 1920, so bile štiri nestalne članice. Njihovo število je nato naraščalo: na 6 leta 1922, 9 leta 1926, 10 leta 1933 in 11 leta 1936. Logika omejene se-stave Sveta in prisotnosti velikih sil je bila zagotoviti hitro in učinkovito spre-jemanje odločitev. Svet se je običajno sestajal tri- do štirikrat letno, lahko pa ga je generalni sekretar sklical kadarkoli na zahtevo katere koli države članice. Odločitve so bile zaradi spoštovanja suverenosti držav članic sprejete s soglas-jem. Seje Sveta so bile lahko javne ali zaprte za splošno javnost (tj. omejene na delegate). V obeh primerih pa so bili zapisniki sej objavljeni, kar je bil ključni element načela odprte diplomacije, vsebovanega v Paktu. Sekretariat je bil upravni organ Društva narodov. Sestavljali so ga mednarodni uslužbenci, ki jih je vodil generalni sekretar. Sprva je bil začasno ustanovljen v Londonu, nato pa se je preselil na svoj sedež v Ženevo. Od leta 1920 do 1936 je bil nameščen v hotelu National (v stavbi, ki je danes znana kot Palais Wilson in kjer ima danes svoje prostore Urad Visokega komisarja ZN za člo-vekove pravice), od leta 1936 do 1946 pa v Palači narodov (Palais des Nations). Sekretariat je bil odgovoren za pripravo dela različnih organov, za nemoteno Skupščine nameščen sistem za telefonsko tolmačenje, ki je delegatom omogočal, da so hkrati z izvirnim govorom poslušali prevod. 34 potekanje zasedanj ter za spremljanje izvajanja odločitev držav članic. Med njegove naloge je sodilo tudi zbiranje in objavljanje vseh pogodb, ki so jih podpisale države članice, z namenom zagotavljanja preglednosti mednarodne diplomacije. Ustanovitev mednarodnega sekretariata je veljala za eno izmed najbolj inovativnih značilnosti Društva narodov. Uslužbenci sekretariata so bili odgovorni generalnemu sekretarju in niso smeli sprejemati navodil od katere koli vlade. Od leta 1932 so morali uradniki podati izjavo o zvestobi Društvu. Pakt je prav tako določal, da so vsa delovna mesta v sekretariatu »enako dostopna moškim in ženskam«. Ta pionirska določba je bila sprejeta zahvaljujoč prizadevanjem feminističnih skupin med pariško mirovno konfe-renco. Generalni sekretar je bil vodja Društva narodov.50 Bil je odgovoren za splošno usmerjanje dela sekretariata in je imenoval in razreševal vse uslužben-ce sekretariata (s soglasjem Sveta). V primeru krize je lahko sklical zasedanje Sveta, v primeru spora pa je komuniciral z vsemi vpletenimi stranmi, da bi olajšal obravnavo ali rešitev zadeve. Med drugim, je bilo torej Društvo narodov odgovorno za nadzor sistema mandatnih ozemelj. 'Mandatna ozemlja' so bile nekdanje nemške kolonije in osmanska ozemlja, ki so bila, kot je določal Pakt Društva narodov, pod 'varstvom' mandatarjev, dokler ne bi postala neodvisne države. Druge odgo-vornosti so bile Društvu dodeljene z drugimi mednarodnimi instrumenti, kot so mirovne pogodbe, podpisane v Parizu. Leta 1920 je bilo Saarsko ozemlje dano pod upravo Društva narodov do izvedbe plebiscita o njegovi priho-dnosti. Društvo narodov je nadziralo tudi ustavo Svobodnega mesta Danzig in izvajanje manjšinskih pogodb. Te pogodbe so bile podpisane po mirovni konferenci v Parizu in so temeljito spremenile meje v Evropi. 50 Generalni sekretarji Društva narodov so bili Sir Eric Drummond (Združeno kraljestvo, 1920–1933), Joseph Avenol (Francija, 1933–1940) in Sean Lester (Irska, 1940–1946). 35 Čeprav se je Pakt osredotočal na preprečevanje konfliktov in mirno reševanje sporov, so nekateri členi obravnavali tudi vlogo Društva pri spodbujanju med-narodnega sodelovanja na področjih, kot so zdravje, trgovina s prepovedanimi drogami, tranzit, svoboda komuniciranja in trgovina z ljudmi. Prizadevanja na teh področjih so sčasoma postajala vse pomembnejša in so v nekaterih primerih tlakovala pot za ustanovitev organizacij Združenih narodov, kot so specializirane agencije ter skladi in programi ZN.51 Z Društvom narodov sta bila tesno povezana tudi Mednarodna organizacija dela (angl. ILO)52 ter Stalno meddržavno sodišče (angl. Permanent Court of International Justice53 s kratico PCIJ),54 ki ga je ustanovilo Društvo narodov leta 1921 in je imelo svoj sedež v Haagu na Nizozemskem, kjer je tudi danes sedež Meddržavnega sodišča, poglavitnega sodnega organa OZN. Sodišče je imelo 15 članic, njegov statut, ki je bil kasneje skoraj v celoti preslikan v Statut Meddržavnega sodišča, pa ni bil sestavni del Pakta Društva narodov. PCIJ je za čas svojega delovanja (formalno je bilo ukinjeno leta 1946) izdalo 32 sodb in 27 svetovalnih mnenj, s pomembnim vplivom na nadaljnji razvoj in razlago mednarodnega prava. Tudi Meddržavno sodišče se v svojih odločitvah pogos-to sklicuje na njegove sodbe in svetovalna mnenja, čeprav v mednarodnem pravu ne velja sistem precedensov. Čeprav je kar 63 tedanjih držav postalo članic Društva narodov, ta mednaro-dna organizacija nikoli ni postala univerzalna v pravem pomenu besede. ZDA nikoli niso postale članica, Sovjetska zveza je bila sprejeta šele leta 1934 in kasneje izključena leta 1939, Nemčija pa je iz organizacije izstopila leta 1933. 51 Obsežni arhivi Društva narodov so vpisani v UNESCO register Spomin sveta, ki navaja dokumen-tarno dediščino izjemne vrednosti. 52 Več o tej mednarodni organizaciji v nadaljevanju. 53 Permanent Court of International Justice . 54 Več o tem sodišču v publikaciji dostopni na nent-court-of-international-justice/serie_other/cpji-pcij.pdf>. 36 Društvo narodov je sicer pomembno prispevalo k razvoju nekaterih medna-rodnopravnih področij, zlasti na primer, kot že omenjeno zgoraj, na področju zaščite manjšin, vendar pa se je izkazalo za nemočno pri naslavljanju večjih kriznih situacij kot je na primer napad Italije na Etiopijo, saj v okviru Pakta Društva narodov55 ni imelo zasnovanega dovolj robustnega sistema za sprejem ustreznih ukrepov v takšnih situacijah. Društvo narodov je prenehalo s svojim delovanjem ob začetku II. svetovne vojne, uradno pa je ta organizacija prene-hala obstajati leta 1946.56 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (ki je leta 1929 postala Kra-ljevina Jugoslavija) je bila ena od ustanovnih članic Društva narodov. 55 The Covenant of the League of Nations . 56 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 253. 37 3. USTANOVITEV IN DELOVANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV / THE ESTABLISHMENT AND OPERATION OF THE UNITED NATIONS Kratica: OZN57 ali angl. United Nations – UN - Ustanovitev: 24. oktober 1945 - Sedež in glavne pisarne: - New York – Sporazum o sedežu med Organizacijo združenih narodov in Slika 2: Logotip OZN (https://www.un.org/nl/ Združenimi državami Amerike (1947) file/109944) Odločitev o vzpostavitvi sedeža v New Yorku je bila sprejeta na prvi seji Generalne skupščine OZN, ki je potekala v Londonu, 14. februarja 1946.58 - Ženeva - Nairobi - Dunaj - OZN ima svoje informacijske pisarne in tako imenovane pisarne na terenu tudi v drugih mestih po svetu. Slovenijo pokriva Informacijska služba na Dunaju.59 - Število držav članic: 19360 57 United Nations, . Splošno o OZN glej Thomas G. (Thomas George) Weiss, Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018). O na-stanku OZN glej Justin Morris, 'Origins of the United Nations', v: Thomas G. (Thomas George) Weiss, Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 41-58. 58 O zgodovini sedeža OZN v New Yorku glej . 59 Spletna stran v slovenščini je dostopna na neral.html>. 60 Več o članstvu na . Glej tudi Prilogo 2. 38 - Ustanovni akt: Ustanovna listina OZN61 - podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu - Uradni jeziki: angleščina, arabščina, francoščina, kitajščina, ruščina in španščina. Zametki ustanovitve OZN sicer segajo že v leto 1941, ko je bila sprejeta Atlantska listina62, skupna deklaracija predsednika ZDA Roosevelta in pre-mierja Združenega kraljestva, Churchilla v kateri sta izrazila idejo o ustano-vitvi širšega sistema zagotavljanja varnosti in nujnost opustitve uporabe sile v meddržavnih odnosih.63 Leta 1942 je bila sprejeta Deklaracija Združenih narodov64, s katero se je oblikovala koalicija 26 držav65 v II. svetovni vojni, med katerimi je bila tudi nekdanja Jugoslavija. Slika 3: Deklaracija Združenih narodov (https://www.un.org/en/yearbook/article/when-was-term-united-nations-first-used) 61 Slovensko besedilo je dostopno na . 62 Atlantic Charter >. 63 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 253-254. 64 Declaration by the United Nations . 65 Kasneje je Deklaracijo podpisalo še 19 držav. 39 Besedilo Ustanovne listine OZN (UL OZN)66 je svojo obliko pričelo dobi-vati leta 1944, ko so na konferenci v Dumbarton Oaksu (Washington, D.C.) ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Kitajska uskladile prvi osnutek be-sedila, pri čemer pa je bilo na sestanku na Jalti na Krimu leta 1945, ki so se ga udeležili Churchill, Roosevelt in Stalin, dorečeno ključno vprašanje načina odločanja v Varnostnem svetu OZN. Končno besedilo je bilo sprejeto na konferenci v San Franciscu, ki je potekala med 15. aprilom in 26. junijem 1945 in na kateri so sodelovali predstavniki iz 50 držav, pri čemer je bila UL OZN podpisana 26. junija 1945, veljati pa je začela, ko jo je ratificiralo vseh pet stalnih članic VS OZN in večina petdesetih držav podpisnic listine, kar se je zgodilo 24. oktobra 1945. Depozitar UL OZN67 in ratifikacijskih listin je vlada ZDA. OZN je bila tako uradno ustanovljena 24. oktobra 1945, zato se na ta dan (24. oktobra) vsako leto po vsem svetu obeležuje Dan OZN.68 UL OZN je ustanovni akt OZN, ki predeljuje temeljna načela organizacije, pravice in obveznosti držav članic ter ustanavlja temeljne organe in postopke OZN. UL OZN, katere priloga je statut Meddržavnega sodišča, je najpo-membnejši pravni vir OZN, ki skupaj z mednarodnimi pogodbami, katerih stranka je OZN, poslovniki in določenimi resolucijami predstavlja t.i. 'pravo OZN'. 66 UL OZN . 67 US Department of State, United Nations Status List . 68 Basic Facts About the United Nations, 42nd edition, str. 3 . 40 UL OZN je razdeljena na pet poglavij, ki urejajo: I) cilje in načela; II) članstvo; III) organe; IV) Generalno skupščino; V) Varnostni svet; VI) Mirno reševanje sporov; VII) Ukrepe glede ogrožanja in kršitev miru ter dejanj agresije; VIII) Regionalne dogovore; IX) Mednarodno gospodarsko in socialno sodelovanje; X) Ekonomski in socialni svet; XI) Ozemlja brez samouprave; XII) Mednarodni skrbniški sistem; XIII) Skrbniški svet; XIV) Meddržavno sodišče; XV) Sekretariat ter prehodne določbe in določbe o spremembah, ratifikaciji in podpisu (XVI-XIX. poglavje). Na podlagi zgodovinskih procesov in spreminjanja mednarodne skupnosti so nekatere poglavja nekoliko izgubila na pomenu (npr. poglavje o Skrbniškem svetu), prav tako to velja za nekatere določbe oz. njihove dikcije (npr. o »civi-liziranih narodih«), a vseeno ostajajo integralni del besedila UL OZN, dokler ne bo (če kdaj) prišlo do sprejema novih sprememb in dopolnitev UL OZN in morebitne priprave prečiščene verzije njenega besedila. 41 3.1. Narava in revizija UL OZN / The Nature and Revision of the UN Charter UL OZN, kot ustanovni akt OZN, je z vidika mednarodnega prava medna-rodna pogodba, za veljavnost in razlago katere veljajo splošna pravila o pra-vu mednarodnih pogodb. Vendar pa je položaj te mednarodne pogodbe med viri mednarodnega prava poseben zaradi 103. člena, ki UL OZN hierarhično umešča nad druge mednarodne pogodbe, sklenjene s strani držav članic: »Če so obveznosti članic Organizacije združenih narodov po usta-novni listini v nasprotju z njihovimi obveznostmi po drugih medna-rodnih sporazumih, prevladajo obveznosti po ustanovni listini.« Poseben položaj UL OZN je bil potrjen tudi v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP)69 ter členih o odgovornosti držav.70 Na pod-lagi določbe 103. člena, ki jo imenujemo tudi skladnostna oz. derogatorna oz. anulacijska klavzula, obveznosti, ki izhajajo iz UL OZN, vključno z zavezujo-čimi resolucijami, ki jih na podlagi VII. poglavja UL OZN sprejme VS OZN, prevladajo na drugimi pogodbenimi obveznostmi držav članic, zaradi česar nekateri avtorji UL OZN pripisujejo »ustavnopravno naravo.«71 Razlog za izjemno redko spreminjanje UL OZN in s tem določene težave pri prilagajanju spremenjenim razmeram v praksi je v zahtevnosti predpisanega 69 30. člen DKPMP in 30. člen Dunajske konvencije o pogodbah med državami in mednarodnimi organizacijami ter med mednarodnimi organizacijami iz leta 1986. Vienna Convention on the Law of Treaties (23. may 1969, v veljavi od 27. januarja 1980) UNTS vol. 1155, str. 331; Vienna Convention on the Law of Treaties between States and International Organizations or between International Organizati-ons (12. marec 1986, še ni v veljavi). 70 Členi o odgovornosti držav za protipravna dejanja, Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (ARSIWA), YILC, 2001, vol. II (Part Two). Glej tudi Sancin, Vasilka, 'Odgovornost državnih organov za kršitve mednarodnega prava', Javna uprava, letn. 43, št. 2 (2007), str. 501-521. 71 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str., 260. 42 revizijskega postopka. Možnost spremembe (revizije) UL OZN določata 108. in 109. člen UL OZN. 108. člen UL OZN določa temeljno pravilo za spreminjanje UL OZN in določa: »Spremembe ustanovne listine začnejo veljati za vse članice Orga-nizacije združenih narodov, ko jih z dvotretjinsko večino sprejmejo članice Generalne skupščine in ko jih v skladu s svojimi ustavnimi postopki ratificirata dve tretjini članic Organizacije združenih naro-dov, med njimi vse stalne članice Varnostnega sveta.« Za umestitev predloga spremembe UL OZN na dnevni red GS OZN je potrebna navadna večina, za sprejem predloga spremembe pa dvotretjinska večina držav članic OZN. Vsaka sprememba pa se lahko uveljavi šele, ko jo skladno s svojimi ustavnimi postopki ratificira dve tretjini članic OZN, ki mora vključevati vse stalne članice VS OZN. To torej pomeni, da lahko vsaka stalna članica VZ OZN blokira uveljavitev katere koli spremembe UL OZN. 109. člen UL OZN določa postopek spremembe na revizijski konferenci članic OZN in določa: »1. Za pregled ustanovne listine se lahko skliče splošna konferenca članic Organizacije združenih narodov; čas in kraj z dvotretjinsko večino potrdijo članice Generalne skupščine s podporo sedmih čla-nic Varnostnega sveta. Na konferenci ima vsaka članica Organizacije združenih narodov en glas. 2. Spremembe ustanovne listine, ki na konferenci prejmejo dvotre-tjinsko podporo, začnejo veljati, ko jih v skladu s svojimi ustavnimi 43 postopki ratificirata dve tretjini članic Organizacije združenih naro-dov, med njimi vse stalne članice Varnostnega sveta. 3. Če do desetega letnega zasedanja Generalne skupščine od začetka veljavnosti ustanovne listine konferenca ni sklicana, se predlog za to uvrsti na dnevni red tega zasedanja, konferenca pa se skliče, če predlog podpre večina članic Generalne skupščine in sedem članic Varnostne-ga sveta.« Tako kot po splošnem pravilu tudi za spremembe, ki bi bile dogovorjene na revizijski konferenci, torej velja, da je potrebna dvotretjinska večina za sklic konference in dvotretjinska večina za sprejem spremembe pri čemer morajo skladno s svojimi ustavnimi postopki spremembo ratificirati dve tretjini članic OZN, ki mora vključevati vse stalne članice VS OZN. V preteklosti je bilo več pobud za revizijo UL OZN, sprejete pa so bile le tri spremembe. Leta 1963 je prišlo do povečanja števila nestalnih članic VS OZN iz 6 na 10 in števila članic ECOSOC iz 18 na 27. Leta 1965 je bila sprejeta sprememba 109. člena UL OZN, leta 1971 pa je bila ponovno sprejeta odlo-čitev o povečanju števila članic ECOSOC iz 27 na 54. Zaradi zahtevnosti postopka spreminjanja UL OZN se je v praksi uveljavila teleološka oz. namenska razlaga določil UL OZN, ki omogoča razlago UL OZN skladno z njenim namenom in potrebami današnjega časa, UL OZN pa se označuje tudi kot 'živa listina' (Living Charter), ki se po poti namenske razla-ge prilagaja potrebam v praksi. To je razvidno že pri glasovanju v VS OZN, ko bi po jezikovni razlagi za vsako vsebinsko odločitev morale ZA glasovati vse stalne članice,72 v praksi pa se je uveljavila tudi možnost njihovega vzdržanja. 72 Tretji odstavek 27. člena UL OZN. 44 Namensko razlago je sprejelo tudi Meddržavno sodišče, na primer glede mi-rovnih operacij OZN, ki niso izrecno predvidene v UL OZN, vendar pa so v praksi postale ena ključnih aktivnosti OZN pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. 3.2. Cilji in načela OZN / Purposes and Principles of the UN Temeljni cilji in načela OZN so sicer izrecno opredeljeni v 1. in 2. členu UL OZN, a je za njihovo razumevanje treba opozoriti tudi na preambulo oziro-ma uvodni del UL OZN. Skladno z 31. členom DKPMP, ki določa splošno pravilo o razlagi mednarodnih pogodb, se namreč vsaka mednarodna pogodba razlaga v dobri veri v skladu z običajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen, pri če-mer za razlago mednarodne pogodbe kontekst poleg besedila, zajema tudi uvod (preambulo) in priloge mednarodne pogodbe. Preambula OZN se glasi: »MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO, ODLOČENI obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in žensk ter velikih in malih narodov, ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pravičnost in zago-tavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, 45 spodbujati družbeni napredek in boljše življenjske razmere z več svobode IN V TA NAMEN živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, s sprejetjem ustreznih načel in načinov ravnanja zagotoviti, da se obo-rožena sila ne uporablja, razen kadar je to v skupnem interesu, uporabiti mednarodne mehanizme za spodbujanje gospodarskega in družbenega napredka vseh ljudstev, SKLENILI ZDRUŽITI MOČI ZA URESNIČITEV TEH CILJEV. Zato so naše vlade, prek svojih predstavnikov, ki so se zbrali v San Fran-ciscu in so bili za to ustrezno in pravilno pooblaščeni, sprejele Ustanov-no listino Organizacije združenih narodov in s tem ustanovile medna-rodno organizacijo z imenom Organizacija združenih narodov.« Temeljni cilji OZN, ki jih izrecno navaja 1. člen UL OZN, so štirje: 1) varova-ti mir in varnost; 2) razvijati prijateljske odnose; 3) uresničevati mednarodno sodelovanje; in 4) biti center usklajevanja mednarodne dejavnosti. 1. člen UL OZN določa: »1. ohranjati mednarodni mir in varnost ter v ta namen izvajati učin-kovite skupne ukrepe za preprečevanje in odpravo groženj miru, zati-ranje agresije ali drugih kršitev miru in si v skladu z na- čeli pravično-sti in mednarodnega prava prizadevati za ublažitev ali mirno reševanje mednarodnih sporov ali odpravo razmer, zaradi katerih bi lahko prišlo do kršitve miru, 46 2. razvijati prijateljske odnose med narodi, ki temeljijo na spoštova-nju načela enakopravnosti in samoodločbe narodov, in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru na svetu, 3. zagotavljati mednarodno sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov ter spodbujati in se zavzemati za spoštovanje človekovih pravic in temelj-nih svoboščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved, 4. postati središče za usklajevanje prizadevanj narodov za dosego teh skupnih ciljev.« Nadalje 2. člen UL OZN opredeljuje sedem temeljnih načel OZN, ki so zaradi njihove splošne sprejetosti v mednarodni skupnosti v velikem delu tudi odraz običajnega mednarodnega prava.73 Sedem temeljnih načel OZN je: 1) načelo suverene enakosti držav; 2) načelo dolžnega izpolnjevanja obveznosti; 3) načelo mirnega reševanja sporov; 4) načelo prepovedi uporabe sile in grožnje s silo; 5) načelo dolžnost pomagati OZN;74 6) načelo, da naj OZN zagotovi, da bodo tretje države delovale v skladu z načeli UL OZN in 7) načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve držav članic (načelo neintervencije). 73 Resolucija GS OZN XXV 24. oktober 1970 (Deklaracija o načelih mednarodnega prava o prija-teljskih odnosih in sodelovanju med državami, v skladu z UL OZN), znana tudi pod nazivom Deklaracija sedmih načel. 74 Po pravilu, da mednarodna pogodba zavezuje le države članice, za ostale pa je res inter alios acta (po latinskem reku: pacta tertiis nec nocent nec prosunt), to pomeni, da se to načelo nanaša le na pogodbenice Ustanovne listine OZN, torej države članice OZN. 47 2. člen UL OZN se tako glasi: »Organizacija in njene članice v svojih prizadevanjih za dosego ciljev iz 1. člena delujejo v skladu s temi načeli: 1. organizacija temelji na načelu suverene enakosti vseh članic, 2. članice v dobri veri izpolnjujejo obveznosti, sprejete v skladu z ustanovno listino, da si zagotovijo pravice in koristi, ki izhajajo iz članstva, 3. članice mednarodne spore rešujejo mirno, tako da ne ogrožajo mednarodnega miru in varnosti ter pravičnosti, 4. članice se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj s silo ali upo-rabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države ali drugega tovrstnega ravnanja, ki ni skladno s cilji Orga-nizacije združenih narodov, 5. članice organizaciji pomagajo pri vseh ukrepih v skladu z usta-novno listino in se vzdržijo pomoči državam, proti katerim ta izvaja preventivne ali prisilne ukrepe, 6. organizacija skrbi, da države, ki niso njene članice, delujejo v skladu s temi načeli, kolikor je to potrebno za ohranjanje med- narodnega miru in varnosti, 7. nobena določba v ustanovni listini Organizacije združenih narodov ne pooblašča, da se vmešava v zadeve, ki so po svoji naravi v notra-nji pristojnosti držav, ali od članic zahteva, da te zadeve predložijo v 48 reševanje v skladu z ustanovno listino, vendar to načelo ne vpliva na izvajanje prisilnih ukrepov iz VII. poglavja.« Med naštetimi temeljnimi načeli OZN so tudi temeljna mednarodnoprav-na načela (načelo suverene enakosti držav, načelo mirnega reševanja sporov, načelo prepovedi uporabe in grožnje s silo, načelo neintervencije), nekatera mednarodnopravna načela pa lahko izluščimo tudi iz preambule ter zlasti pr-vega člena UL OZN (na primer načelo samoodločbe in načelo spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin).75 3.3. Članstvo v OZN / UN Membership OZN stremi k univerzalnemu članstvu in jo zato lahko označujemo za med-narodno organizacijo univerzalnega značaja (za razliko od regionalnih med-narodnih organizacij76 in organizacij posebej zainteresiranih držav77), pogoji in postopek za včlanitev pa so določeni dokaj enostavno, zato jo opredelju-jemo tudi za organizacijo odprtega tipa (za razliko od zaprtih mednarodnih organizacij oziroma organizacij pol-zaprtega/pol-odprtega tipa). OZN je za članstvo na voljo samo državam (ne pa na primer tudi drugim mednarodnim organizacijam ali drugim entitetam),78 čeprav med ustanovitvenimi članica-mi v času ustanovitve OZN niso vse uživale samostojne mednarodnopravne 75 Glej tudi Škrk, Mirjam, Pojem virov v mednarodnem pravu. Zbornik znanstvenih razprav. 1985, letn. 45, str. 147-161. 76 Po različnih regijah se je razvilo več pomembnih regionalnih organizacij, za evropske države so med najpomembnejšimi Svet Evrope, Evropska unija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Severnoatlantsko zavezništvo (NATO). 77 Mednje uvrščamo na primer Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC) in Mednarodni oljčni svet (IOC), ki združuje države, ki gojijo oljke iz proizvajajo oljčne proizvode. 78 3. člen UL OZN. 49 subjektivitete (npr. Ukrajina, Belorusija, Indija). Tako je bilo ustanovitvenih članic 51, danes pa ima OZN 193 držav članic.79 Postopek za sprejem v članstvo je določen v 4. členu UL OZN, ki določa štiri pogoje za včlanitev v OZN: - država (velikost ozemlja ali število prebivalstva nista pomembna);- miroljubnost; - prevzem obveznosti iz UL OZN; - kritični pomen ocene, da je kandidatka voljna in sposobna izpolnjevati obveznosti. Postopkovno o sprejemu države v OZN odloča GS OZN z dvotretjinsko ve-čino, vendar zgolj na priporočilo VS OZN. V praksi slednji pogoj nekaterim državam, npr. Palestini in Kosovu, onemogoča včlanitev v OZN. Vendar pa Pa-lestina uživa status države nečlanice opazovalke v OZN.80 V posebnem statusu opazovalca je tudi Sveti sedež (Holly See). O tem ali so države strogo vezane na štiri pogoje iz 4. člena UL OZN je na zaprosilo GS OZN odločalo tudi Meddržavno sodišče v svojem prvem sveto- valnem mnenju Pogoji za sprejem države v članstvo OZN81 iz leta 1948 (t.i. First Admissions case), v katerem je potrdilo, da so države vezane na taksativno na-štete pogoje in ne smejo določati dodatnih. Glede vloge VS OZN v postopku sprejemanja v članstvo in pristojnostih GS OZN pa se je Meddržavno sodišče opredelilo v svojem svetovalnem mnenju Pristojnost GS OZN za sprejem drža- 79 United Nations, Member States . Glej tudi Prilogo 2. 80 Resolucija GS OZN 67/19 (4. december 2012). Več o tem glej Maruša T. Veber, 'Palestinsko-izraelski konflikt: mednarodno pravo – quo-vadis?', v: Teorija in Praksa, LXI (2024) 1, str. 7–40. 81 Admission of a State to the United Nations (Charter, Art. 4 ), Advisory Opinion ICJ Re-ports 1948, p. 57, -ADV-01-00-EN.pdf. 50 ve v OZN82 iz leta 1950 (t.i. Second Admissions case). V njem je zavzelo stališče, da je priporočilo VS OZN za sprejem v članstvo OZN, nujen predpogoj za glasovanje o članstvu v GS OZN, ki lahko vodi v sprejem nove države članice. UL OZN posebnih pravil o izstopu iz organizacije izrecno ne predvideva. Vprašanje vključitve določbe o izstopu v UL OZN je bilo sicer predmet razprave med državami pogajalkami za sprejem UL OZN, ki pa so se na koncu odločile, da je ne vključijo, saj v duhu želje po doseganju univerzalnosti orga-nizacije, držav članic niso želele na nikakršen način spodbujati k razmišljanju o izstopu. Izstop iz organizacije bi bil sicer možen na podlagi pravil o odpove-di in prenehanju veljavnosti mednarodnih pogodb, kot izhajajo iz DKPMP.83 Vsaka država namreč lahko načeloma odpove (se umakne) iz sklenjene med-narodne pogodbe, katere pogodbenica je, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, pri čemer v odsotnosti izrecnih določil v ta namen v sami mednarodni pogodbi, kar je tudi primer UL OZN, velja 12-mesečni odpovedni rok. V praksi sicer do izstopa iz OZN še ni prišlo, čeprav ga je Indonezija leta 1965 zaradi spora z Malezijo napovedala, a si je kasneje premislila. Širina članstva, zlasti pa vključitev vseh svetovnih velesil, sta ključna za delovanje organizacije, zato bi bil zlasti izstop katere od slednjih, še posebej katere od stalnih članic Varnostnega sveta OZN, izjemen udarec za organizacijo. UL OZN pa vsebuje posebne določbe glede začasnega odvzema članskih pravic ali izključitve iz organizacije. Na podlagi 5. člena UL OZN lahko GS OZN članici, proti kateri je VS OZN uvedel preventivne ali prisilne ukrepe na priporočilo VS OZN začasno odvzame pravice in privilegije, ki izhajajo iz članstva v tej organizaciji, npr. pravica glasovanja v GS OZN. 6. člen UL 82 Competence of Assembly regarding admission to the United Nations, Advisory Opinion ICJ Refiorts 1950, p. 4, pdf. 83 60. člen DKPMP. 51 OZN pa predvideva možnost izključitve države članice OZN, ki vztrajno krši načela UL OZN. Do takšne izključitve lahko pride na podlagi odločitve GS OZN na priporočilo VS OZN. Zaradi drastičnih posledice izključitve za države članice ta določba v praksi nikoli ni bila uporabljan, čeprav je bila uporaba te določbe ob nekaterih pri-ložnostih predlagana. Leta 1955 je Sirija predlagala osnutek resolucije VS ZN, v kateri je pozvala k izključitvi Izraela zaradi njegove agresije na to državo.84 Vendar pa VS ZN o resoluciji ni glasoval. Morebitna izključitev Južne Afrike je bila vključena tudi v Resolucijo GS OZN 1761 (XVII)85, ki je obsodila rasno politiko Južne Afrike in zahtevala, da VS ZN preuči uporabo 6. člena UL OZN. Vendar osnutek resolucije, ki bi sprožila uporabo tega mehanizma, ni bil sprejet zaradi uporabe veta ZDA, Združenega kraljestva in Francije.86 Poleg začasnega suspenza vseh članskih pravic, pa OZN pozna tudi, tako ime-novan mali suspenz oziroma začasen odvzem glasovalnih pravic v Generalni skupščini OZN. Predvideva ga 19. člen UL OZN, ki določa: »Članica Organizacije združenih narodov, ki zamuja s plačilom fi-nančnih prispevkov organizaciji, nima pravice glasovanja v Generalni skupščini, če je znesek zapadlih plačil enak znesku njenih prispev-kov za pretekli dve leti ali ga presega. Kljub temu lahko Generalna skupščina taki članici dovoli glasovanje, če meni, da ta obveznosti ni poravnala zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.« 84 Glej Osnutek Resolucije VS OZN UN Doc. S/3519 (1955). 85 Resolucija VS OZN 1761 XVII (6 November 1962) UN Doc. A/RES/1761. 86 Ibid., odst. 2. 52 Gre torej za ukrep v primeru nerednega plačevanja članarin OZN, kar lahko resno ogrozi zmožnost njenega učinkovitega delovanja, zlasti kadar s plačilom zamuja katera od večjih vplačnic v proračun organizacije. ŠTUDIJA PRIMERA: Članstvo v OZN po razpadu Jugoslavije / CASE STUDY: UN Membership Following the Break-up of Yugoslavia87 Po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) so Slove-nija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija zaprosile za članstvo v OZN in bile na podlagi 4. člena UL OZN sprejete v OZN.88 Slovenija je polnopravna članice te organizacije postala 22. maja 1992,89 ta datum, 22. maj, pa se zato vsako leto obeležuje kot Dan slovenske diplomacije. V nasprotju z dejanskim stanjem in veljavnim mednarodnim pravom pa je Zvezna repu-blika Jugoslavija (ZRJ) zatrjevala kontinuiteto SFRJ s čemer naj bi prevzela tudi sedež te države v OZN in torej ni na novo zaprosila za članstvo v tej organizaciji. VS ZN je glede tega sprejel Resolucijo 777 (1992), v kateri je zapisal: »Država, prej znana kot Socialistična federativna republika Jugoslavija, je prenehala obstajati«90 in zatrjeval, »da ZRJ ne more samodejno nadaljevati članstva SFRJ, zato priporoča, da naj GS OZN odloči, da ZRJ zaprosi za članstvo v GS OZN.«91 GS OZN je nato sprejela Resoluciji 47/1, v kateri je bilo navedeno, da ZRJ: 87 Glej tudi BOHTE, Borut. Status ZRJ v OZN. Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. 2000, letn. 55, št. 11/12, str. 801-821 88 Resolucija GS OZN 46/237 (20. julij1992) UN Doc.A/RES/46/237 (BIH), Resolucija GS OZN 46/238 (20. july 1992) UN Doc.A/RES/46/238 (Hrvaška). Glede Makedonije glej Resolucija VS OZN 817 (7. april 1993), UN Doc.S/RES/817; Resolucija GS OZN 47/225 (8. april 1993), UN Doc.A/ RES/47/225 in UN doc. S/25545 (7. april 1993). Glej tudi Michael C. Wood, ‘Participation of Former Yugoslav States in the United Nations and in Multilateral Treaties’, Max Planck Yearbook of United Nations Law vol. 1, issue 1 (1997), str. 236-241. 89 Resolucija GS OZN 46/236 (20. julij 1992), UN Doc.A/RES/46/236. 90 Resolucija VS OZN 777 (19. september 1992) UN Doc S/RES/777, preambula. 91 Resolucija VS OZN 777 (19. september 1992) UN Doc S/RES/777. 53 »ne more avtomatično nadaljevati članstva nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Združenih narodih; zato odlo-ča, da Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) zaprosi za članstvo v Združenih narodih in da ne sodeluje pri delu Generalne skupščine.«92 ZRJ kljub tem pozivom za ponovno članstvo v OZN ni zaprosila, kar je vodilo v nejasen status te države v OZN. Pravni učinek in pravna podlaga omenjenih odločitev VS OZN in GS OZN so nejasni. Nekateri so odločitev GS OZN obravnavali kot dejansko izključitev iz OZN93, drugi pa so prizna-vali, da je iz resolucije težko izpeljati posledico prenehanja članstva.94 ZRJ je, kot tedanja Srbija in Črna Gora, za članstvo v OZN ponovno zaprosila leta 2000, ko je bila tudi uradno sprejeta v to organizacijo kot polnopravna članica. S tem se je njen status v OZN razjasnil.95 V tem obdobju pa je prišlo tudi do zanimive jurisprudence Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je v neka-terih primerih ugotovilo pristojnost za odločanje v sporu, v drugih pa ne.96 92 Resolucija GS OZN 47/1 (22. september 1992) UN Doc. A/RES/47/1. 93 Glej npr. Izjavo Zambije na 47 zasedanju GS OZN. UNGA Provisional verbatim record of the 7th meeting, (30 September 1992) UN Doc. A/47/PV.7, str. 173. 94 Michael C. Wood, ‘Participation of Former Yugoslav States in the United Nations and in Multilateral Treaties’, Max Planck Yearbook of United Nations Law vol. 1, issue 1 (1997), str. 247. 95 Resolucija VS OZN 1326 (31. oktober 2000) UN Doc. S/RES/1326; Resolucija GS OZN 55/12 (10. november 2000) UN Doc. A/RES/55/12. Maruša Tekavčič Veber, Sanctions adopted by internatio-nal organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 212-213. 96 Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro), Preliminary Objections, Judgment (1996) ICJ Rep. 595; Case con-cerning Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro) (2007), ICJ Rep 43; Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Croatia v Serbia), Preliminary Objections (2008), ICJ Rep. 412; Legality ICJ Rep. 279. 54 3.4. Organi OZN / Organs of the UN Vsaka mednarodna organizacija ima svoje organe, preko katerih deluje. Prav tako mora imeti vsaka mednarodna organizacija vsaj en plenarni organ, v ka-terem so zastopane vse države članice te mednarodne organizacije in en admi-nistrativni organ, ki se običajno imenuje sekretariat ali direktorat. Skoraj brez izjeme imajo mednarodne organizacije tudi vsaj en izvršilni organ, katerega člane mednarodne organizacije izvolijo izmed svojega članstva. Le mednarod-ne organizacije širših pristojnosti pa imajo pogosto tudi svoje sodne organe. Poglavitne organe OZN določa 7. člen UL OZN, ki se glasi: »1. Kot poglavitni organi Združenih narodov se ustanavljajo: Gene-ralna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. 2. V skladu s to Ustanovno listino se lahko ustanovijo taki pomožni organi, za katere bi se izkazalo, da so potrebni.«97 Poglavitni organi OZN, ki so tudi stalni organi, so torej: - Generalna skupščina (GS OZN); - Varnostni svet (VS OZN); - Ekonomski in socialni svet (ECOSOC); - Meddržavno sodišče v Haagu (MS) - Skrbniški svet in - Sekretariat, ki ga vodi Generalni sekretar OZN. Poglavitni organi pa za izvajanje svojih nalog ustanavljajo tudi številne po-možne organe, ki bodo omenjeni v nadaljevanju. 97 7. člen UL OZN. 55 3.4.1. Generalna skupščina OZN / UN General Assembly Slika 4: Dvorana GS OZN (UN Photo/Manuel Elias: https://www.un.org/en/ccoi/general- assembly) Generalna skupščina OZN98 je plenarni in poglavitni posvetovalni organ OZN v okviru katerega se oblikujejo temeljne politike organizacije. Sestav-ljajo jo vse države članice (193), pri čemer ima vsaka po en enakopraven glas. GS OZN je zato edinstven forum za večstransko razpravo o različnih med-narodnih vprašanjih, ki jih ureja UL OZN, osrednjo vlogo pa ima tudi pri kodifikaciji mednarodnega prava. V GS OZN se sprejemajo nekatere ključne odločitve na ravni OZN, kot so: - imenovanje generalnega sekretarja na priporočilo VS OZN (97. člen UL OZN); - sprejem novih držav članic na priporočilo VS OZN (4(2). člen UL OZN); - izvolitev nestalnih članic VS OZN (23. člen UL OZN) in- odobritev proračuna OZN (17. člen UL OZN). 98 UN General Assembly https://www.un.org/en/ga/. Glej tudi Peterson, M. J., 'General Assem-bly', in Thomas G. Weiss, and Sam Daws (eds), The Oxford Handbook on the United Nations, 2nd edn, Ox-ford Handbooks (2018), str. 119 – 139. 56 GS OZN se sestaja na rednih zasedanjih od septembra do decembra vsako leto, in po potrebi tudi med januarjem in septembrom, kot tudi na posebnih izrednih zasedanjih na podlagi resolucije »Združeni za mir.«99 Na zasedanjih obravnava različna posamezna vprašanja, o katerih razpravlja v okviru poseb-nih točk ali podtočk dnevnega reda. GS OZN državam daje priporočila o mednarodnih vprašanjih, ki so v njeni pristojnosti, pri čemer določitve spre-jema v obliki resolucij GS OZN. GS OZN lahko razpravlja o vseh vprašanjih in zadevah, ki temeljijo na UL OZN ali so povezani z nalogami in poobla-stili drugih organov OZN in lahko članicam daje priporočila o vseh takih vprašanjih in zadevah.100 Izjema so situacije, ko VS OZN v zvezi s sporom ali razmerami izvaja naloge iz UL OZN - v takih primerih mu GS OZN v zvezi s tem ne sme dajati priporočil, razen če slednji zanje zaprosi.101 V praksi GS OZN sprejema resolucije iz vseh področij delovanja OZN, vključno s političnimi, gospodarskimi, humanitarnimi, socialnimi in pravnimi zadevami. Med pomembnejšimi dokumenti, sprejetimi s strani OZN so Cilji trajnost- nega razvoja (t.i. Agenda za trajnosti razvoj do leta 2023)102 iz leta 2015, ki izhaja iz prepričanja, da sta trajen mednarodni mir in varnost mogoča le, če je zagotovljena gospodarska in socialna blaginja ljudi po vsem svetu. Gre za 17 ciljev, ki vključujejo: 1) odpravo revščine; 2) odpravo lakote; 3) zdravje in dobro počutje; 4) kakovostno izobraževanje; 5) enakost spolov; 6) čisto vodo in sanitarno ureditev; 7) cenovno dostopno in čisto energijo; 8) dostojno delo in gospodarsko rast; 9) industrijo, inovacije in infrastrukturo; 10) zmanjšanje 99 Resolucija GS OZN 377(v) 3. november 1950. 100 10. člen UL OZN. 101 Prvi odstavek 12. člena UL OZN. 102 Cilji trajnostnega razvoja https://unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_go- als.html. 57 neenakosti; 11) trajnostna mesta in skupnosti; 12) odgovorna poraba in proi-zvodnja; 13) podnebne ukrepe; 14) življenje v vodi; 15) življenje na kopnem; 16) mir, pravičnost in močne institucije; ter 17) partnerstva za doseganje ciljev. Gre za poziv vsem državam k ukrepanju za spodbujanje blaginje ob hkratnem varovanju planeta. Cilje je konsenzualno sprejelo vseh 193 držav članic OZN in torej vzpostavljajo univerzalne standarde za trajnostni razvoj. 3.4.1.1. Odbori GS OZN / Committees of the UNGA Zaradi velikega števila vprašanj, ki jih GS OZN obravnava, v praksi GS OZN deluje preko šestih glavnih odborov, ki GS OZN predložijo osnutke resolucij v glasovanje na plenarnih zasedanjih. 1) Prvi odbor: razorožitev in mednarodna varnost103 (angl. Disarmament and International Security Committee) se osredotoča predvsem na razoro-žitev in globalne izzive ter grožnje miru in varnosti, ki ogrožajo med-narodno skupnost. Odbor obravnava vse zadeve v zvezi z razorožitvijo in mednarodno varnostjo, ki sodijo na področje uporabe UL OZN ali se nanašajo na pristojnosti in naloge katerega koli drugega organa OZN. Obravnava tudi splošna načela, ki urejajo sodelovanje pri vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti ter načela, ki urejajo razorožitev in ure-ditev oborožitve ter spodbuja dogovore o sodelovanju in ukrepih za krepitev varnosti in stabilnosti z nižjimi ravnmi oborožitve. 2) Drugi odbor: ekonomski in finančni104 (angl. Economic and Financial Committee) obravnava vprašanja makroekonomske politike, operativne 103 Disarmament and International Security Committee https://www.un.org/en/ga/first/index.shtml. 104 Economic and Financial Committee https://www.un.org/en/ga/second/index.shtml. 58 dejavnosti za razvoj, financiranje razvoja, globalizacije in soodvisnosti, zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, informacijske in komunikacijske tehnologije za razvoj, razvoj kmetijstva, zanesljive oskrba s hrano, traj-nostni razvoj mest, suverenost nad naravnimi viri.105 3) Tretji odbor: socialni, humanitarni in kulturni106 (angl. Social, Humani- tarian and Cultural Issues) se ukvarja s človekovimi pravicami, humani-tarnimi zadevami ter socialnimi vprašanji. To vključuje vprašanja, po-vezana s pravicami žensk, zaščito otrok, socialnimi vprašanji, ravnanje z begunci, odpravo rasizma in diskriminacije, spodbujanjem temeljnih svoboščin in preprečevanjem rasizma in diskriminacije, pravico do samoodločanja, vprašanja avtohtonih prebivalcev in vrsto drugih so-cialnih vprašanj, kot so vprašanja, povezana z mladimi, družino in sta-ranjem, osebami z invalidnostmi, preprečevanje kriminala, kazenskim pravosodjem in mednarodnim nadzorom nad trgovino z drogami.107 4) Četrti odbor: vprašanja dekolonizacije in posebna politična vprašanja108 (angl. Special Political and Decolonization Committee) se ukvarja z različnimi vprašanji, od katerih sta poglavitni »dekolonizacija« in »Bližnji vzhod.« 5) Peti odbor: upravna in proračunska vprašanja109 (angl. Administrative and Budgetary Committee) pripravlja resolucije Generalne skupščine o tem, koliko vsaka država članica plačuje ZN in kako se ta sredstva porabijo. Odbor obravnava programski proračun ZN (na dve leti), proračun za 105 The GA Handbook: A Practical Guide to the United Nations General Assembly (2nd ed.). New York: Permanent Mission of Switzerland to the United Nations. 2017, str. 71. 106 Social, Humanitarian and Cultural Issues https://www.un.org/en/ga/third/index.shtml. 107 The GA Handbook: A Practical Guide to the United Nations General Assembly (2nd ed.). New York: Permanent Mission of Switzerland to the United Nations. 2017, str. 73. 108 Special Political and Decolonization Committee https://www.un.org/en/ga/fourth/index.shtml. 109 Administrative and Budgetary Committee https://www.un.org/en/ga/fifth/index.shtml. 59 mirovne operacije (letno) in vprašanja človeških virov. Odbor določa tudi delež, ki ga mora vsaka država članica plačati v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Odbor je obveščen o načrtovanju novih skladov in programov in o izven proračunskih dejavnostih sekretariata. Peti odbor je pristojen tudi za upravne zadeve, pri čemer obravnava reformo upravljanja, vodenje, nadzor in vprašanja odgovornosti.110 6) Šesti odbor: pravni111 (angl. Legal Committee) je temeljni forum OZN za obravnavo pravnih vprašanj v Generalni skupščini OZN. Ta odbor obravnava tudi delo Komisije ZN za mednarodno pravo. 3.4.1.2. Pomožni organi GS OZN / Subsidiary Organs of the UNGA Obstajajo tudi številni pomožni organi Generalne skupščine OZN, pri čemer sta med pomembnejšimi Komisija za mednarodno pravo in Svet za človekove pravice (SČP). Komisijo za mednarodno pravo112 (International Law Commission)113 je leta 1947 GS OZN ustanovila z namenom, da bi skladno s členom 13(1)(a) UL OZN prevzela mandat skupščine za pripravo študij in priporočil z namenom spodbujati mednarodno sodelovanje na političnem področju ter progresivni razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo.114 Komisija ima 34 čla-nov, ki so »osebe s priznano usposobljenostjo na področju mednarodnega 110 The GA Handbook: A Practical Guide to the United Nations General Assembly (2nd ed.). New York: Permanent Mission of Switzerland to the United Nations. 2017, str. 77. 111 Legal Committee https://www.un.org/en/ga/sixth/index.shtml. 112 International Law Commissionhttps://legal.un.org/ilc/. 113 Michael R Anderson, The International Law Commission and the Future of International Law (British Institute of International and Comparative Law 1998). 114 Točka a prvega odstavka 13. člena UL OZN. 60 prava.«115 V 15. členu Statuta Komisije za mednarodno pravo116 je razložena razlika med progresivnim razvojem mednarodnega prava, kjer gre za pripravo osnutkov konvencij o zadevah, ki jih mednarodno pravo še ne ureja ali glede katerih pravo v praksi držav še ni dovolj razvito na eni strani in kodifikacijo mednarodnega prava v obliki natančnejše opredelitve in sistematizacije pravil mednarodnega prava na področjih, na katerih že obstaja obsežna praksa in doktrina držav,117 na drugi strani. V praksi delo Komisije pri določeni temi običajno vključuje nekatere vidike postopnega razvoja in tudi kodifikacije mednarodnega prava, pri čemer se ravnovesje med njima spreminja glede na posamezno temo. Pomembnejša dela Komisije za mednarodno pravo vključujejo: - Osnutek Členov o diplomatskih odnosih in imunitetah (1958),118 ki je bil podlaga za sprejem Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (1961); - Osnutek Členov o konzularnih odnosih (1961),119 ki je bil podlaga za sprejem Dunajske konvencije o konzularnih odnosih (1963); - Osnutek Členov o pravu mednarodnih pogodb (1966)120, ki so bili podlaga za sprejem Dunajske konvencije o pravu mednarodnih po-godb; - Osnutek Členov o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb (1974)121, ki je bil podlaga za sprejem Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb (1978); 115 Prvi odstavek 2. člena Statuta KMP. 116 Statute of the International Law Commission https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/ statute/statute.pdf. 117 15. člen Statuta KMP. 118 Osnutek Členov o diplomatskih odnosih in imunitetah https://legal.un.org/ilc/texts/instru- ments/english/commentaries/9_1_1958.pdf. 119 Osnutek Členov o konzularnih odnosih https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/ commentaries/9_2_1961.pdf. 120 Osnutek Členov o pravu mednarodnih pogodb https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/engli- sh/draft_articles/1_1_1966.pdf. 121 Osnutek Členov o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb https://legal.un.org/ilc/texts/ instruments/english/commentaries/3_2_1974.pdf. 61 - Osnutek Členov o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhi- vov in dolgov (1981)122, ki je bil podlaga za sprejem Dunajske konven-cije o nasledstvu držav glede premoženja, arhivov in dolgov (1983, še ni v veljavi); - Osnutek Členov o pravu mednarodnih pogodb sklenjenih med drža- vami in mednarodnimi organizacijami ali med mednarodnimi organi- zacijami (1982)123, ki so bili podlaga za sprejem Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb med državami in mednarodnimi organi-zacijami ali med mednarodnimi organizacijami (1986, še ni v veljavi); - Osnutek Pravil o sodni imuniteti držav in njihovega premoženja (1991),124 ki je bil podlaga za sprejem Konvencije Združenih narodov o sodni imuniteti držav in njihovega premoženja (2004); - Osnutek Zakonika o hudodelstvih zoper mir in varnost človeštva (1996),125 ki je bil podlaga za sprejem Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS); - Osnutek Členov o odgovornosti držav za mednarodno protipravna de- janja (ARSIWA)126 (2001); - Osnutek Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij (2011)127. Svet ZN za človekove pravice128 (angl. Human Rights Council) je medvladno telo v okviru sistema OZN, ki ga sestavlja 47 držav, odgovornih za spodbuja- 122 Osnutek Členov o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov https://legal. un.org/ilc/texts/instruments/english/commentaries/3_3_1981.pdf. 123 Osnutek Členov o pravu mednarodnih pogodb sklenjenih med državami in mednarodnimi or- ganizacijami ali med mednarodnimi organizacijami https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/ commentaries/1_2_1982.pdf. 124 Osnutek Pravil o sodni imuniteti držav in njihovega premoženja https://legal.un.org/ilc/texts/ instruments/english/commentaries/4_1_1991.pdf. 125 Osnutek Zakonika o hudodelstvih zoper mir in varnost človeštva https://legal.un.org/ilc/texts/ instruments/english/draft_articles/7_4_1996.pdf. 126 Osnutek Členov o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja (ARSIWA) https:// legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/draft_articles/9_6_2001.pdf. 127 Osnutek Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij https://legal.un.org/ilc/texts/ instruments/english/draft_articles/9_11_2011.pdf. 128 Human Rights Council https://www.ohchr.org/en/hrbodies/hrc/home. 62 nje in zaščito vseh človekovih pravic po svetu. Vzpostavljen je bil leta 2006 s strani GS OZN, pri čemer je nadomestil prejšnjo Komisijo za človekove pra- vice129, ki je v okviru OZN delovala od leta 1946 dalje. Ta pomožni organ vse leto razpravlja o vseh tematskih vprašanjih in razmerah na področju človeko-vih pravic, ki zahtevajo njegovo pozornost. Sestaja se na sedežu Združenih narodov v Ženevi (UNOG). SČP uporablja različne mehanizme za nadzor nad uresničevanjem človekovih pravic in razvoj tega področja: - Univerzalni periodični pregled (UPR)130, mehanizem v okviru katere- ga se redno periodično ocenjuje stanje človekovih pravic v vseh drža-vah članicah OZN; - Posebni postopki131 (angl. Special Procedures) v okviru katerih se posa- mezniki kot strokovnjaki za človekove pravice ali skupine strokovnja-kov – t.i. delovne skupine (Working Groups), ki delujejo neodvisno in v osebnem svojstvi ter niso zaposleni v OZN, izrekajo o temah, kot so izobraževanje, zdravje, svoboda govora in trgovina z ljudmi, ter o razmerah v različnih državah – gre za t.i. postopke po temah (tematski postopki) ali po državah; - Svetovalni odbor132, ki ga sestavlja 18 izvoljenih neodvisnih strokovnja- kov s področja človekovih pravic, ki SČP zagotavlja strokovno znanje in nasvete o tematskih vprašanjih človekovih pravic; - Pritožbeni postopek133, ki posameznikom in organizacijam omogoča, da SČP opozorijo na kršitve človekovih pravic. 129 Human Rights Commission Archives https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/chr/commission-on- human-rights. 130 Universal Periodic Review https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/upr/upr-home. 131 Special Procedures of the Human Rights Council https://www.ohchr.org/en/special-procedures- human-rights-council. 132 Advisory Committee https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/advisory-committee/hrcac-index. 133 Human Rights Council Complaint Procedure https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/ complaint-procedure/hrc-complaint-procedure-index. 63 Slovenija je bila doslej že dvakrat članica SČP, od 19. junija 2007 do 19. junija 2010 in od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018. Leta 2018 je SČP tudi predsedovala. Slovenija je kandidatka za ponovno članstvo v obdobju 2026–2028. ŠTUDIJA PRIMERA: začasna izključitev iz Sveta za človekove pravice / CASE STUDY: Temporary Suspenssion from the Human Rights Council Svet za človekove pravice je bil ustanovljen z namenom »spodbujanja sploš-nega spoštovanja varstva vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse,«134 pri čemer ustanovni akt (Resolucija GS OZN) predvideva možnost začasne izključitve ene od držav članic zaradi hudih in sistematičnih kršitev človekovih pravic.135 Izključitev iz tega pomožnega organa ima pomembno politično konotacijo, njen učinek pa je omejen na članske pravice zadevne članice Svetu za človekove pravice, pri čemer pa država še naprej sodeluje z OZN prek vseh drugih organov. Ta določba je bila leta 2011 uporabljena za začasno izključitev Libije zaradi zaskrbljujočih razmer na področju človeko-vih pravic v tej državi,136 leta 2022 pa za začasno izključitev Rusije zaradi njenih kršitev človekovih pravic v Ukrajini137.138 134 Resolucija GS OZN 60/251 (3. april 2006) UN Doc.A/RES/60/251, odst. 2. 135 Ibid., odst. 8. 136 Resolucija GS OZN 65/265 (3. march 2011), UN Doc.A/RES/65/265. 137 UN General Assembly Votes to Suspend Russia (7. april 2022) https://news.un.org/en/ story/2022/04/1115782. 138 Maruša Tekavčič Veber, Sanctions adopted by international organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 270. 64 3.4.2. Varnostni svet OZN / UN Security Council Slika 5: Dvorana VS OZN (https://www.un.org/ungifts/security-council-chamber-0) Varnostni svet OZN139 je primarno (ne pa izključno) odgovoren za ohra-njanje mednarodnega miru in varnosti.140 Deluje lahko po VI., VII. ali VIII. poglavju UL OZN. Njegove odločitve, ki jih sprejme na podlagi VII. poglavja UL OZN so za vse države članice zavezujoče.141 Gre za osrednje telo sistema kolektivne varnosti OZN, ki je zasnovano na na-čelu prepovedi uporabe sile. Čeprav je bil VS OZN v osnovi ustanovljen kot organ enakopraven ostalim petim temeljnim organom OZN, pa se je v praksi izoblikoval v enega izmed najpomembnejših organov OZN.142 Slednje izhaja 139 UN Security Council https://www.un.org/securitycouncil/. Glej tudi: Sebastian von Einsiedel in David M. Malone, 'Security Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018). 140 24. člen UL OZN. 141 25. člen UL OZN. 142 Ian Hurd, After Anarchy: Legitimacy and Power in the United Nations Security Council (Princeton University Press 2007). 65 iz dejstva, da lahko sprejema odločitve, ki zavezujejo vse države članice OZN, za njihovo izvrševanje pa lahko sprejme tudi prisilne ukrepe. Članstvo v VS OZN je omejeno na 15 držav članic: pet stalnih članic (Kitaj-ska, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike) ter deset nestalnih članic, ki jih voli GS OZN in imajo dve-letni mandat. Sprva je bila zgolj 6 nestalnih članic, vendar se je po obdobju dekolonizacije in povečanju števila držav članic v OZN, leta 1965 število teh držav povečalo na 10.143 Slovenija je bila nestalna članica VS OZN v dveh mandatih in sicer med leti 1998 – 1999 in 2024 – 2025 pod sloganom KREPIMO ZAUPANJE – VARUJEMO PRIHODNOST. Leta 2011 pa se je ne-uspešno potegovala za članstvo. Stalne članice so bile ob ustanovitvi OZN poglavitne svetovne sile, ki so izšle iz druge svetovne vojne kot zmagovalke, zato so v okviru UL OZN prido-bile posebni privilegij in odgovornost v obliki stalnega članstva v VS OZN ter pravice veta pri sprejemu odločitev tega organa.144 Za sprejem procesnih odločitev VS OZN zadošča 9 glasov katerih koli članic, za sprejem vsebinskih odločitev pa med potrebnimi najmanj 9 glasovi nobena izmed stalnih članic ne sme glasovati proti. Glas PROTI stalne članice namreč pomeni, da je bil uporabljen veto in odločitev, ne glede na število glasov ZA, ne more biti spre-jeta. Za stalne članice VS OZN se uporablja tudi izraz P5 (Permanent five ), za nestalne pa E10 (Elected ten). Pravzaprav imajo nestalne članice, kadar delujejo 143 Jochen Prantl, The UN Security Council and Informal Groups of States: Complementing or Competing for Governance? (OUP 2006). 144 David L. Bosco, Five to Rule Them All: The UN Security Council and the Making of the Modern World (OUP 2009). 66 usklajeno, veliko moč, saj lahko preprečijo sprejem katerekoli odločitve. Brez njihovih glasov ZA, namreč P5 ne morejo doseči minimuma devetih glasov za sprejem odločitev. Zato se lahko v prenesenem pomenu reče, da imajo E10 na voljo »šesti veto«. Do vključno 12. februarja 2025 je bil veto v VS OZN uporabljen že 323-krat:145 Slika 6: Pregled glasovanja stalnih članic VS OZN VS OZN zaseda nepretrgoma, pri čemer se sestaja na formalnih sestankih in neformalnih posvetovanjih. Razprave vodi država, ki predseduje VS OZN. Predsedstva se menjajo vsak mesec, pri tem se upošteva rotacija po regional-nih skupinah. Pri razpravah lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice VS OZN, če so njeni interesi posebej prizadeti ali je udeležena v sporu, obrav-navanem v VS OZN.146 145 Glej Security Council Data - Vetoes Since 1946 https://psdata.un.org/dataset/DPPA- SCVETOES. 146 31. in 32. člen UL OZN. 67 3.4.2.1. Delovanje VS OZN v različnih zgodovinskih obdobjih / UNSC in different historical periods Zgodovinsko gledano lahko delovanje VS OZN razdelimo na različna ob-dobja. V obdobju hladne vojne (1947 – 1991) je bil VS OZN paraliziran zaradi kon-flikta in uporabe veta med velesilami, ki imajo stalni sedež v tem organu (So-vjetska Zveza in ZDA), pri čemer je ukrepe v okviru VII. poglavja UL OZN sprejel zgolj v omejenih situacijah (VS OZN je na primer napotil mirovno misijo v Kongo (1960) ter sprejel sankcije zoper Južno Rodezijo (1966) in Južno Afriko (1977)). V obdobju po hladni vojni pa se je VS OZN izoblikoval kot osrednji organ za reševanje mednarodnih kriznih situacij. Zlasti so se najpomembnejše spre-membe v delovanju VS OZN zgodile v 90ih letih prejšnjega stoletja in v začetku drugega tisočletja, ko je VS OZN razvil obsežno politiko napotitve mirovnih misij v krizne situacije, okrepil delovanje na področju zaščite civili- stov, zlasti v okviru normativnega načela Odgovornost zaščititi (angl. Respon- sibility to Protect147), ki je bilo sprejeto s Sklepnim dokumentom iz leta 2005.148 Vendar pa je v tem obdobju prišlo tudi do velikih neuspehov VS OZN, ko ta ni sprejel ustreznih ukrepov za zaščito civilistov v Ruandi in Bosni in Herce-govini, kar je vodilo v genocid v obeh državah.149 147 About the Responsibility to Protect protect/about. Resolucija GS OZN 60/1, UN Doc. A/RES/60/1 (24. oktober 2005); Letter dated 31 August 2007 from the Secretary-General addressed to the President of the Security Council, UN Doc. S /2007/721 (7. december 2007); Vasilka Sancin, (ur.): Lokalni zločinci univerzalni zločini: Odgovornost zaščititi (GV Založba 2010). 148 Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je pripravilo tudi prevod publikacije Pisarne Generalnega sekretarja za preprečevanje genocida in odgovornost zaščititi z naslovom OZN Okvir za prepoznavanje grozodejstev, priročnik za preprečevanje. 149 Ibid., str. 144-145. 68 Od leta 2011 dalje je znova zaznati porast uporabe veta v VS OZN, zlasti v okviru situacij v Siriji (2011), Ukrajini (2014, 2022) in Gazi (2023), ko VS OZN ni uspel sprejeti konkretnih ukrepov za zagotovitev mednarod-nega miru in varnosti. Zaradi pogoste uporabe veta s strani stalnih članic VS OZN150 ter potrebe po geografski zastopanosti večjega dela sveta (in ne zgolj 15 držav) je vse več pozivov za reformo uporabe veta ter sestave VS OZN.151 VS OZN v praksi obravnava različne transnacionalne grožnje mednarod-nemu miru in varnosti, kot so: državne vojne, agresija, terorizem, orožje za množično uničevanje, organiziran kriminal (trgovina z drogami, piratstvo), pandemije in nalezljive bolezni (HIV/AIDS, ebola, COVID-19) ter podneb-ne spremembe.152 Nekatere države, zlasti države v razvoju, oziroma države »globalnega juga« širjenju tem, ki jih obravnava VS OZN nasprotujejo, saj menijo, da je za to pristojna GZ OZN, ki pa ji VS OZN s širjenjem nabora tem posega v njene pristojnosti. 3.4.2.2. Ukrepi VS OZN / UNSC measures Kot že omenjeno, lahko VS OZN pri sprejemanju odločitev deluje v okviru VI. ali VII. poglavja UL OZN. Določena pooblastila zanj so predvidena tudi 150 Za pregled vseh primerov uporabe veta v VS OZN glej: UN Security Council Meetings Outcomes Tables https://research.un.org/en/docs/sc/quick; Sebastian von Einsiedel in David M. Malone, 'Security Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 156-158. 151 B. Z. Winther, 'A Review of the Academic Debate about United Nations Security Council Reform' The Chinese Journal of Global Governance, 6(1) (2020), str. 71-101; Sebastian von Einsiedel in David M. Malone, 'Security Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 159-160; Dimitris Bourantonis, The History and Politics of UN Security Council Reform. 1st ed. vol. 41 (Routledge 2005). 152 Za pregled tem glej: UN Security Council, Thematic Items https://main.un.org/securitycouncil/ en/content/repertoire/thematic-items. 69 v VIII. poglavju, glede potrebe po predhodni izrecni odobritvi VZ OZN za uporabo sile s strani regionalnih dogovorov. VI. poglavje UL OZN se nanaša na mirno reševanje sporov pri čemer VS OZN lahko v okviru tega poglavja sprejema priporočila.153 Če VS OZN pre-sodi, da je mir ogrožen ali kršen ali je bilo storjeno kakršno koli dejanje agre-sije154 pa lahko v okviru VII. poglavja UL OZN da priporočila ali odloči o sprejemu prisilnih ukrepov. Slednji se delijo na ukrepe brez uporabe sile (41. člen UL OZN) in prisilne ukrepe z uporabo sile (42. člen UL OZN). Glede ukrepov brez uporabe sile 41. člen UL OZN določa: »Varnostni svet lahko odloči, kateri ukrepi, ki ne vključujejo oboro-žene sile, naj se uporabijo za uveljavitev njegovih odločitev, in članice Organizacije združenih narodov pozove k njihovemu izvajanju. Ti so lahko popolna ali delna prekinitev gospodarskih odnosov ali žele-zniških, pomorskih, letalskih, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih povezav ter diplomatskih odnosov.« V praksi se je na podlagi tega člena razvila obsežna sankcijska politika VS OZN155, pri čemer je bilo od leta 1966, ko je VS OZN prvič sprejel sankcije zoper Južno Rodezijo, do danes vzpostavljenih 31 sankcijskih režimov,156 pri nadzorovanju in upravljanju s katerimi mu pomagajo številni sankcijski od-bori.157 Sankcije VS OZN so bile v preteklosti uvedene v različnih oblikah in so zasledovale različne cilje. Ukrepi vključujejo celovite gospodarske in 153 VI. Poglavje UL OZN. 154 39. člen UL OZN. 155 Lopez, George A., 'Sanctions', in Thomas G. Weiss, and Sam Daws (eds), The Oxford Handbook on the United Nations, 2nd edn, Oxford Handbooks (2018), str. 446-460. 156 UN Security Council, Sanctions https://www.un.org/securitycouncil/sanctions/information. 157 UN Security Council, Sanctions and Other Committees https://www.un.org/securitycouncil/ content/repertoire/sanctions-and-other-committees. 70 trgovinske sankcije kot tudi bolj ciljno usmerjene ukrepe, kot so embargo na orožje, zamrznitev premoženja, prepovedi potovanj ter finančne in blagovne omejitve.158 Če VS OZN oceni, da so ti ukrepi nezadostni, lahko sprejme tudi prisilne ukrepe z uporabo sile na podlagi 42. člena UL OZN: »Če Varnostni svet oceni, da so ukrepi iz 41. člena nezadostni ali so se izkazali za nezadostne, lahko ustrezno ukrepa z letalskimi, pomorski-mi in kopenskimi silami za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Ti ukrepi so lahko prikaz moči, blokade in druge operacije letalskih, pomorskih ali kopenskih sil članic Organizacije združenih narodov.« Primer avtorizacije uporabe sile, ki je poleg samoobrambe, ena izmed dveh ozko opredeljenih izjem od prepovedi uporabe sile, kot izhaja iz četrtega od-stavka 2. člena UL OZN, predstavlja Resolucija 1973 iz leta 2011.159 S slednjo je VS OZN odobril 'uporabo vseh potrebnih ukrepov' (all necessary means/ measures) za zaščito civilistov v Libiji. 158 Več o tem glej Maruša Tekavčič Veber, Sanctions adopted by international organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 245-256; Thomas Biersteker, Sue E. J., Eckert and, Marcos Tourinho, (eds.), Targeted Sanctions (CUP 2016). 159 UNSC Resolution 1973 (2011) . 71 ŠTUDIJA PRIMERA: Uporaba sile brez avtorizacije VS OZN (Kosovo 1999): humanitarna intervencija in Odgovornost zaščititi160 / CASE STUDY: The use of force without the UNSC authorization (Kosovo 1999): Humanitarian Intervention and the Responsibility to Protect Kosovo je bilo večji del druge polovice 20. stoletja avtonomna pokrajina nekdanje Jugoslavije, vendar so ga od nekdaj zaznamovala etnično obarvana trenja in nemiri med albanskim in srbskim prebivalstvom. Začetek zaostrova-nja položaja je leta 1989 pomenila odločitev tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića o ukinitvi statusa avtonomne pokrajine, ki mu je sledila kampanja zatiranja albanskega prebivalstva. Leta 1991 se je slednje na referen-dumu izreklo za samostojno republiko in leto kasneje za predsednika izvolilo Ibrahima Rugovo. Srbija je referendum in volitve razglasila za nične. Posledič-no so se sovražnosti med srbskimi silami in albanskim prebivalstvom161 samo še krepile, vključno z incidentom leta 1998, ko so srbske sile pobile blizu 80 civilistov. Spopadi so trajali nekaj mesecev in vodili v množično notranje razseljevanje in val beguncev ter izredno slab humanitarni položaj, vključno s številnimi kršitvami humanitarnega prava.162 Varnostni svet OZN je z resolucijo 1160 obsodil nasilje obeh strani, uvedel embargo na orožje in izrazil podporo ozemeljski celovitosti ZRJ ter zahteval večjo avtonomijo za albansko prebivalstvo na Kosovu.163 V kasnejši resoluciji 160 Vasilka Sancin, (ur.): Lokalni zločinci univerzalni zločini: Odgovornost zaščititi (GV Založba 2010), str. 67-69. 161 Albansko prebivalstvo se je povezalo v Osvobodilno vojsko Kosova (OVK). 162 Glej poročilo Human Rights Watch: Federal Republic of Yugoslavia: Humanitarian law violations in Kosovo (oktober 1998), kosovo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo razseljenih skoraj milijon ljudi, zlasti kosovskih Albancev. Delovanje nekaterih humanitarnih organizacij je dodatno omejevala srbska vlada, ki je trdila, da OVK oskrbujejo z orožjem. Human Rights Watch omenja predvsem policijo, ki je preprečevala razdeljevanje humanitarne pomoči, zasegala njihove zaloge in napadala humanitarno osebje. 163 Resolucija VS OZN 1160 (1998). 72 1199 je potrdil, da poslabšanje stanja na Kosovu pomeni grožnjo mednarod-nemu miru in varnosti v regiji. V skladu z VII. poglavjem UL OZN je zahteval prekinitev ognja in takojšnje ukrepanje za izboljšanje humanitarnih razmer. ZRJ je opomnil na implementacijo zahtev kontaktne skupine,164 to je na možnost vrnitve beguncev in razseljenih oseb ter neoviran dostop humani-tarnim organizacijam.165 Dogovor o premirju, ki ga je dosegel Richard Hol-brooke in nadzoroval OVSE, ni bilo spoštovan, zato je NATO svojo grožnjo glede vojaškega napada obnovil. Na začetku leta 1999 so potekala nova po-gajanja o sklenitvi mirovnega sporazuma, a je ZRJ podpis tako imenovanega rambouilleškega sporazuma (Rambouillet Agreement) zavrnila.166 NATO je v odgovor sprožil več kot dva meseca trajajočo vojaško akcijo, v kateri naj bi z letalskimi bombnimi napadi srbske sile prisilil k umiku. Ru-sija, Belorusija in Indija so v Varnostnem svetu OZN takoj predlagale spre-jem resolucije S/1999/328, ki bi obsodila napad, a je bil predlagani osnutek zavrnjen.167 V času bombardiranja pa so se vojaške sile ZRJ še intenzivneje spopadale z Osvobodilno Vojsko Kosova (OVK), humanitarna katastrofa pa je dosegla svoj vrhunec. Poleg tega je operacija povzročila veliko gmotno škodo ne samo na primarnih tarčah, ampak tudi na drugih objektih in infrastrukturi v ZRJ ter terjala od petsto do tisoč civilnih žrtev.168 164 Tvorile so jo Nemčija, Rusija, ZDA, Italija, Francija in Velika Britanija. 165 Resolucija VS OZN 1199 (1998). 166 Sporazum je predvideval veliko stopnjo avtonomije za Kosovo, prisotnost mirovne misije NATA ter pravico čet NATA do neoviranega gibanja na ozemlju ZRJ, kar so bili za ZRJ nesprejemljivi pogoji. 167 Dr. Danilo Türk, takratni predstavnik RS v Varnostnem svetu OZN, je na nujnem sestanku Varnostnega sveta OZN na dan začetka napadov NATA dejal, da so razmere na Kosovu nedvomno pomenile kršitev Resolucije VS OZN 1199, in obžaloval, da stalne članice Varnostnega sveta OZN niso ravnale v skladu s svojo odgovornostjo za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. Poudaril je, da je odgovornost Varnostnega sveta OZN primarna, ni pa izključna. Glej zapisnik srečanja VS OZN (24. marec 1999), UN Doc. S/PV.3988. Varnostni svet se je ponovno sešel čez dva dni in z dvanajstimi glasovi proti (vključno s slovenskim) in tremi za (Rusija, Namibija in Kitajska) zavrnil predlog resolucije S/1999/328. Glej zapisnik srečanja VS OZN (26. marec 1999), UN Doc. S/PV.3989. 168 Podatki o žrtvah med civilnim prebivalstvom so različni. Human Rights Watch je tako poročal o približno 500 žrtvah, uradne številke vlade FRJ pa se gibljejo prek 1000. NATO je na primer pomotoma 73 Junija 1999 je Milošević privolil v umik in Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo 1244,169 s katero je Kosovo postalo območje pod prehodno admi-nistracijo OZN (vodila ga je misija UNMIK), hkrati pa je odobril mirovno misijo KFOR pod vodstvom NATA, ki naj bi med drugim skrbela za umik srbskih sil, demilitarizacijo OVK, zagotavljanje humanitarne pomoči in varen povratek beguncev. Resolucija je potrdila ozemeljsko celovitost ZRJ, vendar je Kosovu spet podelila znatno avtonomijo ter predvidela nadaljnja pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Akcija NATO na Kosovu je ostaja mednarodnopravno vprašljiva, saj je Var-nostni svet OZN ni predhodno odobril, poleg tega nobene od relevantnih re-solucij ni mogoče razlagati kot vsaj implicitne ali naknadne odobritve.170 Tako v resoluciji 1160 kot resoluciji 1199 Varnostni svet sicer ni izključil možnosti nadaljnjih ukrepov, ki bi vzpostavili red in stabilnost v regiji, če prejšnji ne bi bili zadostni ali upoštevani, vendar je presojo o tem zadržal zase.171 Nekateri so kot odobritev sicer razumeli zavrnitev ruskega predloga za sprejem resolucije v Varnostnem svetu OZN, ki bi akcijo NATA obsodila,172 vendar je dejansko zadel tudi kitajsko veleposlaništvo, potniški vlak, RTV-postajo, konvoj beguncev, bolnišnici v Beogradu in Nišu ipd. Glej: Civilian deaths in the NATO air campaign – the crisis in Kosovo, Human Rights Watch (2000), https://www.hrw.org/reports/2000/nato/Natbm200-01.htm. 169 Resolucija VS OZN 1244 (1998). 170 Erika De Wet,., The Chapter VII Powers of the United Nations Security Council (Hart, Oxford 2004), str. 306–307, Christopher Greenwood, Humanitarian intervention: the case of Kosovo, Finnish yearbook of international law 10 (2002), str. 155. Nekateri avtorji sicer menijo, da resolucija 1244 pomeni ex post facto odobritev. 171 Resolucija VS OZN 1160, odst. 19; Resolucija VS OZN 1199, odst. 16. Takratni generalni sekretar NATA Javier Solana se je vseeno skliceval na resolucijo 1199 kot legitimno podlago za potrebno grožnjo ali celo uporabo sile s strani zavezništva (NATO press conference by Dr. Javier Solana, 13. oktober 1998, https://www.nato.int/docu/speech/1998/s981013b.htm). Podobno so tudi ZDA, Kanada in Francija zatrjevale, da je ZRJ kršila pravne obveznosti, vsebovane v resolucijah 1199 in 1203. 172 Christine Gray, International law and the use of force (Oxford University Press 2004), str. 40. Kljub temu zavrnitev resolucije (podobno kot molk Varnostnega sveta OZN) ne more pomeniti implicitne odobritve. Glej: Christopher Greenwood, Humanitarian intervention: the case of Kosovo, Finnish yearbook of international law 10 (2002), str. 155. 74 izrecni mandat za uporabo sile dobil šele KFOR z resolucijo 1244, sprejeto po bombnih napadih. 3.4.2.3. Pomožni organi VS OZN / Subsidiary organs of the UNSC Za izvajanje svojih nalog VS OZN lahko ustanovi pomožne organe,173 kot so že omenjeni sankcijski odbori.174 Med najbolj znanimi je sankcijski odbor 1267, ki bdi nad globalnim protiterorističnim sankcijskim režimom OZN na katerega so umeščeni posamezniki, povezanimi s terorističnimi skupinami kot so Talibani, Al-Qaida in ISIL/Da'esh. Protiteroristični sankcijski režimi OZN so bili v preteklosti predmet številnih kritik z vidika spoštovanja človekovih pravic, saj niso vključevali jasnih kriterijev za umestitev posameznikov na teroristični seznam, mehanizma obveščanja kot tudi ne mehanizma za izbris posameznikov za katere se izkaže, da niso povezani s terorističnimi organiza-cijami, iz takšnega seznama.175 Zato je bil ustanovljen poseben Urad varuha človekovih pravic OZN176, ki ima mandat za sprejem zahtev posameznikov za umik iz sankcijskih seznamov, pri čemer glede tega Varuh lahko sankcijskemu odboru poda tudi konkretna priporočila. Med pomožne organe VS OZN lahko štejemo tudi ti. mirovne operacije.177 Napotitev mirovnih operacij ni neposredno predvidena v UL OZN, zaradi 173 29. člen UL OZN. 174 UN Security Councion Sanctions and Other Committees https://main.un.org/securitycouncil/ en/content/repertoire/sanctions-and-other-committees. 175 C-402/05 and C-415/05, Yassin Abdullah Kadi and Al Barakaat International Foundation v. Council of the European Union and the Commission of the European Communities (2008) ECLI:EU:C:2008:461). C-584/10 P, C-593/10 P and C-595/10 P, European Commission and Others v. Yassin Abdullah Kadi (2013) ECLI:EU:C:2013:518. Glej Maruša T. Veber, 'Sanctions in the fight against terrorism' v: Clara Portela, Mirko Sossai and Andrea Charron (ur.), Elgar Encyclopedia of International Sanctions (uredniki: s prispevkom 'Sanctions in the fight against terrorism', Edward Elgar Publishing (2025). 176 Ombudsperson to the ISIL (Da'esh) and Al-Qaida Sanctions Committee https://main.un.org/ securitycouncil/en/ombudsperson. 177 Glej tudi Vasilka Sancin, Dominika Švarc in Matjaž Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov: znanstvena monografija za potrebe Slovenske vojske (2009) dostopno na spletu. 75 njihove posebne narave, pa so se v praksi uveljavile kot ukrep VI. poglavja UL OZN in ½ (angl. Chapter Six and a Half). Mirovne operacijo so pri tem umeščene med tradicionalne metode mirnega reševanja sporov in prisilne ukrepe, ki jih VS OZN lahko sprejme na podlagi VII. Poglavja UL OZN.178 Čeprav je prvi dve mirovni misiji OZN ustanovila in odposlala GS OZN, je vse nadaljnje ustanovil VS OZN, države članice pa so za njihovo financiranje sprejele tudi poseben proračun, ločen od rednega proračuna OZN. V preteklosti je VS OZN na podlagi 41. člena UL OZN, kot sredstvo za vzpostavitev in ohranitev mednarodnega miru in varnosti, kot svoja pomožna organa, ustanovil tudi dva ad hoc mednarodna kazenska tribunala: - Z Resolucijo 807 (1993)179 je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ)180 (angl. International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia (ICTY)) za kazenski pregon oseb, do-mnevno odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje.181 Stvarna pristojno MKSJ je bila omejena na štiri sklope hudodelstev: hude kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949 (2. člen Statuta MKSJ182), kršitve zakonov in običajev v vojni (3. člen Statuta MKSJ), genocid (4. člen Statuta MKSJ) in hudodelstva zoper človečnost (5. člen MKSJ), na 178 Več o tem glej: United Nations Peacekeeping Operations: Principles and Guidelines (2008), dostopno na https://peacekeeping.un.org/sites/default/files/capstone_eng_0.pdf. 179 UNSC Resolution 807 (1993) https://documents.un.org/doc/undoc/gen/n93/306/28/pdf/ n9330628.pdf?token=KvZN10LHtyV4IppZJjfe=true. 180 International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia (ICTY) https://www.icty.org/; A. H. J Swart, Alexander Zahar, in Gèoran Sluiter, The Legacy of the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia (OUP 2011); Carsten Stahn, et al. (ur.), Legacies of the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia : A Multidisciplinary Approach. First edition (OUP 2020). 181 1. člen Statuta MKSJ. Za slovenski prevod glej Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvodnimi pojasnili, Prvi zvezek, Društvo Amnesty International Slovenije, Ljubljana 2003, str. 255-268. 182 ICTY Statute https://www.icty.org/x/file/Legal%20Library/Statute/statute_sept09_ en.pdf. 76 podlagi katere je obravnavalo 161 obtožencev.183 MKSJ ima v odnosu do nacionalnih sodišč konkurirajočo pristojnost, kar pomeni, da ima prvenstvo nad sodišči posameznih držav in lahko na kateri koli stopnji postopka uradno zahteva od sodišč posameznih držav, da mu prepustijo svojo pristojnost.184 - Z Resolucijo 955 (1994)185 je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za Ruando (MKSR)186 (angl. International Criminal Tribunal for Rwanda (ICTR)) pristojno za kazenski pregon oseb, domnevno odgo-vornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na ozemlju Ruande, in državljanov Ruande, domnevno odgovornih za takšne kršitve, storjene na ozemlju sosednjih držav, med 1. januar-jem 1994 in 31. decembrom 1994.187 Stvarna pristojno MKSR je bila omejena na tri sklope hudodelstev: genocid (2. člen Statuta MKSR188), hudodelstva zoper človečnost (3. člen Statuta MKSR) in Kršitve sku-pnega 3. člena Ženevskih konvencij in Drugega dopolnilnega protoko-la (4. člen Statuta MKSR). MKSR ima v odnosu do nacionalnih sodišč konkurirajočo pristojnost, kar pomeni, da ima prvenstvo nad sodišči posameznih držav in lahko na kateri koli stopnji postopka uradno zah-teva od sodišč posameznih držav, da mu prepustijo svojo pristojnost.189 183 ICTY Key Figures of the Cases https://www.icty.org/en/cases/key-figures-cases. Več o posameznih primerih glej: ICTY Cases https://www.icty.org/en/cases. 184 9. člen MKSJ. 185 UNSC Resolution 955 (1994) . 186 United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals https://unictr.irmct. org/; Thierry Cruvellier in Chari Voss, Court of Remorse inside the International Criminal Tribunal for Rwanda. 1st ed. (University of Wisconsin Press 2010). 187 1. člen Statuta MKSR. Za slovenski prevod glej Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvodnimi pojasnili, Prvi zvezek, Društvo Amnesty International Slovenije, Ljubljana 2003, str. 271-284. 188 Statut MKSR https://legal.un.org/avl/pdf/ha/ictr_EF.pdf. 189 8. člen Statuta MKSR. 77 ŠTUDIJA PRIMERA: Tožilec proti Duško Tadić (1995) / CASE STUDY: Prosecutor v. Duško Tadić Vprašanje pristojnost VS OZN za sprejem ukrepov za zagotovitev medna-rodnega miru in varnosti, ki niso izrecno predvideni v UL OZN, je bilo v ospredju prvega postopka, ki ga je obravnavalo ad hoc Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Gre za primer Tožilec proti Duško Tadić (2. oktober 1995),190 ki se je vsebinsko nanašal na aktivnosti, ki so jih oborožene sile bosanskih Srbov izvajale v taboriščih na območju Prijedorja, pri čemer je bil Duško Tadič obtožen hudih kršitev Ženevskih konvencij iz leta 1949, kršitev zakonov in običajev v vojni in hudodelstva zoper človečnost. V okviru postopka je Tadić oziroma njegova obramba zatrjevala nezakonitost ustanovitve MKSJ, z argumentom da VS OZN nima pristojnosti za ustanovi-tev takšnega ad hoc mednarodnega kazenskega sodišča na podlagi VII. poglavja UL OZN. MKSJ je ta ugovor zavrnilo in potrdilo, da VS OZN lahko ustanovi subsidiarne organe, ki vključuje tudi posebne vrste subsidiarnih organov, kot je ad hoc mednarodno kazensko sodišče. V okviru 41. člena UL OZN ima VS OZN namreč diskrecijo pri odločitvi o vrsti prisilnih ukrepov brez uporabe sile, ki so v konkretni situaciji potrebni za varovanje ali ohranitev medna-rodnega miru in varnosti, pri čemer 41. člen UL OZN zgolj primeroma (in ne taksativno) našteva možne ukrepe, ki jih lahko sprejem VS OZN. Gre za teleološko oziroma namensko razlago relevantnih določb UL OZN.191 Zanimiv pomožen organ je Komisija za izgradnjo miru / Peacebuilding Commission, saj je edina, ki je hkrati pomožen organ tako GS OZN kot VS 190 Tožilec proti Duško Tadić (2. oktober 1995) https://www.icty.org/x/cases/tadic/acdec/en/51002. htm. 191 Glej Tožilec proti Duško Tadić (2. oktober 1995), odst. 32-40. 78 OZN. Ustanovljena je bila leta 2005,192 sestavlja jo 31 držav članic OZN, GS OZN in VS OZN pa sta ji podelila te naloge: - povezovanje vseh ustreznih akterjev za zbiranje virov ter svetovanje in predlaganje celovitih strategij za utrjevanje miru in okrevanje po konfliktih; - osredotočanje na prizadevanja za obnovo in vzpostavljanje institucij, ki so potrebne za okrevanje po konfliktu, ter podpora pri razvoju celovi-tih strategij za postavitev temeljev trajnostnega razvoja; - podajanje priporočil in informacij za izboljšanje usklajevanja vseh ustreznih akterjev znotraj in zunaj ZN, razvoj dobrih praks, zagotav-ljanje predvidljivega financiranja za zgodnje okrevanje ter podaljšanje obdobja, v katerem mednarodna skupnost namenja pozornost obnovi po konfliktih. Komisija deluje tudi kot platforma za združevanje vseh pomembnih akterjev znotraj in zunaj ZN, vključno z državami članicami, nacionalnimi oblastmi, misijami ZN in ekipami po državah članicah, mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, civilno družbo, ženskimi skupinami, mladinskimi organizacijami in, kjer je to ustrezno, zasebnim sektorjem in nacionalnimi institucijami za človekove pravice. 192 Resolucija GS OZN A/RES/60/180 in resolucija VS OZN S/RES/1645 (2005) z dne 20. decembra 2005. 79 3.4.3. Ekonomski in socialni svet (ECOSOC) / Economic and Social Council Slika 7: Dvorana Ekonomskega in socialnega sveta (https://www.un.org/ungifts/economic-and- social-council-chamber) Ekonomski in socialni svet193 je bil z UL OZN ustanovljen kot en izmed glavnih organov OZN, katerega namen je spodbuda treh razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomske, socialne in okoljske. Sestavlja ga 54 članic OZN, ki jih izvoli GS OZN, pri čemer se vsako leto izvoli osemnajst članov za obdobje treh let.194 Gre za poglavitni organ OZN za usklajevanje in pregledovanje politik, politični dialog in priporočila o vprašanjih ekonomskega in socialnega razvoja ter za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja.195 Ekonomski in socialni svet pripravlja študije in poročila o mednarodnih gos-podarskih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in sorodnih za-devah ali da pobude zanje GS OZN. Odločitve v okviru tega organa so 193 UN Economic and Social Council https://ecosoc.un.org/en. Glej tudi: Gert Rosenthal, 'Economic and Social Council' v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018). 194 61. člen UL OZN. 195 Resolucija GS OZN 67/289 (9. julij 2013). 80 sprejete v obliki deklaracij ali resolucij, ki so večinoma sprejete s konsenzom, v primeru glasovanja pa so je na podlagi 67. člena UL OZN za sprejem od-ločitve potrebna navadna večina. Odločitve Ekonomskega in socialnega sveta za države članice niso zavezujoče vendar pa v praksi pomembno prispevajo k ozaveščanju in spremembi nacionalnih politik na področju trajnostnega ra-zvoja.196 Članicam OZN in specializiranim agencijam pa glede tega daje pri-poročila. Na podlagi 62. člena UL OZN lahko daje tudi priporočila za spod-bujanje spoštovanja in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pripravlja osnutke konvencij o zadevah iz svoje pristojnosti, ki jih predloži GS OZN in o zadevah iz svoje pristojnosti skliče mednarodne konference.197 Vendar pa so bile pristojnosti iz področja človekovih pravic leta 2006 prene-sene na GS OZN z ustanovitvijo Sveta za človekove pravice, ki je subsidiarni organ GS OZN in je nasledil delovanje Komisije za človekove pravice, ki je bila subsidiarni organ Ekonomskega in socialnega sveta.198 Poleg tega ekonomski in socialni svet tudi sklepa sporazume s specializira-nimi agencijami, usklajuje dejavnosti specializiranih agencij s priporočili ter prejema njihova redna poročila.199 Koordinira in nadzira tudi delo številnih subsidiarnih organov, ki jih lahko ustanovi na podlagi 68. člena UL OZN: »Ekonomski in socialni svet postavlja komisije na ekonomskem in socialnem področju in za pospeševanje človekovih pravic, kakor tudi druge take komisije, ki bi bile potrebne za opravljanje njegovih funkcij.« 196 Gert Rosenthal, 'Economic and Social Council' v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str.165. 197 62. člen UL OZN. 198 Resolucija 60/251 (15. marec 2006). 199 63. in 64. člen UL OZN. 81 Med pomembnejšimi telesi, ki delujejo pod okriljem Ekonomskega in so-cialnega sveta je pet regionalnih ekonomskih komisij: Ekonomska komisija OZN za Afriko (angl. United Nations Economic Commission for Africa (ECA) Addis Ababa);200 Ekonomska komisija OZN za Azijo in Pacifik (angl. United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific (ESCAP), Ban- kok);201 Ekonomska komisija OZN za zahodno Azijo (angl. United Nations Economic and Social Commission for Western Asia (ESCWA), Beirut),202 Eko-nomska komisija OZN za Latinsko Ameriko in Karibe (angl. United Nations Economic Commission for Latin America and the Caribbean (ECLAC), Santia- go)203 in Ekonomska komisija OZN za Evropo (angl. United Nations Economic Commission for Europe (UNECE), Ženeva204).205 Na podlagi 71. člena UL OZN je ena izmed pomembnih nalog Ekonomske-ga in socialnega sveta tudi interakcija s predstavniki nevladnih organizacij, pri čemer sme »ukreniti vse, kar je primerno za posvetovanje z nevladnimi orga-nizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami, spadajočimi v njegovo pristojnost.«206 Sicer ima mednarodno gospodarsko in socialno sodelovanje na podlagi UL OZN pomembno vlogo pri doseganju mednarodnega miru in varnosti, pri čemer so med temeljnimi cilji na tem področju: 200 United Nations Economic Commission for Africa (ECA https://www.uneca.org/. 201 United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific (ESCAP) https:// www.unescap.org/. 202 United Nations Economic and Social Commission for Western Asia (ESCWA) https://www. unescwa.org/. 203 United Nations Economic Commission for Latin America and the Caribbean (ECLAC) https:// www.cepal.org/en. 204 United Nations Economic Commission for Europe (UNECE) https://unece.org/. 205 Za pregled ostalih subsidiarnih organov glej: https://ecosoc.un.org/en/about-us/ ecosoc-subsidiary-bodies#standing_committee. 206 71. člen UL OZN. 82 1) zavzemanje za zvišanje življenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj; 2) reševanje mednarodnih gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje v kulturi in izobraževanju ter 3) splošno spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svo-boščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved.207 Vse države članice imajo obveznost skupnega in posamičnega sodelovanje z OZN za dosego teh ciljev.208 Slovenija je bila izvoljena v ECOSOC za obdobje 2023–2025. 3.4.4. Meddržavno sodišče (MS) / International Court of Justice (ICJ) Oglejte si predstavitveni video Meddržavnega sodišča, ki je bil ustvarjen ob 75. letnici sodišča Slika 7: Dvorana Ekonomskega in socialnega sveta (https://www.un.org/ungifts/economic-and- social-council-chamber) 207 55. člen UL OZN. 208 56. člen UL OZN. 83 Meddržavno sodišče209 je glavni sodni organ OZN.210 Deluje na podlagi Statuta Meddržavnega sodišča, ki je priloga UL OZN. Vse države članice OZN so torej ipso facto tudi pogodbenice Statuta MS.211 Za delovanje so- dišča je pomemben tudi njegov poslovnik (Rules of Court212), ki ga sprejme sodišče samo. Sedež MS ni na enem izmed sedežev OZN, temveč se nahaja v Haagu, v Palači miru, kjer si prostore deli s Stalnim arbitražnim sodiščem (PCA) in Haaško akademijo za mednarodno pravo. MS ima pristojnost reševanja sporov med državami213 in podajo svetovalnih mnenj, za katere lahko praviloma zaprosita GS OZN in VS OZN. Za sveto-valno mnenje o pravnih vprašanjih v zvezi s svojimi dejavnostmi lahko zapro-sijo tudi drugi organi in specializirane agencije OZN, če jih za to pooblasti GS OZN.214 Stranke v sporih pred MS so lahko samo države, ne pa tudi mednarodne orga-nizacije ali posamezniki. Kljub temu lahko države pred MS zatrjujejo kršitve svoji neposrednih pravic in dolžnosti, lahko pa uveljavljajo diplomatsko za-ščito za fizične in pravne osebe, ki so njihovi državljani. Slednje je možno (ni pa nujno), če so državljanom države v tujini kršene njihove pravice po med-narodnem pravu, s čimer so posredno kršene tudi pravice države, pa zadeva ni bila ustrezno razrešena z uporabo notranje pravnih sredstev oziroma takšna 209 International Court of Justice https://www.icj-cij.org/home; Charlotte Ku, 'International Court of Justice' v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 190-211. 210 92. člen UL OZN. 211 93. člena UL OZN. 212 Rules of Court https://www.icj-cij.org/rules. 213 34. člen Statuta MS. 214 96. člen UL OZN. 84 sredstva posamezniku niso bila dostopna oziroma niso učinkovita. Države pa MS ne morejo zaprositi za svetovalno mnenje, razen, če uspejo zbrati zado-stno podpro, na primer, v GS OZN, ki lahko zaprosi za svetovalno mnenje. Sodišče nima obvezne pristojnosti za reševanje vseh sporov med državami. Določen spor bo lahko presojalo le takrat, kadar so države – stranke v sporu – pogodbenice Statuta MS (imajo torej dostop do sodišča) in so izrecno spre-jele njegovo pristojnost, bodisi vnaprej za bodoče spore (preko deponiranja enostranskih izjav pri depozitarju – v Sekretariatu OZN ali preko kompro-misornih klavzul v sklenjenih mednarodnih pogodbah), bodisi naknadno, ko je do spora že prišlo (s sklenitvijo posebnega sporazuma ali kompromisa).215 Postopek pred sodiščem vključuje pisno in ustno fazo, pri čemer sodišče pri reševanju sporov med državami najprej sprejeme odločitev o pristojnosti in šele po potrditvi pristojnosti odloča tudi o vsebini spora. Sodišče lahko na zahtevo stranke ali pa tudi proprio motu določi začasne ukrepe za ohranitev pravic posamezne stranke v določenem postopku.216 Zaradi nujnosti zavaro-vanja pravic strank v postopku sodišče zahteve za začasne ukrepe obravnava prednostno in pred samo odločitvijo o pristojnosti in vsebini primera, zato je dovolj, da v tej zgodnji fazi postopka potrdi zgolj prima facie pristojnost. Ukre-pi, ki jih sodišče sprejeme so za stranke v postopku zavezujoči. V preteklosti je sodišče že večkrat izreklo začasne ukrepe, na primer v situacijah, ko v času odločanja na ozemlju zadevnih držav poteka oborožen spopad.217 215 Več na: ICj Jurisdiction https://www.icj-cij.org/jurisdiction. 216 41. Statuta Meddržavnega sodišča. Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, Ur. l. RS – MP, št. 1/14. 217 Sklep o začasnih ukrepih (23. januar 2020) Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Gambija proti Mjanmaru), ICJ Reports 2020, p. 3; Sklep o začasnih ukrepih (16. marec 2022), Allegations of Genocide under the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Ukraine v. Russian Federation), Provisional Measures, Order of 16 March 2022, ICJ Reports 2022, p. 21; Sklep o začasnih ukrepih (26. januar 2024) Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (Južna Afrika proti Izraelu). Glej Maruša T. Veber, 'Meddržavno sodišče: Izrael mora sprejeti vse ukrepe, ki so v 85 Sodbe sodišča so za stranke v sporu zavezujoče. Če stranka v sporu ne izpolni svojih obveznosti iz sodbe, se lahko druga stranka obrne na VS OZN, ki lahko poda priporočila ali odloči o potrebnih ukrepih za izvršitev sodbe.218 Sveto-valna mnenja MS sicer uživajo veliko avtoriteto, a niso pravno zavezujoče narave. Slika 9: Razpravna dvorana Meddržavnega sodišča (https://internationaledag.nl/en/organisaties/ the-international-court-of-justice-icj/) Sodišče sestavlja 15 sodnikov, ki so izvoljeni za devet letni mandat z mož-nostjo ponovne izvolitve.219 Sodniki morajo biti izvoljeni tako v GS OZN, kot tudi v VS OZN, in sicer, s seznama oseb, ki jih predlagajo nacionalne skupine pri Stalnem arbitražnem sodišču220 (angl. Permanent Court of Arbitra-tion),221 prav tako s sedežem v Haagu v Palači miru. Sodniki so izvoljeni ne glede na narodno pripadnost izmed oseb z velikim moralnim ugledom, ki so njegovi moči, za preprečitev genocidnih dejanj v Gazi. Pravna praksa : PP. [Tiskana izd.]. 1. feb. 2024, leto 43, št. 5, str. 13-15. 218 94. člen UL OZN. 219 13. člena Statuta MS. 220 Permanent Court of Arbitration https://pca-cpa.org/home/. 221 4. člen Statuta MS. 86 ustrezno usposobljene za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah ali so priznani strokovnjaki za mednarodno pravo.222 Na sodišču mo-rajo biti zastopane osnovne civilizacijske oblike in temeljni pravni sistemi.223 V praksi se to geografsko ravnovesje ohranja preko razdelitve števila sodnikov, ki so izvoljeni v okviru petih regionalnih skupin: zahodna Evropa in druge države (pet sodnikov), vzhodnoevropska skupina (dva sodnika); Azija (trije sodniki); Afriška skupina (trije sodniki) ter Latinska Amerika in Karibi (dva sodnika). Ob tem je dolga leta veljalo nenapisano pravilo, da ima pet stalnih članic VS OZN vedno sodnika na MS, vendar pa je leta 2017 prvič prišlo do situacije, ko ena izmed stalnih članic (Združeno kraljestvo) ni uspela s svojo kandidaturo. Kasneje je bila na volitvah leta 2023 neuspešna tudi Rusija. Slovenija (še) ni deponirala enostranske izjave v Sekretariatu OZN, s katero bi vnaprej ipso facto sprejela pristojnost MS za spore z drugo državo, ki je storila enako. Je pa pred MS že večkrat nastopila, med drugim, v postopku za izdajo svetovalnega mnenja o Obveznostih držav glede podnebnih sprememb.224 222 2. člen Statuta MS. 223 9. člen Statuta MS. 224 V tem postopku je kot odvetnica Slovenije nastopila tudi avtorica te knjige – glej https://www. gov.si/novice/2024-12-11-slovenija-pred-meddrzavnim-sodiscem-v-haagu-o-odgovornosti-drzav-za- podnebne-spremembe/. 87 3.4.5. Sekretariat / Secretariat Slika 10: Stavba sekretariata OZN v New Yorku (https://www.un.org/en/about-us/secretariat). Sekretariat225 je eden izmed šestih glavnih organov OZN, ki opravlja vsakod-nevno delo organizacije skladno s pooblastili GS OZN in drugih organov OZN. Sestavlja ga Generalni sekretar, ki je vodja sekretariata in najvišji urad-nik organizacije imenovan s strani GS OZN na priporočilo VS OZN226, ter več deset tisoč uslužbencev. Generalni sekretar in uslužbenci so pri svojem delu in opravljanju nalog neodvisni in ne prejemajo navodil vlad ali kogar koli drugega zunaj organizacije.227 Kot vodja sekretariata in varuh UL OZN Generalni sekretar OZN igra po-membno vlogo pri spodbujanju načel in ciljev OZN ter pri posredovanju med močnimi in včasih nasprotujočimi si interesi držav. Tudi brez tradicio-nalnih vzvodov moči lahko Generalni sekretar pomembno vpliva na med-narodno politiko, vendar je njegova vloga omejena z dejstvom, da deluje v 225 UN Secretariat https://www.un.org/en/about-us/secretariat. Glej tudi: James O. C. Jonah in Amy Scott Hill, 'The Secretariat: Independence and Reform', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 212-230; Edward Newman, 'Secretary-General', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 231 – 249. 226 97. člen UL OZN. 227 100. člen UL OZN. 88 okviru organizacije katere članice so posamezne države članice, ki pogosto zasledujejo ter ščitijo svoje nacionalne interese.228 Generalni sekretar lahko na podlagi 99. člena UL OZN opozori VS OZN na kar koli, kar bi lahko po njegovi presoji ogrozilo mednarodni mir in varnost. V praksi je ta možnost sicer redko uporabljena, med najbolj znanimi prime-ri neposredne uporabe tega člena sta poziva glede situacije v Libanonu leta 1989229 in glede situacije v Gazi leta 2023230. Do leta 2024 je imela organiza-cija devet Generalnih sekretarjev: - Trygve Lie (Norveška): 1946-1952; - Dag Hammarskjöld (Švedska): 1953-1961; - U Thant (Burma, danes Mjanmar): 1961-1971; - Kurt Waldheim (Austrija): 1972-1981; - Javier Perez de Cuellar (Peru): Slika 11: Generalni 1982-1991; sekretar OZN António Guterres (https://www. - Boutros Boutros-Ghali (Egipt): un.org/sg/en/content/sg/ 1992-1996; biography). - Kofi A. Annan (Gana): 1997-2006; - Ban Ki-moon (Korea): 2007-2016; - António Guterres (Portugalska); 2017 – danes.231 228 Edward Newman, 'Secretary-General', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 231. 229 Letter dated 15 August 1989 from the Secretary-General addressed to the President of the Security Council https://digitallibrary.un.org/record/71751?ln=env=pdf. 230 https://www.un.org/sites/un2.un.org/files/sg_letter_of_6_december_gaza.pdf?_gl=1*7hzhh7*_ ga*MTc1MjA2MTk5Ny4xNjQ0MTU0NzMw*_ga_TK9BQL5X7Z*MTcxMzk0Mzg0NS4zLjEuM- TcxMzk0NDgwMi4wLjAuMA..*_ga_S5EKZKSB78*MTcxMzk0NDgwMi4xLjAuMTcxMzk0N- DgwNC41OC4wLjA. 231 Who is and has been Secretary-General of the United Nations? https://ask.un.org/faq/14625. 89 Večji del sekretariata OZN je na sedežu organizacije v New Yorku (ZDA), vendar pa ima OZN tudi tri večje urade zunaj sedeža (Dunaj232, Nairobi 233 in Ženeva234). Sekretariat je organiziran po oddelkih, pri čemer ima vsak odde-lek ali urad določeno področje delovanja in odgovornosti. Generalni sekretar ima tudi svojega namestnika in t.i. Skupino višjega vod-stva, ki združuje voditelje oddelkov, uradov, skladov in programov ZN. Gre za forum za vprašanja politike, načrtovanje in izmenjavo informacij v zvezi z nastajajočimi izzivi in medsektorskimi temami.235 3.4.6. Skrbniški svet / Trusteeship Council Slika 12: Skrbniški svet OZN (https://research.un.org/en/docs/tc/intr). 232 United Nations Office at Vienna https://www.unov.org/unov/en/. 233 United Nations Office at Nairobi https://www.unon.org/. 234 The United Nations Office at Geneva https://www.ungeneva.org/en. 235 Senior Management Group https://www.un.org/sg/en/content/senior-management- group. 90 Skrbniški svet236 je bil z UL OZN ustanovljen kot en glavnih organov OZN, pri čemer mu je bila dodeljena naloga nadzora nad upravljanjem skrbniških ozemelj, vzpostavljenih v okviru mednarodnega sistema skrbniš-tva. Gre za institucionalizirano obliko kolonialne administracije, ki je sledilo sistemu mandatov, kot ga je vzpostavilo Društvo narodov.237 Njegov glavni cilj je bil »pospeševati politični, ekonomski, socialni in prosvetni napredek prebivalcev skrbniških ozemelj ter njihov progresivni razvoj k samoupravi ali neodvisnosti.«238 Vzpostavljenih je bilo 11 skrbniških ozemelj: - Togoland pod britansko administracijo (Združeno kraljestvo);- Togoland pod francosko administracijo (Francija);- Somaliland (Italija); - Kameruni pod britansko administracijo (Združeno kraljestvo);- Kameruni pod francosko administracijo (Francija);- Tanganjika (Združeno kraljestvo); - Ruanda – Urundi (Belgija); - Zahodna Samoa (Nova Zelandija); - Nauru (Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo);- Nova Gvineja (Avstralija); - ter skrbniško ozemlje Pacifiških otokov (ZDA).239 Skrbniška ozemlja so bila ustanovljena pod okriljem OZN, pri čemer so bili pogoji skrbništva in izbor držav, ki so prevzele administracijo nad temi oze- 236 UNSC Trusteeship Council https://www.un.org/en/about-us/trusteeship-council. Glej tudi: Ralph Wilde, 'Trusteeship Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 178 – 189. 237 77. člen UL OZN; Ralph Wilde, 'Trusteeship Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 178. 238 76. člen UL OZN. 239 Podrobneje glej: UN Trusteeship Council Documentation https://research.un.org/en/docs/tc/ territories. 91 mlji opredeljeni v sporazumih, ki sta jih potrdila GS OZN ali VS OZN.240 Skrbniški svet je na podlagi 87. člena UL OZN preučil in razpravljal o poro-čilih upravljajočih oblasti glede političnega, gospodarskega in izobraževalnega napredka prebivalcev skrbniških ozemelj, preučeval je morebitne peticije pre-bivalcev teh ozemelj ter imel pooblastilo za za redne obiske in druge posebne misije na skrbniških ozemljih.241 Sestava Sveta za skrbništvo se je skozi čas spreminjala, skladno s 86. členom UL OZN pa so imele sedež v tem organu: države, ki so opravljala skrbniška ozemlja, stalne članice VS OZN, ter ostali izvoljeni člani, ki jih je izvolila GS OZN za obdobje treh let.242 Skrbniška ozemlja so preko uresničitve pravice narodov do samoodločbe243 dosegla samoupravo ali neodvisnost, bodisi kot samostojne države bodisi s priključitvijo k sosednjim neodvisnim državam.244 Skrbniški svet prenehal delovati 1. novembra 1994, en mesec po osamosvoji-tvi Palau, kot zadnjega skrbniškega ozemlja OZN. 3.5. Financiranje / Financing Zagotovitev zadostnih finančnih sredstev je ključno za uspešno delovanje vsa-ke mednarodne organizacije, vključno z OZN. Način financiranja je odvisen od držav članic, uspeh delovanja vsake mednarodne organizacije pa od pre-jetih sredstev. Praviloma se proračun vsake mednarodne organizacije polni predvsem s članarinami, ki jih za delovanje mednarodne organizacije plačuje-jo njene članice. To velja tudi za OZN. 240 79, 81, 83 in 85. člen UL OZN. 241 87. člen UL OZN. 242 86. člen UL OZN. 243 Resolucija GS OZN 1514 (1960). 244 Ralph Wilde, 'Trusteeship Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 183. 92 V praksi se OZN pogosto sooča s težavami z likvidnostjo zaradi zamud ali ne-plačevanja prispevkov s strani držav članic, kar lahko vpliva na izvajanje nje-nih aktivnosti in ohromi delovanje njenih organov. Način financiranja OZN in porazdelitev stroškov določa 17. člen UL OZN245: »1. Generalna skupščina pretresa in odobrava proračun Organizacije. 2. Stroške Organizacije nosijo člani tako, kakor jih porazdeli Generalna skupščina. 3. Generalna skupščina pretresa in odobrava vse finančne in proračunske dogovore s specializiranimi ustanovami, omenjenimi v 57. členu, in pregleduje upravne proračune takih specializiranih ustanov z name-nom, da daje priporočila ustreznim ustanovam.«246 GS OZN pripravi ocene prispevkov držav članic za: - redni proračun, - mednarodne tribunale, - krovni investicijski načrt (Capital master plan) in - mirovne operacije. Redni proračun zajema upravne stroške, stroške glavnih in pomožnih orga-nov. Glavno merilo za določitev obsega prispevkov držav članic temelji na zaznani plačilni sposobnosti posamezne države ("načelo ocenjevalne lestvice") na podlagi različnih meril: ocene bruto nacionalnega dohodka; skupni bruto nacionalni dohodek ter dohodek na prebivalca. Stroške OZN pa nosijo tudi države nečlanice, udeležene v posameznih dejavnostih OZN, ki jim prinašajo koristi. 245 Glej tudi: Jeffrey Laurenti, 'Financing', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 250 – 280. 246 17. člen UL OZN. 93 Redni proračun za leto 2024 je znašal 3,3 milijarde USD.247 Primeroma lahko naštejemo predvideno višino prispevkov nekaterih držav za leto 2024: - Slovenija: 0,079 % – 2.737.832 USD - Švica: 1,134 % – 39.300.023 USD - Združene države Amerike: Oglejte si 22 % – 762.434.310 USD stane OZN? video: Koliko - Kitajska: 15.254 % – 528.644.226 USD - Gvineja Bissau: 0,001 % – 34.656 USD - Ruska federacija: 1,866 % – 64.668.292 USD. 19. člen UL OZN določa posebno sankcijo za primer zamude držav pri pla-čilu finančnih prispevkov organizaciji, če je znesek zapadlih plačil enak zne-sku prispevkov zadevne države za pretekli dve leti ali pa ga presega, v obliki odvzema pravice glasovanja v GS OZN. Vendar pa kljub obstoju take oko-liščine GS OZN taki članici lahko dovoli glasovanje, če meni, da ta obveznosti ni poravnala zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.248 Ker je za zagotavljanje namena in uresničevanje temeljih ciljev in načel OZN ključno sodelovanje vseh držav članic v okviru organizacije, je GS OZN v praksi večkrat tudi državam, ki so bile v zaostanku s plačili članarine dovolila glasovanje.249 Marca 2024 je bil ukrep na podlagi 19. člena UL OZN sprejet zoper šest držav članic OZN: Afganistan, Komoro, Ekvador, Sao Tome in Principe, Somalija in Vene-zuela, pri čemer je GS OZN trem državam (Komoro, Sao Tome in Principe in Somalija) kljub izostanku plačil dovolila sodelovanje v GS OZN.250 247 General Assembly approves $3.59 billion UN budget for 2024 https://news.un.org/en/ story/2023/12/1145072. 248 19. člen UL OZN. 249 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 264. 250 Countries in arrears in the payment of their financial contributions under the terms of Article 19 of the UN Charter https://www.un.org/en/ga/about/art19.shtml. Glej: A/78/707, A/78/707/ Add.1, A/78/707/Add.2, A/78/707/Add.3. 94 Poleg rednega proračuna, sta posebej vzpostavljena tudi proračuna za mirovne operacije in mednarodnih tribunalov. V zgodnjih letih delovanja OZN so bile mirovne operacije financiranje preko rednega proračuna OZN, vendar pa je zaradi nasprotovanja nekaterih dr-žav (zlasti Sovjetske Zveze in Francije), kasneje prišlo vzpostavitve posebnega proračuna za mirovne operacije. Gre namreč za stroške, ki so pogosto visoki in nepredvidljivi, saj so odvisni od števila napotenih mirovnih misij v posame-znem letu ter velikosti in mandata posamezne misije. Za primerjavo lahko na-vedemo, da je med leti 2013 in 2014 proračun za UN Interim Administration Mission in Kosovo (UNMIK) znašal 45 milijonov dolarjev, proračun za UN Stabilization Mission in the Democratic Republic of the Congo (MONUS-CO) pa 1,4656 milijarde dolarjev.251 Proračun za mirovne operacije252 je ločen od rednega proračuna. Sprejme ga GS OZN, pri čemer se višina prispevka posamezne države izračuna na podla-gi posebne spremenjene lestvice, ki temelji na deležih držav članic v rednem proračunu, pri čemer se upošteva višji prispevek petih stalnih članic VS OZN, medtem ko je delež držav v razvoju znatno zmanjšan. Z Resolucijo GS OZN 3101 so bile članice glede izračuna njihovega deleža razdeljene v štiri skupine: 1) stalne članice VS OZN; 2) razvite države; 3) manj razvite članice; 4) manj razvite države članice. 251 Katharina P. Coleman, The UN Peacekeeping Budget, International Peace Institute (2014). 252 UN Peacekeeping, How we are funded https://peacekeeping.un.org/en/how-we- are-funded. 95 V letu 2023 je na primer proračun znašal 6,45 milijarde dolarjev, pri čemer so ZDA prispevale 27,89 %.253 GS OZN posebej potrjuje tudi proračun za Mednarodni rezidualni meha- nizem za kazenski sodišči.254 Gre za proračun mednarodnega mehanizma z mandatom za opravljanje nalog, ki sta jih do njunega prenehanja delovanje opravljali Mednarodno kazensko sodišče za Ruando (MKSR) in Mednarod-no kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). ŠTUDIJA PRIMERA: Svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča, Certain expenses of the United Nations / CASE STUDY: Advisory Opinion of the International Court of Justice, Certain expenses of the United Nations Vprašanje financiranja aktivnosti OZN je bilo s strani Meddržavnega sodišča naslovljeno v svetovalnem mnenju Certain Expenses of the United Nations.255 Ta primer se nanaša na ustanovitev in financiranje dveh mirovnih misij OZN. V povezavi s sueško krizo je bila zaradi nemožnosti sprejema odločitve v VS OZN s strani GS OZN, in sicer na posebnem izrednem zasedanju na podlagi »Resolucije za mir«,256 leta 1956 ustanovljena mirovna misija OZN United Nations Emergency Force (UNEF). Namen misije je bil zagotoviti in nad-zorovati prekinitev sovražnosti, vključno z umikom oboroženih sil Francije, Izraela in Združenega kraljestva z egiptovskega ozemlja. V povezavi s krizo v 253 General Assembly approves $6.45 billion budget for peacekeeping https://www.un.org/en/ delegate/general-assembly-approves-645-billion-budget-peacekeeping, 254 UN International Residual Mechanism for Criminal Tribunals https://www.irmct.org/en. 255 Certain Expenses of the United Nations (Article 17, paragraph 2, of the Charter), Advisory Opinion (1962) ICJ Rep. 151; https://www.icj-cij.org/sites/default/files/case-related/49/049-19620720-ADV- 01-00-EN.pdf; Resolucija GS OZN 377 (V), Uniting for Peace A (3. november 1950), odst. 1. Glej tudi Erika De Wet, The Chapter VII Powers of the United Nations Security Council (Hart Publishing 2004), str. 30-31. 256 Resolucija GS OZN 1001 (ES-1) (7. november 1956). 96 Kongu pa je bila s strani VS OZN leta 1960257 ustanovljena United Nations Operations in the Congo (ONUC).258 V zvezi s tema dvema misijama se je pojavilo vprašanje zakonitosti njune ustanovitve in financiranja, torej ali je treba stroške njunega delovanja obravnavati kot 'stroške organizacije' ali kot stroške sodelujočih držav. Ker številne države članice niso plačale svojega pris-pevka za njuno financiranje, je GS OZN na Meddržavno sodišče naslovila zahtevo za svetovalno mnenje, v kateri je vprašala, ali izdatki, ki jih je odobrila GS OZN za kritje stroškov obeh misij, pomenijo stroške organizacije v smislu člena drugega odstavka 17. člena UL OZN. Sodišče je potrdilo zakonitost ustanovitev teh dveh misij in posledično tudi, da gre za stroške OZN, jih morajo kriti države članice.259 3.6. Privilegiji in imunitete / Privileges and immunities Podobno kot države, imajo tudi mednarodne organizacije privilegije in imu-nitete. Pripadajo jim torej kot subjektom mednarodnega prava in jim omogo-čajo nemoteno opravljanje njihovih nalog. Kot je v zadevi Waite and Kennedy povzelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) (oziroma takrat še Evropska komisija za človekove pravice) so privilegiji in imunitete medna-rodnih organizacij: »bistveno sredstvo za zagotavljanje pravilnega delovanja takih organi-zacij brez enostranskega vmešavanja posameznih vlad.«260 257 Resolucija VS OZN 143 (S/4387) (14. julij 1960). 258 The United Nations Operation in the Congo (Opération des Nations Unies au Congo, or ONUC) https://peacekeeping.un.org/sites/default/files/past/onucB.htm. 259 Certain Expenses of the United Nations (1962), str. 168. 260 Case of Waite and Kennedy v. Germany, (1999) Application no. 26083/94, para. 70. 97 Privilegij pomeni izvzetje iz materialnih določb notranje zakonodaje države sprejema/sedeža/gostiteljice. To pomeni, da obveznosti, ki sicer veljajo za vse osebe na ozemlju določene države, ne veljajo za uporabnike privilegija, pri čemer državni organi nad njimi tudi ne morejo izvajati pooblastil, ki jih sicer imajo.261 Kot primer lahko omenimo davčne privilegije, takse in carinske da-jatve, ki jih uporabnikom privilegijev ni treba plačevati. Drugače od privilegijev pa so imunitete procesne ovire pravnim postopkom v državi sprejema/sedeža/gostiteljice. To pomeni, da v primeru zatrjevane krši-tve materialnopravne norme, ne glede na težo očitanega protipravnega ravna-nja, postopki proti državi, mednarodni organizaciji ali uporabniku imunitete pred domačimi sodišči držav ne bodo mogli steči. Če so uporabniki privilegijev in imunitet držav njihovi najvišji predstavniki, diplomatski predstavniki in konzularni funkcionarji (nekaterih tudi njihovi družinski člani, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu), njihove rezi-dence in stanovanja ter prevozna sredstva, v določenem ožjem obsegu pa jih uporablja tudi osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev,262 uslužbenci mednarodnih organizacij prav tako uporabljajo privilegije in imunitete, ki jim omogočajo nemoteno delovanje in učinkovito opravljanje nalog. Tako pri državah, kot pri mednarodnih organizacijah je teoretična podlaga privilegijev in imunitet teorija funkcionalnosti. Privilegiji in imunitete na-mreč niso namenjeni zagotavljanju ugodnosti posameznikom in prostorom, dokumentom in prevoznim sredstvom kot takim, prav tako njihovo izvzetje iz jurisdikcije držav sprejemnic/držav gostiteljic/držav sedeža ni zaradi njih 261 Borut Bohte, Vasilka Sancin, Diplomatsko in konzularno pravo (Pravna fakulteta in Cankarjeva založba (Zbirka pravna obzorja) 2006), str. 124. 262 Več o tem: Borut Bohte, Vasilka Sancin, Diplomatsko in konzularno pravo (Pravna fakulteta in Cankarjeva založba (Zbirka pravna obzorja) 2006). 98 samih, temveč gre za to, da je njihov namen omogočati učinkovito opravlja-nje funkcij, ki so jim dodeljene. Vendar pa za razliko od držav, ki uživajo splošne imunitete in privilegije, mednarodne organizacije uživajo le t.i. ožje določene funkcionalne imunitete, vezane na konkretne cilje določene mednarodne organizacije. To pomeni, da imajo samo tiste privilegije in imunitete, ki so potrebni za uresničevanje ciljev te mednarodne organizacije. Čeprav so imunitete mednarodnih organizacij funkcionalno zamejene, pa nacionalna sodišča v pravnih postopkih sproženih proti mednarodnim organizacijam praviloma potrdijo imuniteto mednarodne organizacije, kar v praksi pomeni, da je posameznikom, ki so bili prizadeti oziroma oškodovani z aktivnostjo določene organizacije, onemogočen dostop do sodišča in pravičnega zadoščenja.263 Proti mednarodnim organizacijam bi zato praviloma lahko tekel postopek pred nacionalnimi sodišči zgolj, če bi se slednja odrekla svoji imuniteti, kar pa v praksi ni pogosto. Na primer, drugi razdelek člena II Konvencije o privilegijih in imunitetah ZN iz leta 1946 določa: »Združeni narodi, njihovo premoženje in sredstva, ne glede na to, kje se nahajajo in v čigavi posesti so, uživajo imuniteto pred vsemi oblikami pravnega postopka, razen v primeru, ko so se v posameznem primeru izrecno odpovedali imuniteti. Vendar pa se razume, da nobe-na odpoved imuniteti ne velja za ukrepe izvršbe.« Izjemoma bi se teoretično mednarodna organizacija lahko vključila v pravni postopek pred domačimi sodišči kadar bi delovala kot poslovni subjekt (de iure gestionis). Vendar pa se v slednjih situacijah v praksi za spore, ki bi izhajali iz 263 Glej npr. Georges v. United Nations, No. 15-455 (2d Cir. 2016); ESČP, Case of Waite and Kennedy v. Germany, Application no. 26083/94 (1999). 99 poslovnega delovanja mednarodne organizacije, običajno dogovorijo posebne komisije za reševanje sporov (t.i. claims commissions). Pri tem je treba poudariti, da so se za reševanje administrativnih sporov med zaposlenimi in mednarodno organizacijo v praksi izoblikovali posebni administrativni tribunali, v okviru katerih zaposleni in predstavniki medna-rodnih organizacij lahko rešujejo morebitne spore, ki jih imajo z organiza-cijo, npr. delovnopravni spori. V okviru OZN je bil leta 2009264 na primer vzpostavljen poseben notranji sistem reševanja sporov v okviru tribunala za reševanje sporov (UN Dispute Tribunal)265 in pritožbenega tribunala (UN Appeals Tribunal).266 Na podlagi 105. člena UL OZN, OZN ter predstavniki njenih članic in njeni uradniki, uživajo privilegije in imunitete: »1. Organizacija na ozemlju članic uživa privilegije in imunitete, po-trebne za uresničevanje njenih ciljev. 2. Predstavniki njenih članic in njeni uradniki uživajo privilegije in imunitete, potrebne za neodvisno opravljanje nalog, povezanih z or-ganizacijo. 3. Generalna skupščina lahko izda priporočila za izvajanje prejšnjih dveh odstavkov ali v ta namen članicam Organizacije združenih na-rodov predlaga sklenitev konvencij.« Podrobnejša opredelitev privilegijev in imunitet OZN in njenih specializira-nih agencij pa je določena v naslednjih mednarodnih pogodbah: 264 Resolucija GS OZN 63/253 UN Doc. A/RES/63/253 (17. marec 2009). 265 UN Dispute Tribunal https://www.un.org/en/internaljustice/undt/. 266 UN Appeals Tribunal https://www.un.org/en/internaljustice/unat/. 100 - Konvencija o privilegijih in imunitetah ZN (1946)267 , - Konvencija o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij (1947)268, - Sporazum o sedežu med Organizacijo združenih narodov in Združe- nimi državami Amerike (1947)269. Na podlagi teh pravil so s privilegiji in imunitetami zaščitene štiri kategorije subjektov: - organizacija OZN kot taka; - predstavniki držav članic pri OZN: - uradniki OZN ter - strokovnjaki, ki delujejo v misijah OZN. OZN, njeno premoženje in sredstva, uživajo imuniteto pred vsemi oblikami sodnih postopkov, prostori, arhivi in dokumenti OZN pa so nedotakljivi.270 Prav tako so uslužbenci OZN izvzeti iz sodne pristojnosti držav članic za de-janja, storjena pri opravljanju svojih funkcij, uživajo pa tudi določene davčne in carinske privilegije.271 Tudi drugi strokovnjaki, ki delujejo v misijah OZN uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njihovih funkcij, na primer imuniteto pred aretacijo in pridržanjem in odvzemom osebne prtljage ter nedotakljivost njihovih uradnih listin in dokumentov.272 267 of%20the%20UN.pdf. 268 Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies pages/ViewDetails.aspx?src=TREATYmtdsg_no=III-2chapter=3clang=_en. 269 Sporazum o sedežu med Organizacijo združenih narodov in Združenimi državami Amerike . 270 Npr. II. člen Konvencije o privilegijih in imunitetah OZN. 271 Npr. V. člen Konvencije o privilegijih in imunitetah OZN. 272 VI. člen Konvencije o privilegijih in imunitetah OZN. 101 Imunitete in privilegije pa uživajo tudi predstavniki držav članic v poglavit-nih in pomožnih organih OZN ali na konferencah OZN med opravljanjem svojih nalog in med potjo do kraja zasedanja.273 Posebej velja opozoriti še na 30. razdelek člena VIII Konvencije o privilegijih in imunitetah ZN iz leta 1946, ki določa: »Vsa nestrinjanja, ki izhajajo iz razlage ali uporabe te konvencije, se predložijo Meddržavnemu sodišču, razen če se stranki v posameznem primeru dogovorita za drug način reševanja spora. Če pride do nestri-njanja med Združenimi narodi na eni strani in članico na drugi strani, se zaprosi za svetovalno mnenje o katerem koli pravnem vprašanju v skladu s 96. členom Listine in 65. členom Statuta Sodišča. Mnenje, ki ga poda Sodišče, mora biti za stranke odločilno.« (poudarek avtoric dodan). Gre za izjemo, ko ima lahko svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča za stranke v sporu tako rekoč zavezujoč učinek, saj mu morajo slediti, razen če je država na ta člen podala pridržek in tak učinek svetovalnega mnenja izključila. ŠTUDIJA PRIMERA: Svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v zadevi Mazilu / CASE STUDY: Advisory Opinion of the International Court of Justice in the Mazilu case Meddržavno sodišče je vprašanje privilegijev in imunitet strokovnjakov, ki delujejo v misijah OZN, naslovilo v svetovalnem mnenju v zadevi Mazilu.274 273 Npr. IV. člen Konvencije o privilegijih in imunitetah OZN. 274 Applicability ofArticle VI, Section 22, of the Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations, Advisory Opinion, I.C.J. Reports 1989, p. 177. files/case-related/81/081-19891215-ADV-01-00-EN.pdf. 102 Sumitru Mazilu, romunski državljan, je bil na podlagi predloga Romunije imenovan v Pododbor za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin pri OZN, kjer je opravljal tri letni mandat kot Posebni poročevalec za vprašanje človekovih pravic mladih. V okviru svojega dela je izražal kritiko nad (ne)spo-štovanjem človekovih pravic v Romuniji, zaradi česar mu je ta država prepre-čila nadaljnje delovanje ter ga razglasila za resno bolnega in mentalno nespo-sobnega za dokončanje poročila. Poleg tega mu je preprečila tudi mednarodna potovanja. Meddržavno sodišče je v tem svetovalnem mnenju, ki sicer zaradi pridržka Romunije h Konvenciji o privilegijih in imunitetah ZN ni imelo pravno zavezujočega učinka, potrdilo, da posebnim poročevalcem OZN na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah ZN pripadajo privilegiji in imunitete kot strokovnjakom, ki delujejo v imenu OZN. Za dejanja storjena pri izvrševanju njihovih nalog, jim morajo privilegije in imunitete priznavati vse države, tudi država njihovega državljanstva.275 ŠTUDIJA PRIMERA: Imuniteta OZN v primeru izbruha kolere na Haitiju / CASE STUDY: Immunity of the UN in the Haiti cholera case Leta 2010 je bila na območje Haitija napotena mirovna misija OZN (Misija Združenih narodov za stabilizacijo na Haitiju (MINUSTAH)),276 kot pomoč pri odpravljanju posledic uničujočega potresa, ki je prizadel to državo. Kmalu po prihodu mirovnih enot OZN, ki jih je sestavljal kontingent iz območja okuženega s kolero (Nepal), je na Haitiju prišlo do izbruha kolere. Na ob-močju, ki je bilo zaradi potresa močno prizadeto, se je kolera izredno hitro 275 Applicability of Article VI, Section 22, of the Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations, Advisory Opinion, ICJ Rep. 1989, p. 177. 276 The United Nations Stabilization Mission in Haiti (MINUSTAH) https://peacekeeping.un.org/ en/mission/minustah. 103 razširila, pri čemer je po podatkih OZN277 umrlo 9.145 oseb, okužilo pa se je skoraj 780.000 oseb. Kljub znanstveno podprtim dokazom, da je izbruh kolere povezan s prihodom mirovne misije OZN na to območje, je OZN s sklicevanjem na imuniteto278 zanikala odgovornost za izbruh in zavračala za-htevke za odškodnino, ki so jih nanjo naslavljali svojci preminulih in obolelih. OZN za ta namen tudi ni vzpostavila posebnega instrumenta, ki bi omogočal rešitev teh odškodninskih sporov. Oškodovanci so sprožili postopke pred na-cionalnimi sodišči ZDA v New Yorku, kjer je sedež organizacije, vendar so sodišča v teh postopkih potrdila imuniteto OZN na podlagi drugega razdelka člena II Konvencije o privilegijih in imunitetah ZN iz leta 1946 in zavrnila pristojnost279 za obravnavo primerov. Po tem, ko je Posebni poročevalec o skrajni revščini in človekovih pravicah leta 2016 obsodil ravnanje OZN in sklicevanje na imuniteto ter pozval OZN k spoštovanju človekovih pravic, se je generalni sekretar OZN Haitijcem urad- no opravičil280 v imenu organizacije. Vzpostavljen je bil tudi večpartnerski skrbniški sklad (Haiti Cholera Response Multi-Partner Trust Fund281) , ven-dar pa OZN odškodnine, ocenjene na 40 milijard ameriških dolarjev282 pri-zadetim ni zagotovila. 277 Report of the Special Rapporteur on extreme poverty and human rights, UN Doc. A/71/367 (26. avgust 2016). 278 UN rejects Haiti cholera compensation claims https://www.bbc.com/news/world-latin- america-21542842. 279 Georges v. United Nations, No. 15-455 (2d Cir. 2016). 280 Secretary-General Apologizes for United Nations Role in Haiti Cholera Epidemic, Urges International Funding of New Response to Disease https://press.un.org/en/2016/sgsm18323.doc. htm. 281 Haiti Cholera Response Multi-Partner Trust Fund https://mptf.undp.org/fund/clh00. 282 Report of the Special Rapporteur on extreme poverty and human rights, UN Doc. A/71/367 (26. avgust 2016), odst. 59. 104 3.7. Odgovornost / Responsibility Tako kot države tudi mednarodne organizacije, kot subjekti mednarodnega prava, odgovarjajo za mednarodno protipravna ravnanja, tj. dejanje ali opu-stitev, ki je pripisljivo mednarodni organizaciji in predstavlja kršitev njene mednarodne obveznosti.283 Temeljna sekundarna pravila o odgovornosti med- narodnih organizacij izhajajo iz Osnutka Členov o odgovornosti mednarod- nih organizacij iz leta 2011 (DARIO),284 ki ga je Komisija za mednarodno pravo pripravila na po zgledu in na podlagi predhodno pripravljenih Členov o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja (ARSIWA)285 iz leta 2001. Zaradi posebne narave mednarodnih organizacij, saj so njihove članice veči-noma države, kot samostojni subjekti mednarodnega prava, je vprašanje odgo-vornosti mednarodnih organizacij zelo zahtevno in pogosto odvisno od pra-vilne uporabe pravil o pripisljivosti nekega ravnanja mednarodni organizaciji. Temeljna pravila, ki urejajo to področje so naslednja: - dejanje je pripisljivo mednarodni organizaciji, če gre za rav- nanje organa ali agenta mednarodne organizacije (6. člen DARIO); - dejanje je pripisljivo mednarodni organizaciji, če gre za ravnanje or- gana države ali organa agenta mednarodne organizacije, ki je dan na razpolago mednarodni organizaciji (7. člen DARIO); - dejanje je pripisljivo mednarodni organizaciji, če ga prizna za svojega (9. člen DARIO). 283 3. in 4. člen Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. 284 Osnutek Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij (DARIO) https://legal.un.org/ilc/ texts/instruments/english/draft_articles/9_11_2011.pdf. 285 Osnutek Členov o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja (ARSIWA) https:// legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/draft_articles/9_6_2001.pdf. 105 ŠTUDIJA PRIMERA: primer Behrami in Saramati / CASE STUDY: The Bahrami and Saramati case Leta 1999 je VS OZN sprejel resolucijo 1244 s katero je na območju Ko-sova ustanovil začasno upravno misijo UNMIK in v sodelovanju s NATO varnostno misijo KFOR (Kosovo Force). Za delovanje obeh misij so države prispevale svoje civilne uradnike, kot tudi policijo in oborožene sile, ki so izvajali naloge določene z resolucijo 1244. Maja 2007 sta bili pred Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vloženi dve tožbi zoper Francijo, Nem-čijo in Norveško zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) s strani pripadnikov oboroženih sil omenje-nih držav. Sodišče je primera združilo v eno obravnavo, saj so tožeče stranke v obeh primerih trdile, da so zadevne države odgovorne za kršitev EKČP, ki so jih storili pripadniki njihovih oboroženih sil na Kosovu. Behrami in Behrami sta tožila Francijo zaradi smrti enega in poškodova-nja drugega otroka, ki sta se igrala z najdenimi neeksplodiranimi kasetni-mi bombami. Otroka sta bombi našla na območju, ki je bilo pod nadzorom pripadnikov francoskih oboroženih sil, ki so sodelovali v KFOR. Francoski pripadniki naj bi vedeli o obstoju neeksplodiranih kasetnih bomb na tem območju, vendar jih niso razstrelili, niti niso območja označili in prepovedali vstop. Saramati pa je tožil Francijo, Nemčijo in Norveško, saj naj bi bil zaradi ukazov Francoskih in Norveških komandirjev KFOR in ravnanja pripadni-kov nemških oboroženih sil v KFOR dvakrat nezakonito priprt za daljši čas brez možnosti pravnega varstva. Zato je omenjene države tožil zaradi kršitve pravice do svobode in varnosti, pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. 106 ESČP je v tem primeru ugotovilo, da so aktivnosti pripadnikov KFOR glede pripora na podlagi 7. člena DARIO pripisljive OZN, ki je ohranila »najvišjo avtoriteto in nadzor« nad temi aktivnostmi. Podobno je glede aktivnosti raz-miniranja upravne misije UNMIK na podlagi 6. člena DARIO ugotovilo, da gre za aktivnosti, ki so pripisljive OZN. Zadevo je zato ratione personae razgla-silo za nedopustno, saj OZN niso pogodbenica EKČP in ESČP torej nima pristojnosti za presojo njenih ravnanj. 3.8. Urad Visokega komisarja ZN za človekove pravice / Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights Razvoj na področju človekovih pravic v okviru OZN je sledil pomenu nor-mativnega urejanja in institucionalnega sodelovanja, ki so ga bile države čla-nice pripravljene sprejeti na tem področju. Oglejte si video "Beacon of Hope" o sprejemu Splošne deklaracije o človekovih pravicah Slika 13: Eleanor Roosevelt, ki v rokah drži Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (https:// www.un.org/en/observances/human-rights-day/women-who-shaped-the-universal-declaration) Program ZN za človekove pravice se je začel kot majhen oddelek na sedežu ZN v 40.-ih letih prejšnjega stoletja. Obseg in dejavnosti ZN za človekove pravice so se povečevale vzporedno s porastom različnih mehanizmov na tem 107 področju od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah (SDČP) 10. decembra 1948286 v Parizu.287 SDČP, ki je bila sprejeta kot resolucija GS OZN,288 je bila oblikovana kot »skupni standard dosežkov za vsa ljudstva in narode«, in je prvič v zgodovi-ni človeštva določila osnovne državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki jih morajo uživati vsi ljudje brez razlik. Čeprav je bila v času sprejema torej SDČP pravno ne zavezujoč dokument, je do danes njena vsebina v veliki večini že prerasla v običajno mednarodno pravo, ki zavezuje vse države sveta. Gre za temeljni in danes najširše sprejeti globalni dokument na področju človekovih pravic, ki skupaj z leta 1966 sprejetima Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah tvori Mednarodno listino člo-vekovih pravic (ang. International Bill of Rights). Kasneje se je oddelek ZN za človekove pravice iz New Yorka preselil v Žene-vo in se v 80.-ih letih prejšnjega stoletja preoblikoval v Center za človekove pravice. Dunajska deklaracija in akcijski program, sprejeta na svetovni konfe-renci o človekovih pravicah, ki je potekala med 14. in 25. junijem 1993, sta vsebovala konkretna priporočila za krepitev in uskladitev zmogljivosti ZN za spremljanje uresničevanja človekovih pravic. Dokument je GS OZN pozval k ustanovitvi institucije Visokega komisarja za človekove pravice, GS OZN pa je nato 20. decembra 1993 ustanovila to institucijo.289 286 Vsako leto 10. decembra zato obeležujemo svetovni Dan človekovih pravic. 287 V slovenščini je bila s spremnimi besedili objavljena tudi v knjižni obliki v zbirki Zbirka Mednarodno pravo, Mednarodni dokumenti, ki je dostopna na https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MZZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Splosna-deklaracija-clovekovih-pravic.pdf. 288 Resolucija GS ZN 217 A; Uradni list RS, št. 24/2018 z dne 13. 4. 2018. 289 Resolucija GS OZN, A/RES/48/141. 108 Visoki komisar ZN za človekove pravice, ki danes vodi Urad (pisarno) Vi-sokega komisarja za človekove pravice (ang. Office of the High Commissioner for Human Rights ali OHCHR) je po hierarhiji OZN takoj za Generalnim sekretarjem OZN, ki mu tudi neposredno odgovarja. Je torej najvišji uradnik OZN na področju človekovih pravic. Sčasoma so bili ustanovljeni številni organi ZN za človekove pravice, da bi se odzvali na spreminjajoče se izzive na področju človekovih pravic. Pri oprav-ljanju njihovih nalog jih podpira osebje ZN za človekove pravice, tako vse-binsko, kot administrativno. OHCHR tako podpira delovanje SČP in njegovih pomožnih organov, nje- gove tematske in za posamezne države ustanovljene posebne postopke (Spe- cial Procedures290) in 10 temeljnih pogodbenih teles (Treaty Bodies291), t.i. od-borov (ang. committees), ki jih sestavljajo s strani držav pogodbenic posamezne mednarodne pogodbe izvoljeni neodvisni strokovnjaki, ki spremljajo, kako države izpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti. Posebni postopki SČP so neodvisni strokovnjaki za človekove pravice, ki imajo mandat za poročanje in svetovanje na tematski ali državno specifični ravni. Delujejo lahko kot posamezniki (imenovani za »posebnega poroče-valca« ali »neodvisnega strokovnjaka«) ali kot delovna skupina, sestavljena iz petih članov – po eden iz vsake od petih regionalnih skupin ZN. Posebne po-ročevalce, neodvisne strokovnjake in člane delovnih skupin imenuje SČP, svoj mandat pa opravljajo v osebnem strokovnem svojstvu. Zavezani so k ohranja-nju neodvisnosti, učinkovitosti, usposobljenosti in integritete, kar izkazujejo z načelnostjo, nepristranskostjo, poštenostjo in dobrimi nameni. Niso usluž- 290 Human Rights Council, Special Procedures procedures-human-rights-council. 291 Treaty Bodies https://www.ohchr.org/en/treaty-bodies. 109 benci ZN in ne prejemajo finančnega nadomestila. Neodvisni status nosilcev mandatov je ključnega pomena, da lahko svoje naloge opravljajo popolnoma nepristransko. Njihov mandat je omejen na največ šest let. S podporo OH-CHR posebni postopki izvajajo obiske držav, ukrepajo v posameznih prime-rih prijavljenih kršitev in vprašanj širše narave s pošiljanjem sporočil državam in drugim, prispevajo k razvoju mednarodnih standardov človekovih pravic in sodelujejo pri zagovorništvu, ozaveščanju javnosti ter nudijo strokovno pomoč pri tehničnem sodelovanju. Doslej je bilo ustanovljenih deset pogodbenih teles – odborov - na področju človekovih pravic. To so: - Odbor za odpravo rasne diskriminacije292, - Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice293, - Odbor za človekove pravice, - Odbor za odpravo diskriminacije žensk294, - Odbor proti mučenju295, - Odbor za otrokove pravice296, - Odbor za delavce migrante297, - Pododbor proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečlovečnemu in ponižujočemu obravnavanju in kaznovanju298, 292 Committee on the Elimination of Racial Discrimination https://www.ohchr.org/en/ treaty-bodies/cerd. 293 Committee on Economic, Social and Cultural Rights cescr. 294 Committee on the Elimination of Discrimination against Women treaty-bodies/cedaw. 295 Committee against Torture . 296 Committee on the Rights of the Child . 297 Committee on the Protection of the Rights of All Migrant Workers and Members of Their Families . 298 Subcommittee on prevention of torture . 110 - Odbor za pravic oseb z invalidnostmi299, - Odbor za prisilna izginotja300. Odbori praviloma izvajajo periodične preglede držav pogodbenic medna-rodnih pogodb ter svoja priporočila državam zapišejo v Sklepna opažanja (Concluding observations). Večina odborov ima tudi t.i. kvazi-sodno pristojnost, da odločajo o individualnih pritožbah posameznikov, vključno z izrekom začasnih ukrepov, a ob tem državam podajajo le priporočila v obliku menj (Views) in ne pravno zavezujočih sodb. Za razlago posameznih človekovih pravic so pomembni tudi Splošni komentarji oziroma priporočila odborov (General Comments/General Reccommendations).301 3.9. Regionalni dogovori / Regional Arrangements Z nastankom univerzalne mednarodne organizacije, OZN, katere osrednji del je omejitev in centralizacija uporabe sile v mednarodnih odnosih in hkratna vzpostavitev režima kolektivne varnosti, se je pojavila potreba po priznanju in razjasnitvi vloge obstoječih in morebitnih prihodnjih regional-nih organizacij z mandatom delovanja na področju mednarodnega miru in varnosti in mirnega reševanja sporov.302 V UL OZN je bilo zato, zlasti zaradi prizadevanj latinskoameriških in arabskih držav,303 vključeno VIII. Poglavje 299 Committee on the Rights of Persons with Disabilities crpd. 300 Committee on Enforced Disappearances https://www.ohchr.org/en/treaty-bodies/ced. 301 O pomenu teh dokumentov glej npr. Sancin, Vasilka, 'General comments and recommendations', v: Binder, Christina (ur.), et al. Elgar encyclopedia of human rights (E. Elgar 2022), letn. 2, str. 311-321. 302 Prvi odstavek 33. člena UL OZN. 303 Christoph Schreuer, ‘Regionalism v. Universalism’ (1995) 6 EJIL, str. 477- 499. Glej tudi Waheguru Sidhu in Pal Singh, 'Regional Organizations', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018),str. 313 – 331. 111 (Regionalni dogovori), ki ureja odnos med OZN in regionalnimi medna-rodnimi organizacijami. 52. člen UL OZN določa: »1. Nobena določba ustanovne listine ne izključuje regionalnih dogo-vorov ali ustanovitve regionalnih organizacij za vprašanja ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, za katera je primerno ukrepanje na regionalni ravni, vendar le če so ti dogovori, organizacije in dejavnosti skladni s cilji in načeli Organizacije združenih narodov. 2. Članice Organizacije združenih narodov, ki sklepajo take dogovore ali ustanavljajo take organizacije, si prizadevajo za mirno rešitev ta-mkajšnjih sporov prek teh, preden jih predložijo Varnostnemu svetu. 3. Varnostni svet spodbuja mirno reševanje sporov znotraj regije prek regionalnih dogovorov ali organizacij na pobudo udeleženih držav ali na svojo pobudo. 4. Ta člen ne vpliva na uporabo 34. in 35. člena.« Terminološko se prvi odstavek 52. člena UL OZN v angleški različici sklicuje na »regionalne dogovore« ( ang. regional arrangements) in »regionalne agencije« (ang. regional agencies), pri čemer regionalnih organizacij (angl. international organizations) neposredno ne omenja, vendar je danes splošno sprejeto, da se VIII. Poglavje UL OZN zlasti nanaša na delovanje regionalnih mednarodnih organizacij, ki sicer veljajo za posebno vrsto zaprtih mednarodnih organiza-cij.304 V praksi je OZN nekaterim mednarodnim organizacijam izrecno pri- 304 Henry G. Schermers and Niels M. Blokker, International Institutional Law: Unity Within Diversity, (Martinus Nijhoff 2018); Laurence Boisson de Chazournes, Interactions between Regional and Universal Organizations (Brill Nijhoff 2017), str. 5-28; Chittharanjan Felix Amerasinghe, Principles of the Institutional Law of International Organizations, 2nd revised edn. (CUP 2005), str. 11Glej tudi José E. Alvarez, International Organizations as Law-makers (OUP 2005), str. 6; Jan Klabbers, An Introduction to International Institutional Law, 2nd edn., (CUP 2009), str. 6-12. 112 znala status »regionalne« ali »pod-regionalne« organizacije305 ali pa so le-te same podale izjavo, v katerih so potrdile, da se štejejo za regionalne medna-rodne organizacije po VIII. Poglavju UL OZN.306 Primeri regionalnih med- narodnih organizacij so na primer Organizacija ameriških držav - Organizati- on of American States307 (OAD/OAS), Afriška unija – African Union308 (AU), Arabska liga – Arab League 309 (AL), Evropska unija – European Union310 (EU), Svet Evrope – Council of Europe311 (SE/CoE), Organizacija severno- atlantskega sporazuma - North Atlantic Treaty Organization312 (NATO), Or- ganizacija za varnost in sodelovanje v Evropi - Organization for Security and Cooperation in Europe 313 (OVSE/OSCE) in Združenje držav Jugovzhodne Azije - Association of Southeast Asian Nations314 (ASEAN). Čeprav članstvo nekaterih izmed teh regionalnih organizacij ni omejeno na določeno regijo (npr. NATO), pa to ne vpliva na status teh organizacij po VIII. Poglavju UL OZN.315 V splošnem UL OZN v prvem odstavku 52. člena priznava svobodo držav članic OZN pri ustanavljanju regionalnih mednarodnih organizacij z manda-tom na področju mednarodnega miru in varnosti, pod pogojem, da so njihove 305 Report of the Secretary-General, A regional-global security partnership: challenges and opportunities (28 July 2006), UN Doc. A /61/204– S /2006/590, odst. 77-84; An Agenda for Peace: Preventive Diplomacy, Peacemaking and Peace-keeping (1992). 306 Conference for Security and Co-operation in Europe, Helsinki Document 1992, The Challenges of Change, Helsinki Summit (9-10 July 1992), odst. 25. Glej tudi 1. člen Charter of the Organization of American States (30 April 1948, entered into force 13 December 1951), UNTS vol. 119, p.3. 307 Organization of American States . 308 African Union . 309 Arab League . 310 European Union https://european-union.europa.eu/index_en. 311 Council of Europe . 312 North Atlantic Treaty Organization https://www.nato.int/nato-welcome/. 313 Organization for Security and Cooperation in Europe https://www.osce.org/. 314 Association of Southeast Asian Nations . 315 Maruša Tekavčič Veber, Sanctions adopted by international organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. 113 dejavnosti združljive s cilji in načeli UL OZN.316 V drugem odstavku 52. člena poleg tega priznava pomembno, primarno, vlogo regionalnih medna-rodnih organizacij pri reševanju regionalnih (oziroma lokalnih) sporov.317 UL OZN nadaljnje v 53. členu določa: »1. Varnostni svet po potrebi take regionalne dogovore ali organizacije uporabi pri izvajanju prisilnih ukrepov iz svoje pristojnosti. Dokler Organizacija združenih narodov na prošnjo udeleženih vlad ne prev-zame pristojnosti za preprečevanje nadaljnje agresije sovražne države iz drugega odstavka, se brez dovoljenja Varnostnega sveta prek regi-onalnega dogovora ali organizacije ne sprejme noben prisilni ukrep, razen ukrepov zoper sovražno državo na podlagi 107. člena ali regi-onalnih dogovorov, s katerimi se taki državi prepreči, da bi ponovila politiko agresije. 2. Sovražna država iz prejšnjega odstavka je država, ki je bila med drugo svetovno vojno sovražnica katere koli podpisnice ustanovne listine.« Prvi odstavek 53. člena UL OZN torej potrjuje primarno vlogo VS OZN na področju mednarodnega miru in varnosti, saj regionalne mednarodne orga-nizacije brez dovoljenja VS OZN ne smejo izvesti prisilne akcije (uporabiti oborožene sile).318 Preko teleološke razlage UL OZN in v praksi, pa se je uveljavilo, da regionalne mednarodne organizacije lahko sprejemajo ukrepe 316 Christian, Walter, ‘Chapter VIII Regional Arrangements Commentary to Article 52’ in: Bruno Simma, Daniel-Erasmus Khan, Georg Nolte in Andreas Paulus, (eds.), The Charter of the United Nations, A Commentary, 3rd edn., Vol. I (OUP 2012), str. 1446. 317 Prvi odstavek 33. člena UL OZN in drugi odstavek 52. člena UL OZN. 318 Prvi odstavek 53. člena UL OZN. Glej tudi Report of the Secretary-General´s High-Level Panel on Threats, Challenges and Change from 2004, ‘A more secure world: Our Shared Responsibility’, United Nations, 2004, str. 85; Laurence Boisson de Chazournes, Interactions between Regional and Universal Organizations (Brill Nijhoff 2017), str. 163. 114 brez oborožene sile (sankcije) avtonomno, torej brez odobritve VS OZN. Re-gionalne mednarodne organizacije kot so na primer EU, AU in ECOWAS imajo zelo razširjeno sankcijsko politiko.319 54. člen UL OZN določa da mora biti VS ZN v obveščen o vseh dejavnostih za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, ki se izvajajo v okviru regional-nih organizacij, vendar praksa v zvezi s tem še zdaleč ni enotna, pri čemer pa VS ZN zaradi pomanjkanja takega poročanja v preteklosti ni kritiziral regio-nalnih mednarodnih organizacij.320 Regionalnost se je onkraj VIII. Poglavja UL OZN v praksi uveljavila tudi v drugih vidikih delovanja OZN, zlasti v obliki razvoja sistemov regionalnih skupin v različnih organih ter pri volitvah in razdelitvi položajev v različnih organih.321 3.10. Stalna predstavništva držav članic pri OZN / Permanent Missions of Member States at the UN Države članice z namenom stalnega sodelovanja pri delu mednarodnih orga-nizacij na njihovih sedežih ustanavljajo stalna predstavništva, ki so po naravi 319 Več o tem glej: Maruša T. Veber, ‘The Making of Custom Through Sanctions of International Organizations’ in Sufyan Droubi and Jean d’Aspremont (ur.), International Organizations, Non-State Actors, and The Formation of Customary International Law (Manchester University Press 2020), str. 303-305; Maruša T. Veber, ‘Safeguarding fundamental values of the EU through the adoption of sanctions’ (2020) 4 University of Vienna Law Review, str. 37-78; Maruša T. Veber, 'The Protection of Community Interests through Countermeasures Adopted by International Organizations' v: Zyberi, Gentian, (ur.), Protecting Community Interests Through International Law (Intersentia, 2021), str. 127-162; Maruša Tekavčič Veber, Sanctions adopted by international organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. 320 Christian, Walter, ‘Chapter VIII Regional Arrangements Commentary to Article 52’ in: Bruno Simma, Daniel-Erasmus Khan, Georg Nolte in Andreas Paulus, (eds.), The Charter of the United Nations, A Commentary, 3rd edn., Vol. I (OUP 2012), str. 1531-1534. 321 Christoph Schreuer, ‘Regionalism v. Universalism’ (1995) 6 EJIL, str. 479-481. 115 diplomatske misije v okviru multilateralne diplomacije. Institut stalnega pred-stavništva se je razvil iz potrebe stalne prisotnosti na sedežu organizacije za nemoteno delovanje VS OZN, kot to izhaja iz 28. člena UL OZN: “1. Varnostni svet se organizira tako, da bo mogel poslovati nepretr-goma. V ta namen je vsak član Varnostnega sveta dolžan ves čas imeti svojega predstavnika na sedežu Organizacije….” (poudarka dodana) Skoraj vse države sveta imajo pri OZN svoja stalna predstavništva držav članic oziroma držav opazovalk, ki jih vodijo stalni predstavniki držav članic v rangu veleposlanika. Za namene ureditev njihovega statusa ter privilegijev in imu-nitet članov stalnih predstavništev je bila na podlagi dela Komisije za med-narodno pravo leta 1975 sprejeta Dunajska konvencija o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Slednja pa zaradi nezadostnega števila ratifikacij relevantnih držav še ne velja. Slovenija ima svoja stalna predstavništva pri OZN v New Yorku, Ženevi in na Dunaju. 116 PRIPOROČENA LITERATURA IN VIRI ZA UVODNI IN I. DEL: Chittharanjan Felix Amerasinghe, Principles of the Institutional Law of Inter- national Organizations, 2nd revised edn. (CUP 2005). Chittharanjan Felix Amerasinghe, , The Law of International Organizations: A Subject which needs Exploration and Analysis, International Organi-zations Law Review 1(1) (2004), str. 9-21. Ademola Abass, Regional Organisations and the Development of Collective Security: beyond Chapter VIII of the UN Charter (Hart Publishing 2004). Michael R. Anderson, The International Law Commission and the Future of In- ternational Law (British Institute of International and Comparative Law 1998). Borut Bohte, Vasilka Sancin, Diplomatsko in konzularno pravo (Pravna fakulteta in Cankarjeva založba (Zbirka pravna obzorja) 2006). Laurence Boisson de Chazournes, Changing Roles of International Orga- nizations: Global Administrative Law and the Interplay of Legitimacies, International Organizations Law Review 6(2) (2009), str. 655-666. Laurence Boisson de Chazournes, Interactions between Regional and Universal Organizations (Brill Nijhoff 2017). Richard Collins, Nigel D. White, (eds.), International Organizations and the Idea of Autonomy (Routledge 2011). Michael Davies, Richard Woodward. International organizations: a companion (Edward Elgar Publishing 2014). Erika De Wet, The Chapter VII Powers of the United Nations Security Council (Hart Publishing 2004). Linda Fasulo, An Insider’s Guide to the UN (Yale University Press – vse izdaje). Lorenzo Gasbarri, The Concept of an International Organization in Interna- tional Law (OUP 2021). 117 Matthias Hartwig, International Organizations or Institutions, Respon- sibility and Liability, v Max Planck Encyclopedia of Public Internati-onal Law (2011) https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:e-pil/9780199231690/law-9780199231690-e509 (25. 2. 2025). Oona A. Hathaway, Between Power and Principle: An Integrated Theory of International Law, The University of Chicago Law Review 72 (2005), str. 469-536. Jan Klabbers, An Introduction to International Organisations Law, 4th edn., (CUP 2022). Davorin Lapaš, Pravo međunarodnih organizacija (Narodne novine 2008). Jeffrey Laurenti, 'Financing', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 250 – 280. David Clark MacKenzie, A world beyond borders: An introduction to the history of international organizations. Vol. 1. (University of Toronto Press, 2010). Gerard J. Mangone, A Short History of International Organization (McGraw-Hill Book Company 1954). David M. Malone, 'Security Council' v: Thomas G. Weiss, Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, (OUP 2007), str. 117 – 135. Justin Morris, 'Origins of the United Nations', v: Thomas G. Weiss, in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second editi-on (OUP 2018), str. 41-58. Volker Röben, International Law, Development through International Or- ganizations, Policies and Practice, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law (2010) https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/ law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e1426 (25. 2. 2025). Philippe Sands and Pierre Klein, Bowett's Law of International Institutions, 6th edn. (Sweet Maxwell 2009). 118 Kirsten Schmalenbach, International Organizations or Institutions, Supervisi- on and Sanctions, v Max Planck Encyclopedia of Public International Law, https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/ law-9780199231690-e1711 (25. 2. 2025). Christopher Seely, League of Nations, (OUP 2011). Ramesh Thakur in Luk Van Langenhove, Enhancing Global Governance Through Regional Integration. Global Governance 12(3) (2006), str. 233-240. Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 247-282. Thomas G. Weiss, in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Na- tions, Second edition (OUP 2018). Nigel D. White, The Law of International Organizations, 3rd edn. (Manchester Universtiy Press 2017). Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, Convention on the privileges and immunities of the United Nations, 14. december 1946, UNTS, vol. 1, str. 15 in vol. 90, str. 327. Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Ur. l. RS – mednarodne pogodbe, št. 2/2014 z dne 6. 1. 2014 (glej prilogo); 119 II. DEL / PART II SPECIALIZIRANE AGENCIJE / SPECIALIZED AGENCIES OZN je del sistema Združenih narodov,322 ki ga poleg same organizacije se-stavljajo številni skladi (fondi), programi in specializirane agencije, ki imajo vsaka svoje področje dela, vodstvo in proračun. OZN usklajuje svoje delo s temi ločenimi enotami sistema OZN, ki sodelujejo z organizacijo in ji po-magajo pri doseganju njenih ciljev. Usklajevanje med njimi omogoča Eko- nomski in socialni svet ter Svet izvršnih vodij323 (angl. Chief Executives Board (CEB)). Slednji pod vodstvom Generalnega sekretarja OZN združuje izvr-šilne vodje OZN dvanajstih skladov in programov, petnajstih specializiranih agencij in treh povezanih organizacij. Slika 14: Sistem Organizacije združenih narodov (https://www.un.org/en/delegate/page/un-system-chart) 322 UN System https://www.un.org/en/about-us/un-system; https://www.un.org/en/pdfs/ un_system_chart.pdf. Glej tudi: The Statesman's Yearbook, United Nations System, (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 10-12. 323 United Nations System Chief Executives Board for Coordination https://unsceb.org/. 120 Programi in skladi (fondi) OZN324 so ustanovljeni z resolucijo GS OZN, pri čemer niso samostojni subjekti mednarodnega prava vendar uživajo delno avtonomijo, saj imajo lastne vire finančnih sredstev (financirajo se s prosto-voljnimi prispevki in ne z rednim proračunom OZN) in izvršne organe. Dr-žave članice OZN so izvoljene v organe teh programov in skladov, pri čemer Generalni sekretar običajno imenuje njihove vodje. Programi in skladi OZN so: - Program OZN za razvoj325 (angl. UN Development Programme (UNDP)): - Program OZN za okolje326 (angl. UN Environment Programme (UNEP)); - Sklad OZN za prebivalstvo327 (angl. UN Population Fund (UNFPA)); - Program OZN za naselja328 (angl. UN Human Settlements Programme (UN-Habitat)); - Sklad OZN za otroke329 (angl. UN Children's Fund (UNICEF)); - Svetovni program za hrano330 (angl. World Food Programme (WFP)). Specializirane agencije331 so samostojne mednarodne organizacije, ki so usta-novljene z medvladnim sporazumom in imajo lastno mednarodnopravno subjektiviteto, članstvo in organe odločanja.332 Njihove pristojnosti so vklju-čujejo področja, kot so zdravje, izobraževanje, kultura, poštne storitve, vreme, delo in kmetijstvo, ki so določena v njihovih ustanovnih aktih. S tem dopol- 324 UN Funds, Programmes Other Entities https://research.un.org/en/docs/unsystem/ fundsprogs. 325 UN Development Programme (UNDP) https://www.undp.org/. 326 UN Environment Programme (UNEP) https://www.unep.org/. 327 UN Population Fund (UNFPA) https://www.unfpa.org/. 328 UN Human Settlements Programme (UN-Habitat) https://unhabitat.org/. 329 UN Children's Fund (UNICEF) https://www.unicef.org/. 330 World Food Programme (WFP) https://www.wfp.org/. 331 UN Specialized Agencies https://www.un.org/en/about-us/specialized-agencies. Glej tudi: The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 13-24. 332 57. člen UL OZN. Glej tudi Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 284 – 285. 121 njujejo dejavnosti OZN, s slednjo pa si delijo skupne splošne cilje, pri če-mer o svojem delu letno poročajo Ekonomskemu in socialnemu svetu OZN. Umeščamo jih med univerzalne mednarodne organizacije. Zametki nekaterih specializiranih agencij so nastali še pred ustanovitvijo OZN, pri čemer so specializirane agencije zgolj nadaljevale predhodno že obstoječe mednarodne organizacije, po istim (ILO UPU) ali novim imenom (ITU). Nekatere specia-lizirane agencije pa so bile na novo ustanovljene (IBRD, IMF, IFAD). Medtem ko so nekatere izmed specializiranih agencij bolj samostojne (na pri-mer Svetovna banka333 in Mednarodni denarni sklad334), pa so nekatere druge bolj povezane z OZN (npr. Unesco335).336 Poglavitni namen za ustanavljanje specializiranih agencij je bila želja po razvoju mednarodnega sodelovanja med državami na 'tehničnih' področjih, kjer politični vidiki niso tako pomembni, vendar pa se v praksi tudi v okviru specializiranih agencij odpirajo politična vprašanja, oziroma je prišlo do »politizacije« nekaterih izmed teh agencij.337 S tem je bila vzpostavljena nekakšna delitev organizacije dela med »poli-tično« organizacijo OZN, ki ima splošne pristojnosti in »de-politiziranimi«, specializiranimi mednarodnimi organizacijami (specializiranimi agencijami). Razlog za ustanovitev samostojnih, po obstoju od OZN neodvisnih agencij, na različnih tehničnih področij je bila želja po vzpostavitvi trajnega sodelo-vanja na teh področjih, tudi v primeru neuspeha OZN. Ta sistem OZN je bil namreč zasnovan na podlagi zgodovinske izkušnje neuspeha Društva narodov 333 International Bank for Reconstruction and Development Agreement between the United Nations and the International Bank for Reconstruction and Development, UNTS vol. 341. 334 Agreement between the United Nations and the International monetary Fund (15 November 1947) UNTS vol. 16. 335 Agreement between the United Nations and United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (14 December 1946) UNTS vol. 238. 336 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 284. 337 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 285. 122 in Mednarodne organizacije dela ter Mednarodne pisarne za javno zdravstvo, ki sta kljub prenehanju delovanja Društva narodov uspešno nadaljevali s svo-jim delom. Obstaja 15 specializiranih agencij, ki imajo vsaka posebne značilnosti in so predstavljene v nadaljevanju. Specializirane agencije tvorijo 'sistem ZN' pri čemer so na podlagi 57. člena UL OZN z OZN povezane preko posebnih sporazumov:338 »Razne specializirane ustanove, ki so bile ustvarjene z medvladni-mi dogovori in ki imajo široke mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem po-dročju, kakor je določeno v njihovih temeljnih listinah, se povežejo z Združenimi narodi v skladu z določbami 63. člena.« Ti sporazumi določajo poseben status specializiranih agencij in tudi njihovo razmerje do OZN.339 Sklenejo se na pobudo Ekonomskega in socialnega sve-ta, pri čemer se predložijo v potrditev GS OZN.340 Tudi druge mednarodne organizacije so lahko povezane z OZN preko sporazumov, vendar pa se, le-te, če ne izpolnjujejo pogojev iz 57. člena UL OZN (ustanovljene z medvladni-mi dogovori, široke mednarodne naloge) ne imenujejo specializirane agencije (npr. IAEA). 338 Glej npr.: Agreement between the United Nations and the International Labour Organization (14 December 1946) 1 UNTS 186; Agreement between the United Nations and the International Civil Aviation Organization, (13 May 1947) 8 UNTS 315; Agreement between the United Nations and the World health Organization (10 July 1948) 19 UNTS 194; Agreement between the United Nations and the International Atomic energy Agency (14 November 1957) 281 UNTS 369. 339 63. člen UL OZN. 340 Prvi odstavek 63. člena UL OZN. 123 Sporazumi na splošno sledijo enotnemu vzorcu, s številnimi skupnimi značil-nostmi, med njimi pa obstajajo tudi določene razlike (npr. večja avtonomija nekaterih organizacij kot so IMF, IBRD, IFC). Skupne značilnosti sporazu-mov vključujejo: priznanje statusa MO kot 'specializirane agencije'341; klavzula o vzajemnem predstavljanju (vendar brez pravice glasovanja) na sestankih or-ganizacij (vendar s precejšnimi razlikami glede organov MO na katere se to nanaša).342 Članstvo v specializirani agenciji je lahko povezano s članstvom v OZN, pri čemer članstvo v OZN omogoča članstvo tudi v specializiranih agencijah343, vendar pa temu ni nujno tako. Mednarodne finančne, kot je IMF, imajo na primer posebne postopke sprejema.344 Poleg tega je članstvo v specializiranih agencijah lahko širše kot v OZN. UNESCO ima tako na primer 194 držav članic, vključno s Palestino, in 12 pridruženih članic.345 Specializirane agencije imajo podobno strukturo: plenarni organ, organ z ožjo sestavo (z določeno zakonodajno in izvršilno močjo) in sekretariat. 341 Glej npr. I. člen Sporazuma med OZN in UNESCO. 342 Glej npr. III. člen Sporazuma med OZN in UNESCO. 343 Glej npr. prvi odstavek II. člena Ustanovnega akta UNESCO. 344 Glej npr. II. člen (Section 2), Articles of Agreement of the Inetrnational Monetary Fund. 345 II člen Ustanovnega akta UNESCO. Glej UNESCO Member States: https://www.unesco.org/ en/countries. 124 1. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA / INTERNATIONAL LABOUR ORGANIZATION Kratica: MOD ali angl. ILO346 - Ustanovitev: 1919 - Sedež: Ženeva - Število držav članic: 187347 - Ustanovni akt: Ustava mednarodne Slika 15: logotip Mednarodne organizacije dela348 organizacije dela (https://logowik. ; com/ilo-international-labour- - organization-vector-logo-6613. Sporazum med Organizacijo html) združenih narodov in Mednarodno organizacijo dela (1946)349 Mednarodna organizacija dela350 je bila ustanovljena že leta 1919 z Versajsko pogodbo, pri čemer se je po II. svetovni vojni preoblikovala v specializirano agencijo OZN. Temeljni cilj delovanja te organizacije izboljšanje delovnih razmer, promocija dostojnega dela za vse, povečanje obsega učinkovite so-cialne zaščite ter okrepitev tripartitnega socialnega dialoga. Temeljna zna-čilnost te organizacije je posebna tristranska organiziranost njenih organov, 346 International Labour Organization https://www.ilo.org. Glej tudi The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 17. 347 ILO Member States states/lang--en/index.htm. 348 ILO Constitution https://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:55:0::NO:: P55_TYPE,P55_LANG,P55_DOCUMENT,P55_NODE:KEY,en,ILOC,/Document. 349 The Agreement between the United Nations and the International Labour Organization https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---jur/documents/genericdocument/ wcms_433792.pdf. 350 International Labour Organization https://www.ilo.org. 125 v katerih so zastopani predstavniki držav, predstavniki delavce (sindikatov) in delodajalcev.351 Najpomembnejši organi ILO so: - splošna konferenca352, ki se sestaja enkrat na leto in v kateri so zasto- pane vse države članice. Nacionalne delegacije sestavljajo dva vladna delegata, en delegat delodajalcev in en delegat delavcev; - upravni odbor353, ki je izvršni organ te organizacije in se sestaja trikrat na leto (marec, junij in november) in ima 56 članov (28 predstavnikov vlad, 14 predstavnikov delodajalcev in 14 predstavnikov delavcev), pri čemer je 10 držav stalno zastopanih v tem organu zaradi njihove in-dustrijske pomembnosti (Brazilija, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Italija, Japonska, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike). Preostali vladni predstavniki so voljeni na vsake tri leta; - ter sekretariat (mednarodni urad dela). Ena poglavitnih nalog ILO je oblikovanje mednarodnih standardov v obliki mednarodnih konvencij in priporočil. V okviru te organizacije je bilo spreje- tih več kot 200 konvencij,354 pri čemer so temeljna načela in pravice izražene v 11 temeljnih konvencijah in Deklaraciji o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998 in kot je bila dopolnjena leta 2022 ter vključujejo: pravico do združevanja, prepoved prisilnega dela, odpravo otroškega dela in odpravo diskriminacije glede zaposlovanja. 351 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 285-286. 352 International Labour Conference . 353 ILO Governing Body . 354 ILO Conventions https://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12000:0::NO. 126 Poleg tega ILO izvaja več kot 1.000 programov tehničnega sodelovanja v več kot 80 državah s pomočjo približno 60 donatorskih institucij po vsem svetu. ILO je večino teh dejavnosti decentralizirala na svoje regionalne in območne urade ter podružnice v več kot 40 državah.355 355 The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 17. 127 2. SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA / WORLD HEALTH ORGANIZATION Kratica: SZO ali angl. WHO356 - Ustanovitev: 1948 - Sedež: Ženeva - Število držav članic: 194357 - Ustanovni akt: Ustanovni akt Slika 16: logotip Svetovne Svetovne zdravstvene organizacije zdravstvene organizacije (https:// 358 www.who.int/about/policies/ - Sporazum med Organizacijo publishing/logo) združenih narodov in Svetovno zdravstveno organizacijo (1948)359 Svetovna zdravstvena organizacija360 je bila ustanovljena leta 1948, pri čemer pa so države na področju zdravja sodelovanje razvile že v okviru njenega predhodnika, Mednarodnega urada za javno zdravje, ki je bil leta 1906 usta-novljen v Parizu.361 SZO je nadaljevala delo urada, pri čemer je poglavitni cilj organizacije zagotoviti najvišjo dosegljivo raven zdravja. 356 World Health Organization . 357 WHO Countires https://www.who.int/countries. 358 Constitution of the World Health Organization https://treaties.un.org/Pages/ ShowMTDSGDetails.aspx?src=UNTSONLINEtabid=2mtdsg_no=IX-1chapter=9lang=en. 359 WHO Basic Documents https://apps.who.int/gb/bd/PDF/bd48/basic-documents-48th-edition- en.pdf., str. 44. 360 World Health Organization https://www.who.int. Glej tudi: The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 22. 361 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 286. 128 Poglavitni organi organizacije so: - skupščina SZO,362 ki je plenarni organ organizacije v katerem so za- stopane vse države članice. Sestaja se enkrat letno in sprejema temeljne odločitve; - izvršni odbor363 , ki ga sestavlja 34 strokovnjakov, ki so izvoljeni za tri letni mandat; - Sekretariat; - regionalni odbori in pisarne.364 SZO državam pomaga pri krepitvi njihovih zdravstvenih služb, spodbuja in pospešuje prizadevanja za izkoreninjenje bolezni, spodbuja zdravje ma-ter in otrok, duševno zdravje, medicinske raziskave in preprečevanje nesreč, izboljšuje standarde poučevanja in usposabljanja v zdravstvenih poklicih ter standarde prehrane, stanovanj, sanitarij, delovnih pogojev in drugih vidikov okoljskega zdravja. Organizacija je pooblaščena tudi za predlaganje konvencij, sporazumov in predpisov ter pripravo priporočil o mednarodnih zdravstvenih zadevah; za razvoj, vzpostavitev in spodbujanje mednarodnih standardov gle-de živil, bioloških, farmacevtskih in podobnih snovi; za revizijo mednarodne nomenklature bolezni, vzrokov smrti in praks javnega zdravja.365 V okviru SZO so pripravljena številna poročila, smernice in tehnične reši- tve iz področja zdravja. V okviru SZO je bil sprejet tudi Mednarodni zdrav- stveni pravilnik (2005) (angl. International Health Regulations)366, ki opredeljuje pravice in obveznosti držav pri obravnavi čezmejnih dogodkov in izrednih 362 World Health Assembly https://www.who.int/about/accountability/governance/world-health- assembly. 363 Executive Board https://www.who.int/about/accountability/governance/executive-board. 364 WHO Regional Offices https://www.who.int/about/who-we-are/regional-offices. 365 The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 22. 366 International Health Regulations https://www.who.int/publications/i/item/ 9789241580410. 129 razmer na področju javnega zdravja (nalezljivih bolezni). Gre za instrument mednarodnega prava, ki je za države članice zavezujoč. Med drugim določa obveznost poročanja o dogodkih na področju javnega zdravja ter merila za ugotavljanje, ali določen dogodek pomeni 'izredne razmere na področju jav-nega zdravja mednarodnega pomena' ali ne. V okviru pandemije Covid-19 so se izkazale nekatere pomanjkljivosti delo-vanja SZO in njenih pristojnosti v okviru Mednarodnega zdravstvenega pra-vilnika. SZO je relativno pozno razglasila mednarodno izredno stanje zaradi pandemije Covid-19 (11. marca 2020, pri čemer je bila SZO o prvih pri-merih izbruha te bolezni obveščena konec decembra 2019), in tudi ni imela pooblastila, da bi na območje izbruha bolezni poslala neodvisne strokovnjake brez soglasja zadevne države. Poleg tega mnoge države niso upoštevale njiho-vih obveznosti, kot izhajajo iz Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in niso bile ustrezno pripravljene na izbruh pandemije, pri čemer SZO tudi ni imela na voljo ustreznih ukrepov, s katerimi bi države kršiteljice lahko sankcionirala ali prisilila k uresničevanju teh obveznosti. Zaradi slednjega je bilo več pozi-vov k reformi te organizacije in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.367 367 Gustavo Müller, Melanie Ruelens and Jan Wouters, The Role of the World Health Organization in the Covid-19 Pandemic, Leuven Center for Global Governance Studies (2021). 130 3. ORGANIZACIJA ZN ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURO / UNITED NATIONS EDUCATIONAL, SCIENTIFIC AND CULTURAL ORGANIZATION Kratica: UNESCO368 - Ustanovitev: 1946 - Sedež: Pariz - Število držav članic: 194 članic in 12 pridruženih članic 369 Slika 17: logotip Organizacije - Ustanovni akt: ZN za izobraževanje, znanost Constitution of in kulturo (https://seeklogo.com/ the United Nations Educational, vector-logo/349497/unesco). Scientific and Cultural Organization370 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (1946)371 - Digitalna knjižnica UNESCO za dostop do številnih odprtodostopnih publikacij Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo372 je bila ustanovljena leta 1946 z namenom poglobljenega sodelovanja držav na področju izobraže-vanja, znanosti in kulture. Strateški cilji UNESCO so: 368 UNESCO . 369 UNESCO Countries https://www.unesco.org/en/countries. 370 UNESCO Constitution https://www.unesco.org/en/legal-affairs/constitution. 371 Agreement between the United Nations and the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization https://www.unesco.org/en/legal-affairs/agreement-un-unesco. 372 UNESCO ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 286-287. 131 - zagotoviti pravično in vključujoče izobraževanje za vse,- zgraditi trajnostne družbe z delitvijo znanstvenega napredka,- narediti svet bolj pravičen in vključujoč, - zagotoviti, da nove tehnologije koristijo človeštvu. Glavni organi UNESCA so: - splošna konferenca,373 ki je plenarni organ v katerem imajo predstavni- ka vse države članice, ki se vsaki dve leti sestanejo na rednem zasedanju; - izvršni svet, v katerem so predstavniki 58 držav članic; in - sekretariat. UNESCO ima 53 pisarn na terenu, 200 nacionalnih komisij in 138 inštitutov in centrov. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ki deluje kot stalno posvetoval-no telo Vlade RS, ima naslednje naloge: - svetuje Vladi RS in njenim organom ter delegacijam ob generalni kon- ferenci UNESCO in drugih medvladnih sestankih v vseh zadevah s področja delovanja UNESCO, - povezuje in pospešuje sodelovanje vladnih in nevladnih organov in organizacij v izvajanju programskih aktivnosti UNESCO v RS ter njihovo sodelovanje v aktivnostih zunaj države, vključno z nudenjem strokovnih nasvetov in pomoči UNESCO in drugim nacionalnim ko-misijam, - skrbi za uresničevanje ciljev UNESCO v RS in za predstavljanje slo- venskih interesov v oblikovanju in izvajanju programa in aktivnosti UNESCO, - spodbuja izmenjavo izkušenj in znanja, ki jih nudi in omogoča UNES- 373 Governing Bodies https://www.unesco.org/en/legal-affairs/governing-bodies. 132 CO prek svojih širokih mednarodnih aktivnosti, - pospešuje sodelovanje pri izvajanju programskih aktivnosti z drugimi nacionalnimi komisijami, sedežem UNESCO in regionalnimi uradi UNESCO, - obravnava možnosti sodelovanja RS z UNESCO na področju izobra- ževanja, znanosti, kulture, komunikacij in drugih programskih nalog UNESCO ter o svojih predlogih obvešča Vlado RS, - obravnava programe, projekte in druge aktivnosti UNESCO ter pri- pravlja predloge za njihovo izvajanje in vključevanje RS v te aktivnosti, oziroma prek svojih delegatov sodeluje na mednarodnih seminarjih, konferencah, sipmozijih in drugih srečanjih, organiziranih v okviru programov UNESCO doma in v tujini, - pripravlja izhodišča za nastop vladne delegacije na zasedanjih general- ne konference UNESCO ter predlaga sestavo delegacij, udeležence na drugih sestankih UNESCO ter predstavnike RS v organih UNESCO, - pripravlja mnenja o sklepanjih in izvajanju konvencij in priporočil ter drugih dokumentov, sprejetih v okviru pristojnosti UNESCO, ter daje pobude za njihovo izvajanje v RS, - daje pobude in predloge za pripravo poročil in drugih informativ- nih gradiv, ki seznanjajo UNESCO s stanjem na področju izobraže-vanja, znanosti, kulture, komunikacij in drugih področij v pristojnosti UNESCO v RS, ter za pripravo statističnih in drugih podatkov s teh področij, - daje pobude za vključevanje organizacij, strokovnih društev in posame- znikov s področij pristojnosti UNESCO v njegove aktivnosti, - obvešča javnost o ciljih in akcijah UNESCO, obravnava vprašanja, po- vezana s predstavljanjem najpomembnejših dokumentov, sprejetih v UNESCO, širši javnosti ter njihovim prevajanjem v slovenščino, - obravnava druga vprašanja s področja sodelovanja RS z UNESCO. 133 Strokovno-upravne naloge za Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO opravlja Urad za UNESCO374. Pomemben del delovanja te organizacije se nanaša na varstvo kulturne in naravne dediščine, med drugimi mednarodnimi pogodbami, sta bili v okvi- ru UNESCO sprejeti Konvencija o varstvo svetovne kulturne in naravne dediščine (1972)375 in Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003).376 Od UNESCO označb sta zagotovo najbolj znana Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine ter Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišči-ne človeštva. Obstaja pa še vrsta drugih programov za uravnotežen in usklajen pristop varovanja kulturne dediščine in naravnih vrednot na svetovni ravni. V kategoriji kulturne dediščine so na UNESCO seznam svetovne dediščine vpisana tri spomeniška območja v Sloveniji: - Prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v okviru transna- cionalnega serijskega območja prazgodovinskih kolišč okoli Alp (vpis leta 2011, šest držav); - Dediščina živega srebra Idrija-Almaden (vpis l. 2012); - Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka (vpis l. 2021). 374 Urad za UNESCO https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-visoko- solstvo-znanost-in-inovacije/o-ministrstvu/urad-za-unesco/. 375 Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list SFRJ, št. 56/74) whc.unesco.org/archive/convention-en.pdf. 376 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/08) https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2008-02-0002?sop=2008-02-0002. 134 Na UNESCO seznamu svetovne dediščine ima RS vpisani dve enoti naravne dediščine: - Škocjanske jame (vpis leta 1986); - Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope – Pragozd Krokar in Ždrocle (transnacionalni vpis, l. 2017). Slovenska Mreža Unescu pridruženih šol (ASPnet) je članica mednarodne mreže UNESCO Associated Schools Project Network. Za svojo izjemno zavezanost je v letu 2002 prejela UNESCO nagrado Steber miru. Štirje elementi v RS so bili vpisani na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: - Škofjeloški pasijon (2016), - Obhodi kurentov (2017), - Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in - Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis osmih držav).377 Organizacija ima pomembno vlogo tudi na področju umetne inteligence. V okviru UNESCO je bil sprejet prvi mednarodni dokument na področju etike pri uporabi umetne inteligence, Priporočila o etiki umetne inteligence (2021),378 ki ga je sprejelo vseh 193 držav članic. Poleg tega je bil v okviru UNESCO ustanovljen Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligen- co pod okriljem UNESCO (IRCAI),379 ki ima sedež v Sloveniji. 377 Ostale označbe v Sloveniji so dostopne tu: v-sloveniji/. 378 Recommendation on the Ethics of Artificial Intelligence https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/ pf0000381137. 379 IRCAI https://ircai.org/. Glej tudi The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 13; Carolin Anthes in Olivier De Schutter, 'The food and agriculture Organization of the United Nations', Human Rights in Global Health: Rights-Based Governance for a Globalizing World (2018), str. 261; J. Abbott, Politics and Poverty: A Critique of the Food and Agriculture Organization of the United Nations (1st ed.) (Routledge 1992). 135 4. SKUPINA SVETOVNE BANKE / WORLD BANK GROUP - Ustanovitev: 1944380 - Sedež: Washington Slika 18: logotip Skupine svetovne - Število držav članic: 189381 banke (https://www.un.org/en/ academic-impact/world-bank) Skupina svetovne banke382 predstavlja skupino petih finančnih mednarodnih organizacij: - Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD);- Mednarodne finančne korporacije (IFC); - Mednarodnega združenja za razvoj (IDA); - Multilateralne agencije za zavarovanje investicij (MIGA);- ter Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Skupina Svetovne banke sodeluje zlasti z državami s srednjimi dohodki. Te države so glavna gonilna sila svetovne rasti, v katerih potekajo naložbe v in-frastrukturo in so prejemnice velikega deleža izvoza iz razvitih gospodarstev in revnejših držav. Mnoge od njih dosegajo hiter gospodarski in družbeni napredek in imajo vedno večjo vlogo pri iskanju rešitev za svetovne izzive.383 Osredotoča se na zmanjševanje revščine in izboljšanje življenjskega standarda po vsem svetu, tako da državam v razvoju zagotavlja posojila z nizkimi obres-tmi, brezobrestna posojila in nepovratna sredstva, med drugim za izobraževa-nje, zdravstvo, infrastrukturo in komunikacije. 380 World Bank https://www.worldbank.org/en/home. 381 World Bank Members https://www.worldbank.org/en/about/leadership/members#ibrd. 382 World Bank https://www.worldbank.org/en/home; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 289-291; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 14-16; Ngaire Woods, 'Bretton Woods Institutions', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 283-298. 383 IBRD https://www.worldbank.org/en/who-we-are/ibrd. 136 4.1. Mednarodna banka za obnovo in razvoj / International Bank for Reconstruction and Development Kratica: IBRD384 - Ustanovni akt: Členi sporazuma Mednarodne banke za obnovo in razvoj385 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (1948)386 Mednarodna banka za obnovo in razvoj387 je bila ustanovljena že leta 1944 z namenom pomoči Evropi pri obnovi po II. svetovni vojni, kasneje pa se je osredotočila na pospeševanje razvoja in zmanjševanje revščine držav v razvo-ju preko zagotavljanja posojil, jamstev, produktov za obvladovanje tveganj in svetovalnih storitev. Skupaj z Mednarodnim združenjem za razvoj (IDA), je ena izmed dveh temeljih institucij, ki tvorijo Skupino svetovne banke. Posoji-la IBRD gredo zlasti javnemu sektorju, torej državam in državnim podjetjem. IBRD pridobiva sredstva iz naslednjih virov: kapital, ki ga vplačajo države članice, prodaja lastnih vrednostnih papirjev, prodaja delov posojil, odplačila in čisti dobiček. Banka se samostojno financira in večino denarja pridobiva na svetovnih finančnih trgih. 384 IBRD https://www.worldbank.org/en/who-we-are/ibrd. 385 IBRD Articles of Agreement https://www.worldbank.org/en/about/articles-of-agreement/ ibrd-articles-of-agreement. 386 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (1948) https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%2016/v16.pdf. 387 https://www.worldbank.org/en/who-we-are/ibrd; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 14-15. 137 IBRD v okviru partnerstva z državami s srednje visokimi dohodki in kre-ditno sposobnimi državami z nižjim srednjim dohodkom ponuja inovativne finančne rešitve, vključno s finančnimi produkti (posojila, jamstva in produkti za obvladovanje tveganja) ter znanjem in svetovalnimi storitvami (tudi na podlagi povračila stroškov) za vlade na nacionalni in pod nacionalni ravni. IBRD podpira vladna prizadevanja za krepitev upravljanja javnih financ ter izboljšanje naložbenega okolja ter krepitev politik in institucij. Temeljni organ te organizacije je Svet guvernerjev388, ki je najvišji organ od-ločanja in ga sestavljajo po en guverner in en namestnik guvernerja, ki ju imenuje vsaka država članica. Vsaka država članica ima glasovalno pravico v organizaciji na podlagi deleža, ki je odvisen od gospodarske rasti države. 4.2. Mednarodna finančna korporacija / International Finance Corporation Kratica: IFC - Ustanovni akt: Členi sporazuma Mednarodne finančne korporacije389 - Sporazum o sodelovanju med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno finančno korporacijo (1957)390 388 WB Boards of Governors . 389 IFC, Articles of Agreement https://thedocs.worldbank.org/en/doc/6a4a091b83577 eb35e881dbf9016c5c3-0330032020/original/IFCArticlesOfAgreement.pdf. 390 Sporazum o sodelovanju med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno finančno korporacijo https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20265/v265.pdf,str. 312. 138 Mednarodna finančna korporacija (IFC)391 izboljšuje življenje ljudi v državah v razvoju z vlaganjem v zasebni sektor. IFC krepi zasebni sektor v državah v razvoju z zagotavljanjem dolgoročnih posojil, kapitalskih naložb ter struktu-riranega financiranja in produktov za obvladovanje tveganja. V partnerstvu z drugimi donatorji zagotavlja različno tehnično pomoč in svetovalne storitve strankam iz javnega in zasebnega sektorja. Da bi bili projekti upravičeni do financiranja, morajo biti donosni za vlagatelje, koristiti gospodarstvu zadevne države ter biti skladni z okoljskimi in socialnimi smernicami IFC. 4.3. Mednarodno združenje za razvoj / International Development Association Kratica: IDA - Ustanovni akt: Členi sporazuma Mednarodnega združenja za razvoj392 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodnim združenjem za razvoj (1961)393 Mednarodno združenje za razvoj (IDA) 394 je bilo ustanovljeno leta 1960 in dopolnjuje prvotno organizacijo za dajanje posojil v Skupini svetovne banke, IBRD. Z nepovratnimi sredstvi in posojili z nizkimi obrestmi IDA pomaga najmanj razvitim državam in je eden največjih virov pomoči za 75 držav z nizkimi dohodki na svetu in največji vir donatorskih sredstev za osnovne so- 391 Glej tudi The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 16; James C. Baker, International Business Expansion into Less-Developed Countries : The International Finance Corporation and Its Operations (International Business Press 1993). 392 IDA Articles of Agreement https://thedocs.worldbank.org/en/doc/ 341581541440486864-0330022018/original/IDAArticlesofAgreementEnglish.pdf. 393 https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20394/v394.pdf, str. 221 394 https://ida.worldbank.org/en/about; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 16. 139 cialne storitve v teh državah. Sredstva IDA so sestavljena iz članarin in vplačil industrializiranih in razvitih držav članic, posebnih prispevkov in prenosov iz neto dobička IBRD. 4.4. Multilateralna agencija za zavarovanje investicij / Multilateral Investment Guarantee Agency Kratica: MIGA395 - Ustanovni akt: Konvencija Multilateralne agencije za zavarovanje inve- sticij (1988)396 Multilateralna agencija za zavarovanje investicij (MIGA)397 je bila ustanovljena leta 1985 in spodbuja čezmejne naložbe v državah v razvoju z zagotavljanjem jamstev (zavarovanje političnih tveganj in izboljšanje kreditne sposobnosti) vlagateljem in posojilodajalcem. MIGA je torej zavarovalniška enota Skupine svetovne banke. Vlagateljem zagotavlja jamstva za naložbe pred nekomercial-nimi tveganji, kot sta razlastitev in vojna, ter svetuje vladam pri izboljšanju okolja za tuje naložbe. Takšna jamstva vlagateljem pomagajo pridobiti dostop do virov financiranja. 395 MIGA . 396 Convention establishing MIGA https://www.miga.org/sites/default/files/archive/Documents/ miga_convention_november_2010.pdf. 397 ; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 16. 140 4.5. Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov / International Centre for Settlement of Investment Disputes Kratica: ICSID398 - Ustanovni akt: Konvencija o razreševanju investicijskih sporov med dr- žavami in državljani drugih držav (1966)399 Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID)400 je bil usta-novljen leta 1965 z namenom pospeševanja tujih naložb oziroma investicij. Je vodilna svetovna institucija za reševanje mednarodnih investicijskih sporov med investitorji in državo gostiteljico, ki pomaga spodbujati mednarodne na-ložbe z zagotavljanjem zaupanja v postopek reševanja sporov. ICSID omogo-ča reševanje investicijskih sporov s pomočjo dveh različnih sredstev mirnega reševanja sporov: - spravo (diplomatsko oziroma politično sredstvo mirnega reševanja spo- rov, ki ne vodi do pravno zavezujoče odločitve) in - arbitražo (pravno sredstvo mirnega reševanja sporov, ki vodi v pravno zavezujočo odločitev).401 Kot članica ICSID vsaka država sodeluje v Upravnem svetu, ki določa sploš-ne usmeritve organizacije. Upravni svet se mora sestati vsaj enkrat letno. Po potrebi se lahko sestane tudi večkrat v živo, lahko pa tudi glasuje o posame-znih vprašanjih po dopisni poti (člen 7 Konvencije ICSID). Letna zasedanja 398 ICSID . 399 ICSID Convention http://icsidfiles.worldbank.org/ICSID/ICSID/StaticFiles/basicdoc/main- eng.htm. 400 ICSID . 401 Več o razvoju razmer na tem področju glej tudi Sancin, Vasilka, Turšič, Domen, Osojnik, Maks David, 'Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah', Podjetje in delo, letn. 4, št. 1 (2020), str. 118-145. 141 Upravnega sveta ICSID se običajno odvijajo v povezavi z letnimi zasedanji Sveta guvernerjev Svetovne banke. Generalni sekretar članom sveta pošlje dnevni red zasedanja in spremno gradivo. Odločitve Upravnega sveta se spre-jemajo z glasovanjem prisotnih članov na zasedanju ali po dopisni poti (čle-ni 4 do 8 Konvencije ICSID). Na letnih zasedanjih Upravni svet običajno obravnava in potrdi Letno poročilo Centra ter sprejme proračun Centra za naslednje proračunsko leto. Svet lahko obravnava tudi druga vprašanja, kot so predlogi za spremembe pravil ICSID ali volitve generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja. Vse odločitve, ki jih sprejme Upravni svet ICSID (imenovane »resolucije«), so objavljene v letnih poročilih ICSID. Vsaka država članica lahko poda imenovanja in uradna obvestila v skladu s Kon-vencijo ICSID. To lahko stori ob ratifikaciji konvencije ali kadarkoli pozneje. Obvestila in imenovanja se lahko nanašajo na ukrepe, ki jih država članica sprej-me v povezavi s posameznimi določbami konvencije ICSID. Na primer: - Imenovanje sestavnih enot ali agencij za jurisdikcijske namene (člen 25(1) in (3) Konvencije); - Obvestilo o vrstah sporov, ki jih je država pripravljena predložiti ICSID (člen 25(4) Konvencije); - Imenovanje sodišč ali drugih organov za priznanje in izvršbo arbitraž- nih odločb po Konvenciji ICSID (člen 54(2) Konvencije); - Zakonodajni in drugi ukrepi, ki jih je država sprejela za uveljavitev Konvencije ICSID na svojem ozemlju (člen 69 Konvencije); - Izključitev določenih ozemelj iz uporabe Konvencije (člen 70 Kon- vencije). Države članice so tudi upravičene imenovati osebe na sezname potencialnih arbitrov in konciliatorjev ICSID (člen 13 Konvencije ICSID). 142 5. MEDNARODNI DENARNI SKLAD / INTERNATIONAL MONETARY FUND Kratica: IMF402 - Ustanovitev: 1944 - Sedež: Washington - Število držav članic: 190403 - Ustanovni akt: Členi sporazuma Slika 19: logotip Mednarodnega mednarodnega denarnega sklada denarnega sklada (https:// logowik.com/the-international- (1944)404 monetary-fund-imf-logo- - vector-svg-pdf-ai-eps-cdr-free-Sporazum med Organizacijo download-9861.html) združenih narodov in Mednarodnim denarnim skladom (1948)405 Mednarodni denarni sklad406 je bil ustanovljen leta 1944 na konferenci v Bretton Woodu, z namenom zagotovitve plačilnobilančne stabilnosti v obdo-bju po II. svetovni vojni. Glavni cilj ustanovitve je bil vzpostaviti stabilnost valut in mednarodnih menjalnih tečajev ter spodbujati mednarodno gospo-darsko sodelovanje. Ustanovitev IMF naj bi tudi zagotovila stabilnost svetov-nega finančnega sistema, s čimer naj bi preprečeval finančne krize in pomagal članicam reševati gospodarske težave. 402 IMF . 403 IMF List of Members https://www.imf.org/external/np/sec/memdir/memdate.htm. 404 IMF Articles of Agreement https://www.imf.org/external/pubs/ft/aa/pdf/aa.pdf. 405 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodnim denarnim skladom https:// treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%2016/v16.pdf., str. 325. 406 IMF . ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 288-289; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 18. 143 Cilji IMF so spodbujati mednarodno monetarno sodelovanje; širitev medna-rodne trgovine in stabilnost deviznih tečajev; pomagati pri odpravi deviznih omejitev in vzpostavitvi večstranskega plačilnega sistema; in ublažiti vsako resno neravnovesje v mednarodni plačilni bilanci članic preko zagotovitve finančnih sredstev IMF. Pooblaščen je za nadzor mednarodnega monetarne-ga sistema ter spremljanje gospodarskih in finančnih politik držav članic, pri čemer opozarja na morebitna tveganja za domačo in zunanjo stabilnost ter svetuje pri prilagoditvah politik. Temeljna naloga IMF je zagotavljanje posojil državam članicam, ki imajo te-žave s plačilno bilanco. Ta finančna pomoč državam omogoča, da obnovijo svoje mednarodne rezerve, stabilizirajo svoje valute, še naprej plačujejo uvoz in ponovno vzpostavijo pogoje za močno gospodarsko rast, hkrati pa izvajajo politike za odpravo temeljnih težav. V nasprotju z razvojnimi bankami pa IMF ne daje posojil za posebne projekte ima pa različne posojilne instrumente. Glavni vir financiranja IMF so kvote držav članic. Kvota članice je v veliki meri odvisna od njenega gospodarskega položaja v primerjavi z drugimi čla-nicami in je povezana z njenimi pravicami črpanja, glasovalno močjo in de-ležem dodeljenih posebnih pravic črpanja. Kvote se na splošno pregledujejo vsaj vsakih pet let. IMF pa lahko svoja sredstva dopolni z tudi zadolževanjem, če meni, da bi sredstva lahko zmanjkala za potrebe članic. Posebnost delovanja IMF je ponderirano glasovanje, glede na vplačane kvote. Večja kot je kvota, večji vpliv ima članica pri odločanju. Poglavitni organi IMF so: - svet guvernerjev407, ki je najvišji organ in sprejema temeljne odločitve. 407 IMF Board of Governors https://www.imf.org/en/About/executive-board/members- quotas. 144 Sestaja se enkrat letno, sestavljajo pa ga guvernerji (in njihovi alternati) vsake države članice. V praksi pa je Svet guvernerjev veliko svojih pri-stojnosti prenesel na 24 direktorjev v Washingtonu, ki jih imenujejo ali izvolijo posamezne države članice ali skupine držav. - izvršni odbor,408 ki je odgovoren za vsakodnevno poslovanje IMF in ga sestavlja 24 direktorjev in upravni direktor. 408 IMF Executive Board https://www.imf.org/en/About/executive-board/eds-voting- power. 145 6. ORGANIZACJA ZA PREHRANO IN KMETIJSTVO / FOOD AND AGRICULTURE ORGANIZATION OF THE UNITED NATIONS Kratica: FAO409 - Ustanovitev: 1943 - Sedež: Rim (Sporazum o sedežu med Organizacijo za prehrano in kmetijstvo in Italijo)410 - Število držav članic: 195 (194 držav prehrano in kmetijstvo (https:// 411 Slika 20: logotip Organizacije za in Evropska unija) commons.wikimedia.org/wiki/ File:FAO_logo.svg) - Ustanovni akt: Ustanovni akt Organizacije za prehrano in kmetijstvo412 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (1947)413 Organizacija za prehrano in kmetijstvo414 je specializirana agencija OZN, ki je prevzela delo predhodnega Mednarodnega inštituta za kmetijstvo (1905) in katere poglavitni namen je bolj proti lakoti.415 Organizacija FAO deluje kot 409 FAO https://www.fao.org/home/en. 410 Sporazum o sedežu med Organizacijo za prehrano in kmetijstvo in Italijo https://treaties.un.org/ doc/Publication/UNTS/Volume%201409/volume-1409-I-23602-English.pdf. 411 FAO Country Profiles https://www.fao.org/countryprofiles/en/. 412 Constitution of the food and agriculture organization of the united nations https://www.fao. org/3/x5584e/x5584e0i.htm. 413 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Organizacijo za prehrano in kmetijstvo https:// treaties.un.org/doc/Treaties/1947/02/19470203%2008-24%20PM/II-10-Eng.pdf. 414 FAO https://www.fao.org/home/en ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 287. 415 Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 287. 146 nevtralen forum za razpravo in svetuje vladam glede politike na področju pre-hrane in kmetijstva, pri čemer so cilji te organizacije izboljšati raven prehrane in življenjski standard, izboljšati proizvodnjo in distribucijo živil in kmetijskih proizvodov, izboljšati življenjske razmere podeželskega prebivalstva in s tem odpraviti lakoto. FAO spodbujanja trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja kot dela dolgoročne strategije za ohranjanje in upravljanje naravnih virov ter zagotavljanje zadostne preskrbe s hrano s čim večjo stabilnostjo preskrbe in zagotavljanjem dostopa do hrane za revne.416 Pri uresničevanju teh ciljev FAO spodbuja naložbe v kmetijstvo, boljše uprav-ljanje vodnih virov ter raziskave in prenos tehnologije v države v razvoju, spo-dbuja tudi ohranjanje naravnih virov in racionalno uporabo gnojil in pesti-cidov, razvoj in trajnostno rabo ribištva, trajnostno upravljanje gozdnih virov in boj proti živalskim boleznim. Državam zagotavlja tehnično pomoč na vseh teh področjih. Poleg tega si FAO prizadeva za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti ter ima pomembno vlogo pri zbiranju, analizi in razširjanju informacij o kmetijski proizvodnji in blagu. Delovanje FAO se financira preko prispevkov držav članic in prostovoljnih prispevkov držav članic in drugih partnerjev. Poglavitni organi FAO so: - konferenca417, ki je plenarni organ, v katerem so zastopane vse države članice, in zaseda vsaki dve leti, pri čemer določa politike te organiza-cije, ter potrjuje proračun in program organizacije; - svet,418 ki ga sestavlja 49 držav članic, ki so izvoljene za tri leta; 416 The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 13. 417 FAO the Conference https://www.fao.org/unfao/govbodies/gsbhome/conference/en/. 418 FAO the Council https://www.fao.org/unfao/govbodies/gsbhome/council/en/. 147 - in generalni direktor; številni tehnični odbori in regionalne pisarne ter regionalne konference.419 Pomemben del te mednarodne organizacije je globalni sistem za informiranje in zgodnje opozarjanje na področju prehrane in kmetijstva,420 ki spremlja po-nudbo in povpraševanje po hrani ter druge ključne kazalnike za ocenjevanje splošnega stanja varnosti preskrbe s hrano v vseh državah sveta. Leta 1961 sta OZN in FAO ustanovili Svetovni program za hrano (angl. World Food Programme (WFP)) Svetovni program za hrano,421 ki je danes ena ključnih humanitarnih organizacij, ki skrbi za dostavo humanitarne pomoči v obliki hrane v kriznih situacijah, ki so posledica vojn, naravnih nesreč ali klimatskih sprememb. 419 FAO Regional Conferences https://www.fao.org/unfao/govbodies/gsbhome/gsb- regconf/en/. 420 Global Information and Early Warning System https://www.fao.org/giews/background/en/. 421 WFP https://www.wfp.org/. 148 7. MEDNARODNI SKLAD ZA KMETIJSKI RAZVOJ / INTERNATIONAL FUND FOR AGRICULTURAL DEVELOPMENT Kratica: IFAD422 - Ustanovitev: 1977 - Sedež: Rim - Število držav članic: 177423 Slika 21: logotip Mednarodnega sklada za kmetijski razvoj - Ustanovni akt: (https://findvectorlogo.com/ Sporazum o international-fund-for-agricultural- ustanovitvi Mednarodnega sklada za development-ifad-vector-logo-svg/) kmetijstvo in razvoj (1976)424 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodnim denarnim skladom za kmetijski razvoj (1977)425 Mednarodni sklad za kmetijski razvoj426 je specializirana agencija OZN in mednarodna finančna institucija, katere ustanovitev je bil eden glavnih rezul-tatov Svetovne konference o hrani leta 1974.427 Osredotoča se na investiranje v in razvoj malih kmetov, torej na kmete, ki obdelujejo majhna zemljišča in se pri delu zanašajo na družino. Po vsem svetu je namreč približno 500 milijo-nov malih kmetij, ki vzdržujejo približno 2 milijardi ljudi, pri čemer v neka- 422 IFAD . 423 IFAD Member States https://ioe.ifad.org/nl/web/guest/member-states. 424 Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega sklada za kmetijstvo in razvoj https://treaties.un.org/ pages/ViewDetails.aspx?src=TREATYmtdsg_no=X-8chapter=10clang=_en. 425 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodnim denarnim skladom za kmetijski razvoj https://digitallibrary.un.org/record/199058?ln=en. 426 IFAD ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 288; Uma Lele in Brian C. Baldwin, 'The International Fund for Agricultural Development', Food for All: International Organizations and the Transformation of Agriculture (Oxford, 2021), str. 807 – 848. 427 Ibid., str. 288. 149 terih državah kmetijstvo predstavlja glavni vir dohodka za 70 odstotkov pode-želskega prebivalstva. Mandat IFAD vključuje izboljšanje prehranske varnosti in prehrane na podeželju ter omogočanje premagovanja revščine podeželskih žensk in moških. IFAD se v sodelovanju z revnimi prebivalci podeželja, vla-dami, donatorji, nevladnimi organizacijami in številnimi drugimi partnerji osredotoča na rešitve za posamezne države, ki lahko vključujejo izboljšanje dostopa revnih prebivalcev podeželja do finančnih storitev, trgov, tehnologije, zemlje in drugih naravnih virov. Pri tem je IFAD zavezan k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja izkoreninjenja skrajne revščine, odprave lakote in podhranjenosti do leta 2030.428 Poglavitni organi IFAD so: - upravni svet429, ki je poglavitni organ odločanja. Sestaja se enkrat letno, pri čemer so na zasedanjih zastopane vse države članice; - izvršni svet,430 ki ima 18 članov in 18 namestnikov z tri letnim man- datom, je odgovoren za nadzor nad delovanjem IFAD ter odobritev njegovega delovnega programa in proračuna; in sekretariat. 428 IFAD . 429 IFAD Governing Council https://www.ifad.org/en/governing-council. 430 IFAD Executive Board https://www.ifad.org/en/executive-board. 150 8. MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA CIVILNO LETALSTVO / INTERNATIONAL CIVIL AVIATION ORGANIZATION Kratica: ICAO431 - Ustanovitev: 1944 - Sedež: Montreal - Število držav članic: 193432 - Ustanovni akt: Konvencija o Slika 22: logotip Mednarodne mednarodnem civilnem letalstvu organizacije za civilno letalstvo (https://en.wikipedia.org/wiki/ (1944)433 International_Civil_Aviation_ - Organization) Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo434 - Elektronska knjižnica ICAO Mednarodna organizacija za civilno letalstvo435 je bila ustanovljena kot sve-tovni forum držav za mednarodno civilno letalstvo, v okviru katerega se krepi varnost zračnega transporta, razvijajo politike in standardi zračne plovbe, iz-vajajo revizije skladnosti, pripravljajo študije in analize. ICAO poleg tega za- 431 ICAO https://www.icao.int/Pages/default.aspx. 432 ICAO Member States https://www.icao.int/about-icao/pages/member-states.aspx. 433 Convention on International Civil Aviation https://www.icao.int/publications/Documents/ 7300_cons.pdf. 434 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%208/v8.pdf., str. 315. 435 ICAO https://www.icao.int/Pages/default.aspx ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 291. 151 gotavlja pomoč in gradi letalske zmogljivosti s številnimi drugimi dejavnostmi ter zagotavlja sodelovanje držav članic z zainteresiranimi deležniki.436 Od svoje ustanovitve dalje je ICAO s svojo podporo in usklajevanjem državam pomagala diplomatsko in tehnično vzpostaviti edinstveno hitro in zanesljivo omrežje globalne zračne mobilnosti, ki povezuje družine, kulture in podjetja po vsem svetu ter spodbuja trajnostno rast in družbeno-gospodarski napredek povsod, kjer letala letijo. ICAO se sama posodablja v luči tehnološkega razvoja ter širi partnerstva znotraj sistema ZN in med tehničnimi deležniki za uresni-čevanje strateške globalne vizije in učinkovitih, trajnostnih rešitev. ICAO ima dva temeljna organa: skupščino in svet v katerega je izvoljenih 36 držav. Med drugim ima Svet posebno pristojnost preiskovanja situacije, ki bi lahko ovirala razvoj zračne plovbe. Takšno preiskavo odpre na zahtevo države članice in o situaciji izda poročilo. V okviru svojega stalnega poslanstva – podpirati in omogočiti globalno mrežo zračnega prometa, ki izpolnjuje ali presega družbene in gospodarske potrebe ter širšo povezljivost za svetovna podjetja in potnike – ter ob priznanju jasne potrebe po predvidevanju in obvladovanju predvidene podvojitve zmogljivo-sti svetovnega zračnega prometa do leta 2030 brez nepotrebnega negativnega vpliva na varnost sistema, učinkovitost, udobje ali okoljske zmogljivosti, je ICAO vzpostavil pet celovitih strateških ciljev: 1.) Varnost: Izboljšati globalno varnost civilnega letalstva. Ta strateški cilj je osredotočen predvsem na regulativne nadzorne zmogljivosti držav. 2.) Zmogljivost in učinkovitost zračne navigacije: Povečati zmogljivost in izboljšati učinkovitost globalnega sistema civilnega letalstva. Čeprav je 436 O ICAO je v Sloveniji veliko pisal predvsem mag. Aleksander Čičerov, ki je tudi avtor prvega slovenskega učbenika s področja mednarodnega letalskega prava z naslovom Mednarodno letalsko pravo (Uradni list RS, Ljubljana 2009). 152 ta cilj funkcionalno in organizacijsko povezan z varnostjo, se osredotoča predvsem na posodobitev infrastrukture zračne navigacije in letališč ter razvoj novih postopkov za optimizacijo zmogljivosti zračnega prometa. 3.) Varnost in olajševanje: Izboljšati varnost civilnega letalstva in olajševa- nje postopkov. Ta strateški cilj odraža potrebo po vodilni vlogi ICAO na področju varnosti v letalstvu, olajševanja in povezanih vprašanj nadzora meja. 4.) Gospodarski razvoj zračnega prometa: Spodbujati razvoj zdravega in ekonomsko vzdržnega sistema civilnega letalstva. Ta cilj poudarja vlogo ICAO pri usklajevanju okvira zračnega prometa s poudarkom na eko-nomskih politikah in podpornih dejavnostih. 5.) Varstvo okolja: Zmanjšati negativne vplive civilnega letalstva na okolje. Ta strateški cilj krepi vodilno vlogo ICAO na vseh okoljskih področjih, povezanih z letalstvom, in je skladen z okoljskimi politikami in praksa-mi ICAO ter sistema ZN. Svet ICAO je določil regije za zračno navigacijo, ob razumevanju, da lahko območje, ki ga obravnava posamezno regionalno srečanje o zračni navigaciji, vključuje eno ali več regij, ali dele teh, odvisno od mednarodnega omrežja zračnih poti, ki ga za to srečanje določi Komisija za zračno navigacijo ICAO. Trenutna regionalna struktura, kot je opredeljena v Prilogi 1 k Smernicam za regionalna srečanja o zračni navigaciji in Poslovniku o njihovem poteku (Dokument 8144-AN/874), obsega te regije: - AFRIŠKO-INDIJSKOCEANSKA (AFI) regija- AZIJSKA (ASIA) regija - KARIBSKA (CAR) regija - EVROPSKA (EUR) regija - BLIŽNJEVZHODNA (MID) regija - SEVERNOAMERIŠKA (NAM) regija 153 - SEVERNOATLANTSKA (NAT) regija - TIHOOCEANSKA (PAC) regija - JUŽNOAMERIŠKA (SAM) regija. ICAO ima tudi več regionalnih pisarn, ki so v pomoč posameznim državam članicam: - Bangkok: Asia and Pacific (APAC) Office - Dakar: Western and Central African (WACAF) Office- Kairo: Middle East (MID) Office - Lima: South American (SAM) Office - Meksiko: North American, Central American and Caribbean (NACC) Office - Nairobi: Eastern and Southern African (ESAF) Office- Pariz: European and North Atlantic (EUR/NAT) Office. 154 9. MEDNARODNA POMORSKA ORGANIZACIJA / INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION Kratica: IMO437 - Ustanovitev: 1958 - Sedež: London - Število držav članic: 175438 - Ustanovni akt: Konvencija o Slika 23: logotip Mednarodne mednarodni pomorski organizaciji pomorske organizacije (https:// www.un.org/en/academic-impact/ (1948)439 im) - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno pomorsko organizacijo (1959)440 - Elektronske publikacije IMO Mednarodna pomorska organizacija441 je bila ustanovljena z namenom prav-nega in tehničnega razvoja na področju pomorke varnosti in učinkovitosti plovbe. Leta 1948 je mednarodna konferenca v Ženevi sprejela konvencijo, s katero je bila uradno ustanovljena IMO (prvotno imenovana Medvladna pomorska posvetovalna organizacija ali IMCO, ime pa je bilo leta 1982 spremenjeno v 437 IMO https://www.imo.org. 438 IMO Member States https://www.imo.org/en/OurWork/ERO/Pages/MemberStates.aspx. 439 Convention on the International Maritime Organization https://www.imo.org/en/About/Conventions/Pages/Convention-on-the-International-Maritime- -Organization.aspx. 440 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno pomorsko organizacijo https:// treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20324/v324.pdf, str. 273. 441 IMO https://www.imo.org ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 291-292. 155 IMO – Mednarodna pomorska organizacija). Imo konvencija je začela veljati leta 1958, leto kasneje pa se je IMO prvič sestala. Namen organizacije, kot je povzet v členu 1(a) Konvencije, je »zagotoviti mehanizem za sodelovanje med vladami na področju vladne regulative in praks v zvezi s tehničnimi vprašanji vseh vrst, ki vplivajo na ladijski promet v mednarodni trgovini; spodbujati in olajševati splošno sprejetje najvišjih izvedljivih standardov na področjih pomorske varnosti, učinkovitosti plovbe ter preprečevanja in nadzora one-snaževanja morja s strani ladij«. Organizacija je pooblaščena tudi za obravnavo upravnih in pravnih vprašanj, povezanih s temi cilji. IMO je torej globalna organizacija za določanje standardov na področju varnosti, zaščite in okoljske učinkovitosti mednarodnega ladijskega prome-ta. Njena glavna vloga je ustvariti regulativni okvir za pomorski sektor, ki bo pravičen in učinkovit, univerzalno sprejet in implementiran. Ena izmed prednostnih nalog IMO je spodbujanje trajnostnega ladijskega prometa in trajnostnega pomorskega razvoja skladno s Cilji trajnostnega razvoja ZN. IMO ima šest glavnih organov, ki se ukvarjajo s sprejemanjem ali izvajanjem konvencij. Glavna organa sta Skupščina in Svet, ključni odbori pa so Odbor za pomorsko varnost, Odbor za varstvo morskega okolja, Pravni odbor in Odbor za olajšanje formalnosti v pomorstvu. V teh organih države članice razpravljajo o razvoju v pomorstvu in povezanih dejavnostih ter lahko v njih predlagajo nove konvencije ali spremembe obstoječih.442 Ko je IMO začela delovati leta 1958, je bilo že sprejetih več pomembnih mednarodnih konvencij, med drugim Mednarodna konvencija o varnosti človeškega življenja na morju iz leta 1948, Mednarodna konvencija o pre-prečevanju onesnaževanja morja z oljem iz leta 1954 ter pogodbe, ki so se 442 Structure of IMO https://www.imo.org/en/About/Pages/Structure.aspx. 156 nanašale na vodno črto (load lines) in preprečevanje trkov na morju. IMO je bila zadolžena za zagotavljanje, da se večina teh konvencij redno posodablja, obenem pa je dobila nalogo razvijati nove konvencije, kadar bi za to nastala potreba. Danes je IMO odgovorna za več kot 50 mednarodnih konvencij in sporazumov ter številne protokole in dodatke. Večina konvencij, sprejetih pod okriljem IMO ali za katere je organizacija kako drugače odgovorna, sodi v tri glavne kategorije. Prva skupina se nanaša na pomorsko varnost, druga na preprečevanje onesnaževanja morja, tretja pa na odgovornost in odškodnine, zlasti v povezavi s škodo, povzročeno zaradi onesnaževanja. Poleg teh glavnih skupin obstaja še vrsta drugih konvencij, ki obravnavajo vprašanja, kot so olaj-ševanje postopkov v pomorstvu, merjenje tonaže, nezakonita dejanja zoper ladje, reševanje na morju in podobno.443 IMO se ukvarja tudi z bojem proti piratstvu in oboroženem ropanju na morju ter je vzpostavila učinkovit sistem obveščanja ladij o nevarnostih Global Inte- grated Shipping Information System. 443 Seznam IMO konvencij je dostopen na: https://www.imo.org/en/About/Conventions/Pages/ ListOfConventions.aspx. 157 10. SVETOVNA METEOROLOŠKA ORGANIZACIJA / WORLD METEOROLOGICAL ORGANIZATION Kratica: WMO444 - Ustanovitev: 1951 - Sedež: Ženeva - Število držav članic: 193445 - Ustanovni akt: Konvencija Svetovne Slika 24: logotip Svetovne meteo- meteorološke organizacije (1947)446 rološke organizacije - https://www.facebook.com/Wor- Sporazum o sodelovanju med ldMeteorologicalOrganization/) Organizacijo združenih narodov in Svetovno meteorološko organizacijo (1951)447 - Elektronska knjižnica WMO448 Svetovna meteorološka organizacija449 spodbuja mednarodno sodelovanje na področju meteorologije ter zagotavlja strokovno znanje na pri zagotavljanju in uporabi visokokakovostnih, zanesljivih vremenskih, podnebnih, hidrolo-ških in sorodnih okoljskih storitev s strani držav članic, za izboljšanje blaginje vseh. 444 WMO . 445 WMO Members https://wmo.int/about-wmo/wmo-members. 446 WMO Convention https://library.wmo.int/records/item/48992-basic-documents-no-1- convention-general-regulations-staff-regulations-financial-regulations-and-agreements. 447 Sporazum o sodelovanju med Organizacijo združenih narodov in Svetovno meteorološko organizacijo https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20123/v123.pdf, str. 245 448 WMO Library . 449 WMO ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 292. 158 Mandat WMO torej zajema področja meteorologije (vremena in podnebja), operativne hidrologije in sorodnih geofizikalnih znanosti. WMO ima po-membno vlogo pri prispevanju k varnosti in blaginji človeštva z spodbuja-njem sodelovanja med nacionalnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami svojih držav članic ter z napredovanjem uporabe meteorologije in hidrologije na številnih družbenih in gospodarskih področjih. Ureja in omogoča prost in neomejen pretok podatkov, informacij, izdelkov in storitev v realnem ali sko-raj realnem času. To je ključnega pomena za uporabo na področjih, povezanih z varnostjo družbe, družbenim in gospodarskim blagostanjem ter varstvom okolja. Standardi in politike WMO prispevajo k oblikovanju nacionalnih in regionalnih politik na teh področjih. Organizacija ima vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za spremljanje in varovanje podnebja ter okolja. V sodelovanju z drugimi agencijami ZN in nacionalnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami podpira izvajanje Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) ter Pariškega sporazuma in številnih okoljskih konvencij ter ima ključno vlogo pri sveto-vanju vladam in pripravi ocen na teh področjih. Te dejavnosti prispevajo k zagotavljanju trajnostnega razvoja in blaginje narodov. Organi WMO so svetovni meteorološki kongres, izvršni svet, regionalna me-teorološka združenja, tehnične komisije in sekretariat. Izvršno vodstvo sestav-ljajo generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja in pomočnik gene-ralnega sekretarja. Prva meteorološka organizacija, Mednarodna meteorološka organizacija (angl. International Meteorological Organization (IMO)) je bila ustanovljena že leta 1878, ki je bila nevladna organizacija, leta 1951 pa se je IMO preobli-kovala v specializirano agencijo OZN, svetovno meteorološko organizacijo. 159 11. SVETOVNA ORGANIZACIJA ZA INTELEKTUALNO LASTNINO / WORLD INTELLECTUAL PROPERTY ORGANIZATION Kratica: WIPO450 - Ustanovitev: 1967 - Sedež: Ženeva - Število držav članic: 193451 Slika 25: logotip Svetovne organizacije za intelektualno - Ustanovni akt: lastnino (https:// Konvencija o www.pinterest.com/ ustanovitvi Svetovne organizacije za pin/440086194807193771/) intelektualno lastnino (1967)452 - Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (1974)453 Svetovna organizacija za intelektualno lastnino454 je svetovni forum za obli-kovanje uravnoteženih mednarodnih pravil in politik ter sodelovanja na po-dročju intelektualne lastnine z namenom razvoja uravnoteženega in učinko-vitega mednarodnega sistema intelektualne lastnine, ki omogoča inovacije in ustvarjalnost v korist vseh. Predhodnici WIPO sta bili Pariška unija za zaščito industrijske lastnine (1883) ter Bernska unija za zaščito umetniških del (1886). Gre za upravni zvezi, ki so bile prve oblike modernih mednarodnih organi-zacij iz 19. stoletja. 450 WIPO https://www.wipo.int/portal/en/index.html. 451 WIPO Members https://www.wipo.int/members/en/. 452 Convention Establishing the World Intellectual Property Organization https://www.wipo.int/wipolex/en/text/283854. 453 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20956/v956.pdf, str. 405 454 WIPO https://www.wipo.int/portal/en/index.html ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 292-293; The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 23-24. 160 Dejavnosti WIPO se na splošno delijo na tri sklope dejavnosti, in sicer: posto-pen razvoj mednarodnega prava intelektualne lastnine; programi za krepitev zmogljivosti intelektualne lastnine, ki podpirajo učinkovito uporabo intelek-tualne lastnine, zlasti v državah v razvoju; in storitve za industrijo, ki olajšujejo postopek pridobivanja pravic intelektualne lastnine v več državah.455 WIPO nudi globalne storitve za čezmejno varstvo intelektualne lastnine in reševanje sporov, tehnično infrastrukturo za povezovanje sistemov intelektual-ne lastnine in izmenjavo znanja ter programe sodelovanja in krepitve zmoglji-vosti, ki vsem državam omogočajo uporabo intelektualne lastnine za gospo-darski, socialni in kulturni razvoj. Poleg držav članic se aktivnosti in sestankov WIPO udeležuje tudi približno 250 nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij, ki imajo status opazovalca pri WIPO.456 Leta 1978 je pričel delovati mednarodni patentni sistem na podlagi Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (Patent Cooperation Treaty457 Internati-onal Patent System), ki je največji mednarodni sistem za prijavo intelektualne lastnine in omogoča, da z vložitvijo »mednarodne« patentne prijave istočasno zahtevate patentno varstvo za določen izum v več državah. Leta 1994 pa je bil ustanovljen Center WIPO za arbitražo in mediacijo (WIPO Arbitration and Mediation Center)458 s sedežem v Ženevi, ki ponuja storitve alternativnega reševanja sporov za pomoč pri reševanju mednarodnih gospodarskih sporov med zasebnimi strankami. 455 The Statesman's Yearbook, Specialized Agencies of the UN (London: Palgrave Macmillan UK 2018), str. 24. 456 WIPO Observers https://www.wipo.int/about-wipo/en/observers/index.html. 457 Patent Cooperation Treaty . 458 WIPO Arbitration and Mediation Center html. 161 Z razvojem umetne inteligence se postavljajo številna vprašanja povezana z intelektualno lastnino, zato je WIPO tudi forum, ki različnim deležnikom omogoča boljše razumevanje vprašanj intelektualne lastnine, povezanih z ra-zvojem aplikacij umetne inteligence v gospodarstvu in družbi, ter njenega pomembnega vpliva na ustvarjanje, proizvodnjo in distribucijo gospodarskih in kulturnih dobrin in storitev.459 WIPO vodi redne pogovore o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, v okviru katerih združuje države članice in druge zainteresirane strani, z namenom razprav o vplivu umetne inteligence na intelektualno lastnino. Poglavitni organi WIPO so: - generalna skupščina460 , katere glavne naloge so med drugim imenova- nje generalnega direktorja na predlog koordinacijskega odbora, pregled in odobritev poročil generalnega direktorja ter poročil in dejavnosti koordinacijskega odbora, sprejetje dvoletnega proračuna, skupnega za zveze, in sprejetje finančnih predpisov organizacije.; - koordinacijski odbor461, katerega glavne naloge so svetovanje generalni skupščini, konferenci in generalnemu direktorju o vseh upravnih in finančnih zadevah, ki so v interesu teh organov; - konferenca462 , ki jo sestavljajo države pogodbenice Konvencije o usta- novitvi WIPO in je med drugim pristojna za sprejemanje sprememb Konvencije o ustanovitvi WIPO; - ter mednarodni urad, ki ga vodi generalni direktor463. 459 Artificial Intelligence and Intellectual Property Policy artificial_intelligence/policy.html. 460 WIPO General Assembly https://www.wipo.int/meetings/en/topic.jsp?group_id=102. 461 WIPO Coordination Committee id=104. 462 WIPO Conference https://www.wipo.int/meetings/en/topic.jsp?group_id=103. 463 WIPO Director General . 162 12. ORGANIZACIJA ZN ZA INDUSTRIJSKI RAZVOJ / UNITED NATIONA INDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION Kratica: UNIDO464 - Ustanovitev: 1979 - Sedež: Dunaj - Število držav članic: 172465 - Ustanovni akt: Ustanovni akt Slika 26: logotip Organizacije Organizacije za industrijski razvoj ZN za industrijski razvoj (https://www.undp.org/jposc/ (1979)466 unido) - Sporazum med organizacijo združenih narodov in Organizacijo ZN za industrijski razvoj (1985)467 Organizacija ZN za industrijski razvoj468 je ena izmed mlajših specializiranih agencij OZN z mandatom spodbujanja in pospeševanja industrijskega razvoja, zlasti držav v razvoju. UNIDO stremi k trajnostnem razvoju, v katerem in-dustrija spodbuja gospodarstva z nizkimi emisijami, izboljšuje življenjski stan-dard in ohranja bivalno okolje za sedanje in prihodnje generacije. UNIDO zagotavlja podporo državam članicam preko: tehničnega sodelovanja, v ukre-panje usmerjenih raziskav in politik, normativne dejavnosti ter spodbujanja 464 UNIDO https://www.unido.org. 465 UNIDO Member States . 466 Constitution of UNIDO Constitution_0.pdf. 467 Sporazum med organizacijo združenih narodov in Organizacijo ZN za industrijski razvoj, treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%201412/v1412.pdf, str. 305. 468 UNIDO https://www.unido.org ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 293. 163 partnerstev za prenos znanja in tehnologije. Delo UNIDO je osredotočeno na tri osrednja področja: odpravljanje lakote preko pomoči podjetjem; zausta-vitev podnebnega zloma z uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanja industrijskih emisij toplogrednih plinov; ter podpiranja trajnostnih dobavnih verig. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je krovni globalni okvir za te organizacije, pri čemer ima UNIDO ključno vlogo pri pospeševanju dosega-nja 9. cilja trajnostnega razvoja »Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije« in tudi vseh drugih ciljev Agende 2030, povezanih z industrijo. Poglavitni organi UNIDO so: - generalna konferenca,469 ki je je najvišji organ UNIDO za oblikovanje politik, v okviru katerega se enkrat na dve leti zberejo vse države člani-ce. Generalna konferenca določa vodilna načela in politike organizacije ter potrjuje proračun in delovni program UNIDO ter vsaka štiri leta imenuje generalnega direktorja. - svet za industrijski razvoj,470 ki ga sestavlja 53 članov s štiriletnim man- datom in se sestaja enkrat letno. Svet Pregleduje izvajanje delovnega programa, rednega in operativnega proračuna ter generalni konferenci daje priporočila o političnih zadevah, vključno z imenovanjem gene-ralnega direktorja; - odbor za program in proračun,471 ki ima 27 članov in se sestaja enkrat letno, da odboru pomaga pri pripravi in pregledu delovnega programa, proračuna in drugih finančnih zadev. 469 UNIDO General Conference general-conference. 470 UNIDO Industrial Development Board policymaking-organs/industrial-development-board. 471 UNIDO Programme and Budgeet Cmmittee https://www.unido.org/resources- policymaking-organs/programme-and-budget-committee. 164 13. UNIVERZALNA POŠTNA ZVEZA / UNIVERSAL POSTAL UNION Kratica: UPU472 - Ustanovitev: 1964 - Sedež: Bern · Število držav članic: 192473 · Ustanovni akt: Ustanovni akt Slika 27: logotip Univerzalne Univerzalne poštne zveze (1964)474 poštne zveze (https:// · vajiramandravi.com/upsc-daily-Sporazum med Organizacijo current-affairs/prelims-pointers/ združenih narodov in Univerzalno what-is-the-universal-postal- union-upu/) poštno zvezo (1948)475 Univerzalna poštna zveza476 je naslednica Svetovne poštne zveze, ki je bila ustanovljena leta 1984, kot ena izmed prvih modernih mednarodnih organi-zacij. UPU predstavlja poglavitni forum za sodelovanje na področju poštnih storitev, pri čemer je njen cilj zagotoviti univerzalno omrežje in varno organi-zacijo sodobnih poštnih storitev. Organizacija opravlja svetovalno, posredniš-ko in povezovalno vlogo ter po potrebi zagotavlja tehnično pomoč državam članicam. UPU določa pravila za mednarodno izmenjavo poštnih pošiljk in pripravlja priporočila za spodbujanje rasti obsega poštnih pošiljk, paketov in 472 UPU https://www.upu.int/en/Home. 473 UPU Member States Countries. 474 Constitution of the Universal Postal Union https://www.upu.int/UPU/media/upu/ files/aboutUpu/acts/01-actsConstitution/ actsConstitutionConsolidatedVersionAmendedInAbidjan2021En.pdf. 475 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Univerzalno poštno zvezo un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%2019/v19.pdf, str. 219. 476 UPU https://www.upu.int/en/Home ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 294. 165 finančnih storitev ter izboljšanje kakovosti storitev za stranke. Ozemlje njenih držav članic je obravnavano kot enotno poštno ozemlje. UPU pomaga zagotavljati resnično univerzalne poštne storitve, ki imajo fi-zično, finančno in elektronsko razsežnost. To dosega zlasti z: vzpostavljanjem večstranskega sodelovanja in sporazumov; razvojem tehničnih standardov in standardov kakovosti storitev; zagotavljanjem tehnične pomoči in razvojnega sodelovanja; urejanjem svetovnega prometa mednarodne pošte; spremljanja tržnih trendov; pripravo priporočil za posodobitev poštnih proizvodov in spodbujanja dialoga med vsemi akterji poštnega sektorja. UPU spodbuja glo-balni družbeno-gospodarski razvoj in pomaga svojim članicam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN do leta 2030.477 Poglavitni organi UPU so: - kongres478, ki je najvišji organ UPU, ki se sestaja vsake štiri leta. Na zahtevo ali s soglasjem najmanj dveh tretjin držav članic UPU se lahko skliče tudi Izredni kongres. V preteklosti so bili sklicani tri izredni kon-gresi UPU: leta 1900 v Bernu v Švici, leta 2018 v Adis Abebi v Etiopiji in leta 2019 v Ženevi v Švici; - upravni svet479, ki zagotavlja kontinuiteto dela UPU med kongresi, nadzoruje njene dejavnosti ter preučuje regulativna, upravna, zakono-dajna in pravna vprašanja; - svet za poštne operacije480, ki je tehnični in operativni organ UPU, ki ga sestavlja 48 držav članic, izvoljenih na kongresu; 477 UPU https://www.upu.int/en/news/2018/10/factsheet-about-the-upu. 478 UPU Congress https://www.upu.int/en/Universal-Postal-Union/About-UPU/Bodies/Congress. 479 UPU Council of Administration https://www.upu.int/en/Universal-Postal-Union/About- UPU/Bodies/Council-of-Administration. 480 UPU Postal Operation Council Bodies/Postal-Operations-Council. 166 - mednarodni urad481, ki opravlja funkcijo sekretariata in zagotavlja logi- stično in tehnično podporo organom UPU. 481 UPU International Bureau https://www.upu.int/en/Universal-Postal-Union/About-UPU/ Bodies/International-Bureau. 167 14. MEDNARODNA ZVEZA ZA TELEKOMUNIKACIJE / INTERNATIONAL TELECOMMUNICATION UNION Kratica: ITU482 - Ustanovitev: 1934 - Sedež: Ženeva - Število držav članic: 193483 - Ustanovni akt: Slika 28: logotip Mednarodne Ustanovni zveze za telekomunikacije akt Mednarodne zveze za (https://en.m.wikipedia. telekomunikacije (1934)484 org/wiki/File:International_ Telecommunication_Union_logo. - svg) Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (1949)485 Mednarodna zveza za telekomunikacije486 je kot naslednica Mednarodne telegrafske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1864, najstarejša specializirana agencija OZN. ITU omogoča mednarodno povezljivost v komunikacijskih omrežjih in dodeljuje globalni radijski spekter in satelitske orbite, razvija teh-nične standarde, ki zagotavljajo nemoteno povezovanje omrežij in tehnologij, ter si prizadeva za izboljšanje dostopa do digitalnih tehnologij v skupnostih po vsem svetu. ITU si prizadeva za digitalno povezljivost za vsakogar in zago- 482 ITU . 483 ITU Member States https://www.itu.int/en/ITU-R/terrestrial/fmd/Pages/administrations_ members.aspx. 484 Constitution of ITU https://www.itu.int/en/council/Documents/basic-texts/Constitution- E.pdf. 485 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno zvezo za telekomunikacije, str. 316. 486 ITU https://www.itu.int/en/Pages/default.aspx ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 295. 168 tavlja zaupanja vredno večstransko platformo za posredovanje pri mednarod-nih sporazumih in standardih, izmenjavo znanja, krepitev zmogljivosti ter so-delovanje s člani in partnerji za širjenje dostopa do tehnologije po vsem svetu. Poglavitne dejavnosti ITU vključujejo: standardizacijo telekomunikacijskih tehnologij, storitev in dejavnosti, vključno s tarifami in načrti oštevilčenja; dodeljevanje radio frekvenčnih pasov različnim storitvam ter usklajevanje in registriranje dodeljenih frekvenc in orbitalnih položajev satelitov, da bi se izo-gnili škodljivim motnjam; spodbujanje razvoja telekomunikacijske infrastruk-ture in storitev, regulativnih institucij in človeških virov v državah v razvoju; ter zagotavljanje informacij o svetovnih telekomunikacijskih trendih in razvoju. Z razvojem umetne inteligence ITU, v okviru svojega mandata, zagotavlja tudi nevtralno platformo za vse zainteresirane strani, z namenom oblikova-nja skupnega razumevanja zmogljivosti tehnologij umetne inteligence, kar omogoča zaupanja vreden, varen in vključujoč razvoj tehnologij umetne in-teligence ter enakopraven dostop do njihovih koristi. S tem namenom je ITU v sodelovanju z ostalimi agencijami OZN ustanovila platformo »AI for Good487«, ki je vodilna globalna in vključujoča platforma OZN za umet-no inteligenco, katere cilj je opredeliti praktične aplikacije umetne inteli-gence za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN in razširiti te rešitve za globalni učinek. Sestavljena je iz celoletnega spletnega programa in letnega osebnega svetovnega vrha AI for Good. Poleg tega je ITU v sodelovanju z UNESCO ustanovila med agencijsko delovno skupino za umetno inteligen- co (Inter-agency working group on Artificial Intelligence (IAWG-AI)),488 ki združuje etične in tehnološke stebre OZN ter zagotavlja trdno podlago za sedanja in prihodnja sistemska prizadevanja na področju umetne inteligence, 487 AI for Good . 488 Inter-Agency Working Group on Artificial Intelligence agency-working-group-artificial-intelligence. 169 z namenom zagotovitve spoštovanja človekovih pravic in pospešitve napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Poglavitni organi ITU so: - konferenca pooblaščencev ,489 ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in je najvišji organ ITU, ki določa usmeritev delovanja te organizacije; - Svet,490 ki deluje kot upravni organ ITU v času med konferencami po- oblaščencev. Njegova vloga je obravnavati širša vprašanja telekomuni-kacijske politike in tako zagotoviti, da se dejavnosti, politike in strategi-je ITU v celoti odzivajo na današnje dinamično in hitro spreminjajoče se telekomunikacijsko okolje; - svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah;491- upravni organi treh tehničnih sektorjev (radijske tehnologije, standar- dizacija, pospeševanje razvoja telekomunikacij)492; - sekretariat,493 ki vodi upravne in finančne zadeve, organizira ključne ses- tanke, zagotavlja konferenčne storitve, razširja informacije, zagotavlja var-nost ter izvaja strateško načrtovanje, vključno s komunikacijami, pravnim svetovanjem, financami, osebjem, javnimi naročili, notranjo revizijo in drugimi storitvami. 489 ITU Plenipotentiary Conference . 490 ITU Council . 491 ITU Conferences . 492 ITU an Overview . 493 ITU Secretariat . 170 15. TURIZEM ZN / UN TOURISM (SVETOVNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA / WORLD TOURISM ORGANIZATION) Kratica: UN TOURISM (prej UNWTO)494 - Ustanovitev: 1975 - Sedež: Madrid - Število držav članic: 160 495 - Ustanovni akt: Statut Svetovne turistične organizacije (1970/1975)496 - Sporazum med Organizacijo Slika 29: logotip Turizem ZN združenih narodov in Svetovno (https://en.unwto-ap.org/news/ turistično organizacijo (2003) 497 untourism/) - Elektronska knjižnica UN Tourism498 Turizem ZN499 je specializirana agencija ZN katere namen je spodbujanje odgovornega, trajnostnega in splošno dostopnega turizma. Kot vodilna med-narodna organizacija na področju turizma spodbuja turizem kot gonilo gos-podarske rasti, vključujočega razvoja in okoljske trajnosti ter nudi vodstvo in podporo pri razvoju znanja in turističnih politik po vsem svetu. 494 UN Tourism https://www.unwto.org/. 495 UN Tourism Member States https://www.unwto.org/member-states. 496 UNWTO Basic Documents https://webunwto.s3.eu-west-1.amazonaws.com/s3fs-public/2019- 11/130718basicdocumentsenweb.pdf. 497 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Svetovno turistično organizaci- jo https://documents.un.org/doc/undoc/gen/n03/508/44/pdf/n0350844.pdf?token= j84vNp6yd2tLt4gRsmfe=true. 498 UN Tourism eLibrary . 499 UN Tourism https://www.unwto.org. 171 Med prioritete te organizacije sodijo: 1) zagovarjanje vrednosti turizma kot gonilne sile družbeno-gospodarske rasti in razvoja, njegove prednostne vključitve v nacionalne in mednarodne politike ter potrebe po ustvarjanju enakih pogojev za razvoj in uspeh tega sektorja; 2) podpiranje trajnostnih turističnih politik in praks, ki optimalno izkoriščajo okoljske vire, spoštu-jejo družbeno-kulturno avtentičnost gostiteljskih skupnosti in zagotavljajo družbeno-ekonomske koristi za vse; 3) podpiranje držav pri ocenjevanju in obravnavanju njihovih potreb na področju izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanje mrež za ustvarjanje in izmenjavo znanja; 4) izboljšanje kon-kurenčnosti držav članic na področju turizma z ustvarjanjem in izmenjavo znanja, razvojem človeških virov ter spodbujanjem odličnosti; 5) spodbujanje prispevka turizma k zmanjševanju revščine in doseganju ciljev trajnostnega razvoja; 6) sodelovanje z zasebnim sektorjem, regionalnimi in lokalnimi tu-rističnimi organizacijami, akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, civilno družbo za oblikovanje bolj trajnostnega, odgovornega in konkurenčnega tu-rističnega sektorja. Poglavitni organi so: - generalna skupščina; - izvršni svet; - šest regionalnih komisij (Afrika, Amerike, Vzhodna Azija in Pacifik, Evropa, Bližnji vzhod in Južna Azija); - odbori; - ter sekretariat. Generalna skupščina Turizem ZN je poglavitni organ te specializirane agenci-je in se sestane vsaki dve leti, da potrdi proračun in program dela ter razpravlja o temah, ki so ključnega pomena za turistični sektor. Vsaka štiri leta izvoli generalnega sekretarja. Generalno skupščino sestavljajo polnopravne članice in pridružene članice. Pridruženi člani in predstavniki drugih mednarodnih 172 organizacij sodelujejo kot opazovalci. Skupščina velja za najpomembnejše globalno srečanje visokih turističnih uradnikov in predstavnikov zasebnega sektorja na visoki ravni. Naloga izvršnega sveta je, da v posvetovanju z generalnim sekretarjem sprej-me vse potrebne ukrepe za izvajanje lastnih odločitev ter priporočil skupščine in o tem poroča skupščini. Svet se sestane vsaj dvakrat letno. Specializirani odbori članic Turizem ZN svetujejo glede upravljanja in vse-bine programov. Gre za Odbor za program in proračun, Odbor za statistiko, Odbor za turizem in konkurenčnost, Odbor za turizem in trajnost, Odbor za spletno izobraževanje o turizmu, Svetovni odbor za etiko v turizmu, Odbor za zadeve v zvezi s pridruženim članstvom in Delovno skupino za preo-blikovanje turizma za prihodnost. Specializirani odbori so pomožni organi izvršnega sveta Turizem ZN, razen Svetovnega odbora za etiko v turizmu, ki je neodvisen odbor in pomožni organ generalne skupščine. Njihova vloga je svetovanje glede upravljanja in vsebine programov. Komisije se sestanejo vsaj enkrat letno in jih sestavljajo vse polnopravne in pridružene članice iz posamezne regije. Pridruženi člani iz regije sodelujejo kot opazovalci. Turizem ZN prepoznava zasebni sektor kot ključnega partnerja pri ure-sničevanju svojega poslanstva. Kot edina agencija ZN, ki vključuje člane iz zasebnega sektorja v svojo upravljavsko strukturo, Turizem ZN spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki v turizmu za reševanje sku-pnih izzivov in izkoriščanje priložnosti v industriji. Z mednarodno mrežo 500 subjektov – vključno s podjetji, univerzami, destinacijami, združenji in nevladnimi organizacijami – pridruženo članstvo nudi edinstveno platformo za sodelovanje, dialog in skupno delovanje. Ta mednarodna mreža omogo- 173 ča izmenjavo znanja, krepi sinergije med ključnimi deležniki v turizmu ter prispeva k poslanstvu Turizem ZN , hkrati pa spodbuja uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN. Turizem ZN se poslužuje tudi instituta ambasadorjev trajnostnega turizma. Ti prihajajo iz sveta športa, zabave, poslovnega sveta, gastronomije in drugih po-dročij. Vsi so vodilni strokovnjaki na svojih področjih in prostovoljno prispe-vajo svoj čas ter svoj glas za širjenje sporočila turizma kot gonila trajnostnega razvoja in enakih možnosti. 174 16. MEDNARODNA AGENCIJA ZA JEDRSKO ENERGIJO / INTERNATIONAL ATOMIC ENERGY AGENCY Kratica: IAEA500 - Ustanovitev: 1957 - Sedež: Dunaj - Število držav članic: 178501 - Ustanovni akt: Slika 30: logotip Mednarodne Statut mednarodne agencije za jedrsko energijo agencije za jedrsko energijo (1956)502 (https://www.pngegg.com/en/ - png-ejvln) Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (1957)503 - IAEA knjižnica Lise Meitner504 Mednarodna agencija za jedrsko energijo505 je bila ustanovljena kot odgovor na strahove in pričakovanja, ki so jih sprožila odkritja in različne uporabe jedrske tehnologije. Ustanovljena na podlagi govora ameriškega predsednika Eisenhowerja »Atomi za mir« na Generalni skupščini Združenih narodov 8. decembra 1953. Od vsega začetka je bila pooblaščena, da v sodelovanju z državami članicami in številnimi partnerji po vsem svetu spodbuja varne, za-nesljive in miroljubne uporabe jedrske tehnologije: 500 IAEA https://www.iaea.org/. 501 IAEA Members https://www.iaea.org/about/governance/list-of-member-states. 502 IAEA Statute https://www.iaea.org/sites/default/files/statute.pdf. 503 Sporazum med Organizacijo združenih narodov in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/1959/infcirc11.pdf. 504 IAEA Lise Meitner Library . 505 IAEA https://www.iaea.org ; Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 293. 175 »Agencija si prizadeva pospešiti in povečati prispevek atomske ener-gije k miru, zdravju in blaginji po vsem svetu. Kolikor je mogoče, zagotavlja, da se pomoč, ki jo zagotavlja sama ali na njeno zahtevo ali pod njenim nadzorom ali kontrolo, ne uporablja na način, ki bi pospeševal vojaške namene.«506 IAEA je osrednji medvladni forum na svetu za znanstveno in tehnično sode-lovanje na področju jedrske energije. Prizadeva si za varno, zanesljivo in mi-roljubno uporabo jedrske znanosti in tehnologije ter s tem prispeva k medna-rodnemu miru in varnosti ter k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN. IAEA ima v sistemu OZN poseben položaj, saj njen sporazum o sodelovanju z OZN ni bil sklenjen z ECOSOC temveč z GS OZN, ki prejema letna po-ročila IAEA, pri čemer organizacija tesno sodeluje tudi z VS OZN. IAEA izvaja različne vrste inšpekcijskih pregledov in obiskov v državah čla-nicah: ad hoc inšpekcijski pregledi, redni inšpekcijski pregledi, posebni inšpek-cijski pregledi ter varnostni obiski. Poglavitni organi IAEA so: - generalna konferenca; - svet guvernerjev; - in sekretariat.507 Svet guvernerjev je eden od dveh organov, pristojnih za oblikovanje politik IAEA, skupaj z letno Generalno konferenco držav članic IAEA. Pregleduje in podaja priporočila Generalni konferenci glede finančnih poročil, programov 506 II. člen Statuta IAEA. 507 IAEA Governance https://www.iaea.org/about/governance. 176 in proračuna IAEA, obravnava prošnje za članstvo, odobrava sporazume o varovalnih ukrepih ter objavlja varnostne standarde IAEA ter imenuje gene-ralnega direktorja IAEA, s soglasjem Generalne konference. Slovenija je bila doslej že štirikrat izvoljena za članico Sveta guvernerjev. IAEA ima tudi dva regionalna urada – v Torontu, Kanada (od leta 1979) in v Tokiu, Japonska (od leta 1984) – ter dva povezovalna urada – v New Yorku, ZDA (od leta 1957) in v Ženevi, Švica (od leta 1965). Agencija upravlja labo-ratorije, specializirane za jedrsko tehnologijo, na Dunaju in v Seibersdorfu v Avstriji (od leta 1961) ter v Monaku (prav tako od leta 1961). 177 PRIPOROČENA LITERATURA IN VIRI: John Abbott, Politics and Poverty: A Critique of the Food and Agriculture Organi- zation of the United Nations (1st ed.) (Routledge 1992). Chittharanjan Felix Amerasinghe, Principles of the Institutional Law of Internati- onal Organizations, 2nd revised edn. (CUP 2005). Carolin Anthes in Olivier De Schutter, 'The food and agriculture Organiza- tion of the United Nations', Human Rights in Global Health: Rights-Based Governance for a Globalizing World (2018), str. 261. James C. Baker, International Business Expansion into Less-Developed Countries : The International Finance Corporation and Its Operations (International Busi-ness Press 1993). Michael Davies, Richard Woodward. International organizations: a companion (Edward Elgar Publishing 2014). Gustavo Müller, Melanie Ruelens in Jan Wouters, 'The Role of the World Health Organization in the Covid-19 Pandemic', Leuven Center for Glo-bal Governance Studies (2021). Jan Klabbers, An Introduction to International Organisations Law, 4tg edn., (CUP 2022). Davorin Lapaš, Pravo međunarodnih organizacija (Narodne novine 2008). Philippe Sands in Pierre Klein, Bowett's Law of International Institutions, 6th edn. (Sweet Maxwell 2009). Danilo Türk, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015), str. 282-296. Thomas G. Weiss, in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Na- tions, Second edition (OUP 2018). Nigel D. White, The Law of International Organizations, 3rd edn. (Manchester Universtiy Press 2017). 178 UPORABLJENA IN DODATNA LITERATURA TER VIRI / LITERATURE, SOURCES AND FURTHER READING Abass, Ademola, Regional Organisations and the Development of Collective Security: beyond Chapter VIII of the UN Charter (Hart Publishing 2004). Abbott, J., Politics and Poverty: A Critique of the Food and Agriculture Organization of the United Nations (1st ed.) (Routledge 1992). Ahlborn, Christiane, ‘The rules of international organizations and the law of international responsibility’ International Organizations Law Review 8.2 (2011), str. 397- 482. Alvarez, José E., International Organizations as Law-makers (OUP 2005). Amerasinghe, Chittharanjan Felix, Principles of the Institutional Law of Internati- onal Organizations, 2nd revised edn. (CUP 2005). Anderson, Michael R, The International Law Commission and the Future of In- ternational Law (British Institute of International and Comparative Law 1998). Anthes, Carolin in De Schutter, Olivier, 'The food and agriculture Organiza- tion of the United Nations', Human Rights in Global Health: Rights-Based Governance for a Globalizing World (2018), str. 261. Baker, James C., International Business Expansion into Less-Developed Countries : The International Finance Corporation and Its Operations (International Busi-ness Press 1993). Biersteker, Thomas J., Eckert, Sue E., and Tourinho, Marcos, (ur.), Targeted Sanctions (CUP 2016). Bohte, Borut, Sancin, Vasilka, Diplomatsko in konzularno pravo (Pravna fakulteta in Cankarjeva založba (Zbirka pravna obzorja) 2006). Bohte, Borut. Status ZRJ v OZN. Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. 2000, letn. 55, št. 11/12, str. 801-821 179 Boisson de Chazournes, Laurence, Interactions between Regional and Universal Organizations (Brill Nijhoff 2017). Boisson de Chazournes, Laurence, Les relations entre organisations régionales et organisations universelles, RdC (Martinus Nijhoff 2011). Bordin, Fernando Lusa, The Analogy Between States and International Organiza- tions (CUP 2018). Bosco, David L., Five to Rule Them All: The UN Security Council and the Making of the Modern World (OUP 2009). Bourantonis, Dimitris, The History and Politics of UN Security Council Reform. 1st ed. vol. 41 (Routledge 2005). Brölmann, Catherine, ‘A flat earth? International organizations in the system of international law’, Nordic Journal of International Law 70.3 (2001), str. 319-340. Brölmann, Catherine, The Institutional Veil in Public International Law: Internati- onal Organizations and the Law of Treaties (Hart Publishing 2007). Brownlie, Ian, and Crawford, James, Brownlie's Principles of Public International Law, 8th edn. (OUP 2012). Cannizaro, Enzo, The European Union as an actor in international relations (Kluwer 2002). Cannizzaro, Enzo and Palchetti, Paolo, ‘Ultra vires acts of international or- ganizations’, in Klabbers, Wallendahl (2011), str. 365-397. Cassese, Antonio, International Law, 2nd edn. (OUP 2005). Chiu, Hungdah, The Capacity of International Organizations to Conclude Treaties, and the Special Legal Aspects of the Treaties so Concluded (Martinus Nijhoff 1966). Collins, Richard, and White, Nigel D. (eds.), International Organizations and the Idea of Autonomy (Routledge 2011). Cruvellier, T. (Thierry), in Chari Voss, Court of Remorse inside the International Criminal Tribunal for Rwanda. 1st ed. (University of Wisconsin Press 2010). 180 d’Aspremont, Jean, ‘The Law of International Organizations and the Art of Reconciliation’, International Organizations Law Review 11.2 (2014), str. 428-453. David M. Malone, 'Security Council' v: Thomas G. Weiss, Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, (OUP 2007), str. 117 – 135. Davies, Michael, Woodward, Richard. International organizations: a companion (Edward Elgar Publishing 2014). De Wet, Erika, The Chapter VII Powers of the United Nations Security Council (Hart Publishing 2004). De Wet, Erika, The Chapter VII Powers of the United Nations Security Council (Hart, Oxford 2004). Droubi, Sufyan, and Jean d’Aspremont (eds.), International Organizations, Non-State Actors, and The Formation of Customary International Law (Manc-hester University Press 2020). Eagleton, Clyde, International Organization and the Law of Responsibility, 76 RdC (Martinus Nijhoff 1950-I). Evans, Malcolm D., International Law 4th edn. (OUP 2014). Fasulo, Linda, An Insider's Guide to the UN, Second edition, (Yale University Press 2009). Friedmann, Wolfgang, The Changing Structure of International Law (University Presses of California, Columbia and Princeton 1964). Gasbarri, Lorenzo, The Concept of an International Organization in International Law (OUP 2021). Greenwood, Christopher, Humanitarian intervention: the case of Kosovo, Finnish yearbook of international law 10 (2002), str. 141-175. Hurd, Ian, After Anarchy: Legitimacy and Power in the United Nations Security Council (Princeton University Press 2007). Jonah, James O. C. in Scott Hill, Amy, 'The Secretariat: Independence and Reform', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The 181 Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 212-230. Kelsen, Hans, ‘Is the North Atlantic Treaty a Regional Arrangement?’ AJIL vol. 45, issue 1, (1951), str. 162-166. Kelsen, Hans, The Law of the United Nations: a Critical Analysis of its Fundamen- tal Problems (Frederick A. Praeger 1951). Klabbers, Jan, ‘Interminable Disagreement: Reflections on the Autonomy of International Organizations’ Nordic Journal of International Law (2019), str. 111-133. Klabbers, Jan, ‘The concept of legal personality’ Ius gentium 11 (2005), str. 35-66. Klabbers, Jan, ‘The Life and Times of the Law of International Organizations’, Nordic Journal of International Law 70, (2001), str. 287-317. Klabbers, Jan, ‘The Paradox of International Institutional Law’ International Organizations Law Review 5 (2008), str. 151-173. Klabbers, Jan, An Introduction to International Organisations Law, 4tg edn., (CUP 2022). Klabbers, Jan, ‘Presumptive personality: The European Union in International Law’ in Martti Koskenniemi, International Law Aspects of the European Union (Martinus Nijhoff 1998), str. 231-253. Klabbers, Jan, 'Reflections on Role Responsibility: The Responsibility of In- ternational Organizations for Failing to Act’, EJIL, Vol. 28, Issue 4 (2017), str.1133-1161. Lapaš, Davorin, Pravo međunarodnih organizacija (Narodne novine 2008). Laurenti, Jeffrey, 'Financing', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 250 – 280. Lauterpacht, Elihu, ‘The Legal Effect of Illegal Acts of International Orga- nizations’, Cambridge Essays in International Law. Essays in honour of Lord McNair (Stevens Sons 1965), str. 88-121. 182 Lele, Uma, in Baldwin, Brian C., 'The International Fund for Agricultural Development', Food for All: International Organizations and the Transformation of Agriculture (Oxford, 2021), str. 807 – 848. MacKenzie, David Clark, A world beyond borders: An introduction to the history of international organizations. Vol. 1. (University of Toronto Press, 2010). Mangone, Gerard J., A Short History of International Organization (McGraw-Hi- ll Book Company 1954). Mendelson, Maurice, ‘The definition of ‘international organization’ in the International Law Commission’s current project on the responsibility of international organizations’, in Maurizio Ragazzi (ed.), International res-ponsibility today: essays in memory of Oscar Schachter (Martinus Nijhoff 2005), str. 371–389. Morris, Justin, 'Origins of the United Nations', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 41-58. Morrison, Fred L., ‘The Role of Regional Organizations in the Enforcement of International Law’ in Delbrück, Jost, and Ursula E. Heinz. Allocation of law enforcement authority in the international system. Duncker Hum-blot, 1995, str. 39-56. Müller, Gustavo, Ruelens, Melanie in Wouters Jan, 'The Role of the World Health Organization in the Covid-19 Pandemic', Leuven Center for Glo-bal Governance Studies (2021). Newman, Edward, 'Secretary-General', v: Weiss, Thomas G. (Thomas Geor- ge), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 231 – 249. Peyró Llopis, Ana, Force, ONU et Organisations Régionales: Répartition des Res- ponsabilités en Matière Coercitive (Bruylant 2012). Prantl, Jochen, The UN Security Council and Informal Groups of States: Comple- menting or Competing for Governance? (OUP 2006). 183 Ragazzi, Maurizio, (ed.), Responsibility of International Organizations: Essays in Memory of Sir Ian Brownlie (Martinus Nijhoff 2013). Reinisch, August, International Organizations Before National Courts, (CUP 2000). Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvod- nimi pojasnili, Prvi zvezek, Društvo Amnesty International Slovenije, Lju-bljana 2003. Rosenthal, Gert, 'Economic and Social Council', v: Weiss, Thomas G. (Tho- mas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nati-ons, Second edition (OUP 2018). Sancin, Vasilka, (ur.): Lokalni zločinci univerzalni zločini: Odgovornost zašči- titi (GV Založba, Ljubljana 2010). Sancin, Vasilka, 'General comments and recommendations', v: Binder, Chri- stina (ur.), et al. Elgar encyclopedia of human rights (E. Elgar 2022), letn. 2, str. 311-321. Sancin, Vasilka, Mednarodno pravo v hierarhiji pravnih virov EU in njenih članic (Zbirka Scientia/Iustitia, Uradni list Republike Slovenije 2009). Sancin, Vasilka, 'Odgovornost državnih organov za kršitve mednarodnega pra- va', Javna uprava, letn. 43, št. 2 (2007), str. 501-521. Sancin, Vasilka, Turšič, Domen, Osojnik, Maks David, 'Prihodnost mednarod- ne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah', Podjetje in delo, letn. 4, št. 1 (2020), str. 118-145. Sands, Philippe and Klein, Pierre Bowett's Law of International Institutions, 6th edn. (Sweet Maxwell 2009). Sarooshi, Dan, (ed.) International Organizations and their Exercise of Sovereign Powers, (OUP 2005). Schermers, Henry G., and Niels M. Blokker, International Institutional Law: Unity Within Diversity, (Martinus Nijhoff 2018). Schmahl, Stefanie and Breuer, Marten, (ur.) The Council of Europe: its Law and Policies (OUP 2017). 184 Schreuer, Christoph, ‘Regionalism v. Universalism’ (1995) 6 EJIL, str. 477- 499. Seely, Christopher, League of Nations, (OUP 2011). Sidhu, Waheguru Pal Singh, ‘Regional Organizations’, v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018),str. 313 – 331. Simma, Bruno, Khan, Daniel-Erasmus, Nolte, Georg in Paulus, Andreas (ur.), The Charter of the United Nations, A Commentary, Vol. I, 3rd edn. (OUP 2012). Simma, Bruno, Khan, Daniel-Erasmus, Nolte, Georg in Paulus, Andreas (ur.), The Charter of the United Nations, A Commentary, 3rd edition, Vol. II (OUP 2012). Stahn, Carsten et al. (ur.), Legacies of the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia : A Multidisciplinary Approach. First edition (OUP 2020). Swart, A. H. J, Alexander Zahar, and Gèoran Sluiter, The Legacy of the Interna- tional Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia (OUP 2011); Škrk, Mirjam, Pojem virov v mednarodnem pravu. Zbornik znanstvenih razprav. 1985, letn. 45, str. 147-161. T. Veber, Maruša, Meddržavno sodišče: Izrael mora sprejeti vse ukrepe, ki so v njegovi moči, za preprečitev genocidnih dejanj v Gazi. Pravna praksa : PP. [Tiskana izd.]. 1. feb. 2024, leto 43, št. 5, str. 13-15. T. Veber, Maruša, ‘Safeguarding fundamental values of the EU through the adoption of sanctions’ (2020) 4 University of Vienna Law Review, str. 37-78. T. Veber, Maruša, ‘The Making of Custom Through Sanctions of International Organizations’ in Sufyan Droubi and Jean d’Aspremont (ur.), International Organizations, Non-State Actors, and The Formation of Customary International Law (Manchester University Press 2020), str. 303-305. T. Veber, Maruša, 'Palestinsko-izraelski konflikt: mednarodno parvo – quo-va- dis?', v: Teorija in Praksa, LXI (2024) 1, str. 7–40. 185 T. Veber, Maruša, ‘Sanctions in the fight against terrorism’ v: Clara Portela, Mirko Sossai and Andrea Charron (ur.), Elgar Encyclopedia of Internati-onal Sanctions (Edward Elgar Publishing 2025). T. Veber, Maruša, 'The Protection of Community Interests through Coun- termeasures Adopted by International Organizations' v: Zyberi, Gentian, (ur.), Protecting Community Interests Through International Law (Intersentia, 2021), str. 127-162. Tekavčič Veber, Maruša, Sanctions adopted by international organizations in the defence of the general interest, PhD Thesis (2022), Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. The Statesman's Yearbook, United Nations System, (London: Palgrave Ma- cmillan UK 2018). Türk, Danilo, Temelji mednarodnega prava, 2., pregledana in dopolnjena izdaja (GV Založba, Ljubljana 2015). von Einsiedel, Sebastian, in David M. Malone, 'Security Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018). Voulgaris, Nikolaos, Allocating International Responsibility Between Member Sta- tes and International Organizations (Hart Publishing 2019). Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018) Wessel, Ramses A. and Odermatt, Jed, European Union and International Orga- nizations (Edward Elgar 2019), White, Nigel D., The Law of International Organizations, 3rd edn. (Manchester Universtiy Press 2017). Wilde, Ralph, 'Trusteeship Council', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 178 – 189. 186 Winther, B. Z., 'A Review of the Academic Debate about United Nations Security Council Reform' The Chinese Journal of Global Governance, 6(1) (2020), str. 71-101. Wood, Michael C., ‘Participation of Former Yugoslav States in the United Nations and in Multilateral Treaties’, Max Planck Yearbook of United Nations Law vol. 1, issue 1 (1997). Woods, Ngaire, 'Bretton Woods Institutions', v: Weiss, Thomas G. (Thomas George), in Sam Daws (ur.), The Oxford Handbook on the United Nations, Second edition (OUP 2018), str. 283-298. Wouters, Jan, Naer, Frederik, Some Challenges for (Teaching) the Law of International Organizations, International Organizations Law Review 1 (2004), str. 23-30. Gray, Christine, International law and the use of force (Oxford University Press 2004). 187 KAZALO SLIK / INDEX OF FIGURES Slika 1: Organizacija Združenih narodov je utemeljena na temeljnih vrednotah mednarodne skupnosti ....................................................... 21 Slika 2: Logotip OZN (https://www.un.org/nl/file/109944) .................. 38 Slika 3: Deklaracija Združenih narodov (https://www.un.org/en/ yearbook/article/when-was-term-united-nations-first-used) .............. 39 Slika 4 Dvorana GS OZN (UN Photo/Manuel Elias: https:// www.un.org/en/ccoi/general-assembly) ............................................ 56 Slika 5: Dvorana VS OZN (https://www.un.org/ungifts/security- council-chamber-0) ........................................................................... 65 Slika 6: Pregled glasovanja stalnih članic VS OZN .................................... 67 Slika 7: Dvorana Ekonomskega in socialnega sveta (https:// www.un.org/ungifts/economic-and-social-council-chamber) ............ 80 Slika 8: Palača miru, sedež Meddržavnega sodišča v Haagu ....................... 83 Slika 9: Razpravna dvorana Meddržavnega sodišča (https:// internationaledag.nl/en/organisaties/the-international-court- of-justice-icj/) ................................................................................... 86 Slika 10: Stavba sekretariata OZN v New Yorku (https:// www.un.org/en/about-us/secretariat). ............................................... 88 Slika 11: Generalni sekretar OZN António Guterres (https:// www.un.org/sg/en/content/sg/biography). ....................................... 89 Slika 12: Skrbniški svet OZN (https://research.un.org/en/ docs/tc/intr). ..................................................................................... 90 Slika 13: Eleanor Roosevelt, ki v rokah drži Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (https://www.un.org/en/observances/ human-rights-day/women-who-shaped-the-universal-declaration)... 107 Slika 14: Sistem Organizacije združenih narodov (https:// www.un.org/en/delegate/page/un-system-chart)............................. 120 188 Slika 15: logotip Mednarodne organizacije dela (https:// logowik.com/ilo-international-labour-organization-vector- logo-6613.html) ............................................................................... 125 Slika 16: logotip Svetovne zdravstvene organizacije (https:// www.who.int/about/policies/publishing/logo) ................................ 128 Slika 17: logotip Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (https://seeklogo.com/vector-logo/349497/unesco). ........... 131 Slika 18: logotip Skupine svetovne banke (https://www.un.org/ en/academic-impact/world-bank) .................................................... 136 Slika 19: logotip Mednarodnega denarnega sklada (https:// logowik.com/the-international-monetary-fund-imf-logo- vector-svg-pdf-ai-eps-cdr-free-download-9861.html) ....................... 143 Slika 20: logotip Organizacije za prehrano in kmetijstvo (https:// commons.wikimedia.org/wiki/File:FAO_logo.svg) .......................... 146 Slika 21: logotip Mednarodnega sklada za kmetijski razvoj (https:// findvectorlogo.com/international-fund-for-agricultural- development-ifad-vector-logo-svg/) ................................................ 149 Slika 22: logotip Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (https://en.wikipedia.org/wiki/International_Civil_Aviation_ Organization) .................................................................................. 151 Slika 23: logotip Mednarodne pomorske organizacije (https:// www.un.org/en/academic-impact/im) ............................................ 155 Slika 24: logotip Svetovne meteorološke organizacije (https:// www.facebook.com/WorldMeteorologicalOrganization/) ................ 158 Slika 25: logotip Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (https://www.pinterest.com/pin/440086194807193771/) ................ 160 Slika 26: logotip Organizacije ZN za industrijski razvoj (https:// www.undp.org/jposc/unido) ........................................................... 163 189 Slika 27: logotip Univerzalne poštne zveze (https:// vajiramandravi.com/upsc-daily-current-affairs/prelims-pointers/ what-is-the-universal-postal-union-upu/) ........................................ 165 Slika 28: logotip Mednarodne zveze za telekomunikacije (https:// en.m.wikipedia.org/wiki/File:International_Telecommunication_ Union_logo.svg) .............................................................................. 168 Slika 29: logotip Turizem ZN (https://en.unwto-ap.org/news/ untourism/) ..................................................................................... 171 Slika 30: logotip Mednarodne agencije za jedrsko energijo (https:// www.pngegg.com/en/png-ejvln) ..................................................... 175 190 PRILOGA 1: USTANOVNA LISTINA OZN / ANNEX: CHARTER OF THE UN Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Internet: www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 1 (Uradni list RS, št. 2) Ljubljana, ponedeljek 6. 1. 2014 ISSN 1318-0932 Leto XXIV 1. Sklep o objavi besedila Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in njenih sprememb Na podlagi 77. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) je Vlada Republike Slovenije na 38. redni seji dne 18. 12. 2013 sprejela S K L E P o objavi besedila Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in njenih sprememb, ki se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: CHARTER USTANOVNA LISTINA OF THE UNITED NATIONS ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV WE THE PEOPLES OF THE UNITED NATIONS DE- MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO, TERMINED ODLOČENI to save succeeding generations from the scourge of obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, war, which twice in our lifetime has brought untold sorrow ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu priza- to mankind, and dejala nepopisno trpljenje, to reaffirm faith in fundamental human rights, in potrditi vero v temeljne človekove pravice, dosto- the dignity and worth of the human person, in the equal janstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in rights of men and women and of nations large and žensk ter velikih in malih narodov, small, and to establish conditions under which justice and re- ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pra- spect for the obligations arising from treaties and other vičnost in zagotavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo sources of international law can be maintained, and iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, to promote social progress and better standards of spodbujati družbeni napredek in boljše življenjske life in larger freedom, razmere z več svobode AND FOR THESE ENDS IN V TA NAMEN to practice tolerance and live together in peace with živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih one another as good neighbors, and odnosih, to unite our strength to maintain international peace združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru and security, and in varnosti, to ensure, by the acceptance of principles and the s sprejetjem ustreznih načel in načinov ravnanja za- institution of methods, that armed force shall not be used, gotoviti, da se oborožena sila ne uporablja, razen kadar save in the common interest, and je to v skupnem interesu, to employ international machinery for the promo- uporabiti mednarodne mehanizme za spodbujanje tion of the economic and social advancement of all gospodarskega in družbenega napredka vseh ljudstev, peoples, HAVE RESOLVED TO COMBINE OUR EFFORTS TO SKLENILI ZDRUŽITI MOČI ACCOMPLISH THESE AIMS. ZA URESNIČITEV TEH CILJEV. Accordingly, our respective Governments, through repre- Zato so naše vlade, prek svojih predstavnikov, ki so se sentatives assembled in the city of San Francisco, who have zbrali v San Franciscu in so bili za to ustrezno in pravilno poo- exhibited their full powers found to be in good and due form, blaščeni, sprejele Ustanovno listino Organizacije združenih na- have agreed to the present Charter of the United Nations and rodov in s tem ustanovile mednarodno organizacijo z imenom do hereby establish an international organization to be known Organizacija združenih narodov. as the United Nations. 191 Stran 2 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe CHAPTER I I. POGLAVJE PURPOSES AND PRINCIPLES CILJI IN NAČELA Article 1 1. člen The Purposes of the United Nations are: Cilji Organizacije združenih narodov so: 1. To maintain international peace and security, and to that 1. ohranjati mednarodni mir in varnost ter v ta namen end: to take effective collective measures for the prevention izvajati učinkovite skupne ukrepe za preprečevanje in odpravo and removal of threats to the peace, and for the suppression groženj miru, zatiranje agresije ali drugih kršitev miru in si v of acts of aggression or other breaches of the peace, and to skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava prizade- bring about by peaceful means, and in conformity with the vati za ublažitev ali mirno reševanje mednarodnih sporov ali principles of justice and international law, adjustment or settle- odpravo razmer, zaradi katerih bi lahko prišlo do kršitve miru, ment of international disputes or situations which might lead to a breach of the peace; 2. To develop friendly relations among nations based on 2. razvijati prijateljske odnose med narodi, ki temelji- respect for the principle of equal rights and self-determination jo na spoštovanju načela enakopravnosti in samoodločbe of peoples, and to take other appropriate measures to strength- narodov, in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru en universal peace; na svetu, 3. To achieve international cooperation in solving interna- 3. zagotavljati mednarodno sodelovanje pri reševanju tional problems of an economic, social, cultural, or humanitar- mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitar- ian character, and in promoting and encouraging respect for nih problemov ter spodbujati in se zavzemati za spoštovanje human rights and for fundamental freedoms for all without človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, ne glede na distinction as to race, sex, language, or religion; and raso, spol, jezik ali veroizpoved, 4. To be a center for harmonizing the actions of nations in 4. postati središče za usklajevanje prizadevanj narodov the attainment of these common ends. za dosego teh skupnih ciljev. Article 2 2. člen The Organization and its Members, in pursuit of the Pur- Organizacija in njene članice v svojih prizadevanjih za poses stated in Article 1, shall act in accordance with the fol- dosego ciljev iz 1. člena delujejo v skladu s temi načeli: lowing Principles. 1. The Organization is based on the principle of the sov- 1. organizacija temelji na načelu suverene enakosti vseh ereign equality of all its Members. članic, 2. All Members, in order to ensure to all of them the rights 2. članice v dobri veri izpolnjujejo obveznosti, sprejete v and benefits resulting from membership, shall fulfill in good skladu z ustanovno listino, da si zagotovijo pravice in koristi, ki faith the obligations assumed by them in accordance with the izhajajo iz članstva, present Charter. 3. All Members shall settle their international disputes by 3. članice mednarodne spore rešujejo mirno, tako da ne peaceful means in such a manner that international peace and ogrožajo mednarodnega miru in varnosti ter pravičnosti, security, and justice, are not endangered. 4. All Members shall refrain in their international relations 4. članice se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj from the threat or use of force against the territorial integrity s silo ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično or political independence of any state, or in any other manner neodvisnost katere koli države ali drugega tovrstnega ravnanja, inconsistent with the Purposes of the United Nations. ki ni skladno s cilji Organizacije združenih narodov, 5. All Members shall give the United Nations every as- sistance in any action it takes in accordance with the present 5. članice organizaciji pomagajo pri vseh ukrepih v skladu Charter, and shall refrain from giving assistance to any state z ustanovno listino in se vzdržijo pomoči državam, proti katerim against which the United Nations is taking preventive or en- ta izvaja preventivne ali prisilne ukrepe, forcement action. 6. The Organization shall ensure that states which are not 6. organizacija skrbi, da države, ki niso njene članice, de- Members of the United Nations act in accordance with these lujejo v skladu s temi načeli, kolikor je to potrebno za ohranjanje Principles so far as may be necessary for the maintenance of mednarodnega miru in varnosti, international peace and security. 7. Nothing contained in the present Charter shall author- 7. nobena določba v ustanovni listini Organizacije združe- ize the United Nations to intervene in matters which are es- nih narodov ne pooblašča, da se vmešava v zadeve, ki so po sentially within the domestic jurisdiction of any state or shall svoji naravi v notranji pristojnosti držav, ali od članic zahteva, require the Members to submit such matters to settlement da te zadeve predložijo v reševanje v skladu z ustanovno listi- under the present Charter; but this principle shall not prejudice no, vendar to načelo ne vpliva na izvajanje prisilnih ukrepov iz the application of enforcement measures under Chapter VII. VII. poglavja. CHAPTER II II. POGLAVJE MEMBERSHIP ČLANSTVO Article 3 3. člen The original Members of the United Nations shall be the Ustanovne članice Organizacije združenih narodov so states which, having participated in the United Nations Confer- države, ki so se udeležile Konference Združenih narodov ence on International Organization at San Francisco, or having o mednarodni organizaciji v San Franciscu ali so pred tem previously signed the Declaration by United Nations of Janu- podpisale Deklaracijo Združenih narodov z dne 1. januarja ary 1, 1942, sign the present Charter and ratify it in accordance 1942 ter podpišejo ustanovno listino in jo ratificirajo v skladu with Article 110. s 110. členom. 192 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 3 Article 4 4. člen 1. Membership in the United Nations is open to all other 1. Članice Organizacije združenih narodov lahko postane- peace-loving states which accept the obligations contained in jo vse miroljubne države, ki sprejmejo obveznosti iz ustanovne the present Charter and, in the judgment of the Organization, listine in so jih po presoji organizacije sposobne in pripravljene are able and willing to carry out these obligations. spoštovati. 2. The admission of any such state to membership in the 2. O njihovem sprejemu v Organizacijo združenih naro- United Nations will be effected by a decision of the General dov odloča Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega Assembly upon the recommendation of the Security Council. sveta. Article 5 5. člen A Member of the United Nations against which preven- Generalna skupščina lahko članici Organizacije združenih tive or enforcement action has been taken by the Security narodov, proti kateri Varnostni svet uvede preventivne ali prisil- Council may be suspended from the exercise of the rights and ne ukrepe, na njegovo priporočilo začasno odvzame pravice in privileges of membership by the General Assembly upon the privilegije, ki izhajajo iz članstva. Te pravice in privilegije lahko recommendation of the Security Council. The exercise of these obnovi Varnostni svet. rights and privileges may be restored by the Security Council. Article 6 6. člen A Member of the United Nations which has persistently Generalna skupščina lahko na priporočilo Varnostnega violated the Principles contained in the present Charter may be sveta iz Organizacije združenih narodov izključi članico, ki expelled from the Organization by the General Assembly upon vztrajno krši načela ustanovne listine. the recommendation of the Security Council. CHAPTER III III. POGLAVJE ORGANS ORGANI Article 7 7. člen 1. There are established as the principal organs of the 1. Glavni organi Organizacije združenih narodov so Ge- United Nations: a General Assembly, a Security Council, an neralna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Economic and Social Council, a Trusteeship Council, an Inter- Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. national Court of Justice, and a Secretariat. 2. Such subsidiary organs as may be found necessary 2. Po potrebi se v skladu z ustanovno listino ustanovijo may be established in accordance with the present Charter. pomožni organi. Article 8 8. člen The United Nations shall place no restrictions on the Organizacija združenih narodov ne postavlja nikakršnih eligibility of men and women to participate in any capacity omejitev glede enakopravnega delovanja moških in žensk v and under conditions of equality in its principal and subsidi- njenih glavnih in pomožnih organih. ary organs. CHAPTER IV IV. POGLAVJE THE GENERAL ASSEMBLY GENERALNA SKUPŠČINA Composition Sestava Article 9 9. člen 1. The General Assembly shall consist of all the Members 1. Generalno skupščino sestavljajo vse članice Organiza- of the United Nations. cije združenih narodov. 2. Each Member shall have not more than five representa- 2. Vsaka članica ima v Generalni skupščini največ pet tives in the General Assembly. predstavnikov. Functions and Powers Naloge in pooblastila Article 10 10. člen The General Assembly may discuss any questions or Generalna skupščina lahko razpravlja o vseh vprašanjih any matters within the scope of the present Charter or relating in zadevah, ki temeljijo na ustanovni listini ali so povezani z to the powers and functions of any organs provided for in the nalogami in pooblastili drugih organov, ustanovljenih na pod- present Charter, and, except as provided in Article 12, may lagi ustanovne listine, in lahko, razen v primerih iz 12. člena, make recommendations to the Members of the United Nations članicam Organizacije združenih narodov ali Varnostnega or to the Security Council or to both on any such questions sveta ali obojim daje priporočila o vseh takih vprašanjih in or matters. zadevah. Article 11 11. člen 1. The General Assembly may consider the general prin- 1. Generalna skupščina lahko obravnava splošna načela ciples of cooperation in the maintenance of international peace sodelovanja pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, and security, including the principles governing disarmament skupaj s tistimi, ki urejajo razoroževanje in oboroževanje, in and the regulation of armaments, and may make recommenda- daje članicam, Varnostnemu svetu ali vsem priporočila o teh tions with regard to such principles to the Members or to the načelih. Security Council or to both. 193 Stran 4 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 2. The General Assembly may discuss any questions re- 2. Generalna skupščina lahko razpravlja o vseh vpra- lating to the maintenance of international peace and security šanjih glede ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki jih brought before it by any Member of the United Nations, or by predloži katera koli članica Organizacije združenih narodov, the Security Council, or by a state which is not a Member of Varnostni svet ali v skladu z drugim odstavkom 35. člena dr- the United Nations in accordance with Article 35, paragraph 2, žava, ki ni članica Organizacije združenih narodov, in, razen v and, except as provided in Article 12, may make recom- primerih iz 12. člena, daje udeleženi državi ali državam, Varno- mendations with regard to any such questions to the state or stnemu svetu ali vsem priporočila o teh vprašanjih. Vprašanja, states concerned or to the Security Council or to both. Any v zvezi s katerimi je treba ukrepati, Generalna skupščina pred such question on which action is necessary shall be referred razpravo ali po njej predloži Varnostnemu svetu. to the Security Council by the General Assembly either before or after discussion. 3. The General Assembly may call the attention of the 3. Generalna skupščina lahko Varnostni svet opozori na Security Council to situations which are likely to endanger razmere, ki bi lahko ogrozile mednarodni mir in varnost. international peace and security. 4. The powers of the General Assembly set forth in this 4. Pooblastila Generalne skupščine iz tega člena ne vpli- Article shall not limit the general scope of Article 10. vajo na splošno področje uporabe 10. člena. Article 12 12. člen 1. While the Security Council is exercising in respect 1. Kadar Varnostni svet v zvezi s sporom ali razmerami of any dispute or situation the functions assigned to it in the izvaja naloge iz ustanovne listine, mu Generalna skupščina v present Charter, the General Assembly shall not make any zvezi s tem ne daje priporočil, razen če zanje ne zaprosi. recommendation with regard to that dispute or situation unless the Security Council so requests. 2. The Secretary-General, with the consent of the Security 2. Generalni sekretar s soglasjem Varnostnega sveta Council, shall notify the General Assembly at each session of Generalno skupščino na vsakem zasedanju obvesti o vseh any matters relative to the maintenance of international peace zadevah v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, and security which are being dealt with by the Security Council ki jih obravnava Varnostni svet, takoj ko jih ta neha obravnavati, and shall similarly notify the General Assembly, or the Mem- pa o tem obvesti Generalno skupščino ali, kadar ta ne zaseda, bers of the United Nations if the General Assembly is not in članice Organizacije združenih narodov. session, immediately the Security Council ceases to deal with such matters. Article 13 13. člen 1. The General Assembly shall initiate studies and make 1. Generalna skupščina predlaga pripravo študij in daje recommendations for the purpose of: priporočila z namenom: a. promoting international cooperation in the political field a) spodbujati mednarodno sodelovanje na političnem pod- and encouraging the progressive development of international ročju ter progresivni razvoj mednarodnega prava in njegovo law and its codification; kodifikacijo, b. promoting international cooperation in the economic, b) spodbujati mednarodno sodelovanje na gospodar- social, cultural, educational, and health fields, and assisting skem, socialnem, kulturnem, izobraževalnem in zdravstvenem in the realization of human rights and fundamental free- področju ter kot pomoč pri uveljavljanju človekovih pravic in doms for all without distinction as to race, sex, language, temeljnih svoboščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali or religion. veroizpoved. 2. The further responsibilities, functions, and powers of 2. Druge dolžnosti, naloge in pooblastila Generalne skup- the General Assembly with respect to matters mentioned in ščine v zadevah iz točke b) prejšnjega odstavka so določeni v paragraph 1(b) above are set forth in Chapters IX and X. IX. in X. poglavju. Article 14 14. člen Subject to the provisions of Article 12, the General As- Če Generalna skupščina meni, da bi razmere, ne glede sembly may recommend measures for the peaceful adjustment na njihov izvor, lahko škodovale splošni blaginji ali prijateljskim of any situation, regardless of origin, which it deems likely to odnosom med narodi, lahko ob upoštevanju določb 12. člena impair the general welfare or friendly relations among nations, priporoči ukrepe za njihovo umiritev, tudi če so te posledica including situations resulting from a violation of the provisions kršitve določb ustanovne listine o ciljih in načelih Organizacije of the present Charter setting forth the Purposes and Principles združenih narodov. of the United Nations. Article 15 15. člen 1. The General Assembly shall receive and consider an- 1. Generalna skupščina prejema in obravnava letna in nual and special reports from the Security Council; these re- posebna poročila Varnostnega sveta; ta vsebujejo povzetek ports shall include an account of the measures that the Security ukrepov, ki jih je Varnostni svet sprejel ali izvedel za ohranitev Council has decided upon or taken to maintain international mednarodnega miru in varnosti. peace and security. 2. The General Assembly shall receive and consider re- 2. Generalna skupščina prejema in obravnava poročila ports from the other organs of the United Nations. drugih organov Organizacije združenih narodov. 194 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 5 Article 16 16. člen The General Assembly shall perform such functions with V zvezi z mednarodnim skrbniškim sistemom Generalna respect to the international trusteeship system as are as- skupščina izvaja naloge iz XII. in XIII. poglavja, skupaj z odo- signed to it under Chapters XII and XIII, including the approval britvijo skrbniških sporazumov za območja, ki niso strateškega of the trusteeship agreements for areas not designated as pomena. strategic. Article 17 17. člen 1. The General Assembly shall consider and approve the 1. Generalna skupščina obravnava in odobri proračun budget of the Organization. organizacije. 2. The expenses of the Organization shall be borne by the 2. Stroške organizacije razporedi med članice. Members as apportioned by the General Assembly. 3. The General Assembly shall consider and approve any 3. Generalna skupščina obravnava in odobri vse finanč- financial and budgetary arrangements with specialized agen- ne in proračunske dogovore s specializiranimi agencijami iz cies referred to in Article 57 and shall examine the administra- 57. člena ter pregleda proračune za njihovo upravljanje in jim tive budgets of such specialized agencies with a view to making daje priporočila. recommendations to the agencies concerned. Voting Glasovanje Article 18 18. člen 1. Each member of the General Assembly shall have one 1. Vsaka članica Generalne skupščine ima en glas. vote. 2. Decisions of the General Assembly on important ques- 2. Njene odločitve o pomembnih vprašanjih se spreje- tions shall be made by a two-thirds majority of the members majo z dvotretjinsko večino navzočih članic, ki glasujejo. Ta present and voting. These questions shall include: recommen- zajemajo priporočila za ohranjanje mednarodnega miru in dations with respect to the maintenance of international peace varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta, volitve and security, the election of the non-permanent members of the članic Ekonomskega in socialnega sveta, volitve članic Skrb- Security Council, the election of the members of the Economic niškega sveta v skladu s točko c) prvega odstavka 86. člena, and Social Council, the election of members of the Trusteeship sprejem novih članic v Organizacijo združenih narodov, za- Council in accordance with paragraph 1(c) of Article 86, the časen odvzem pravic in privilegijev, ki izhajajo iz članstva, admission of new Members to the United Nations, the suspen- izključitev članic ter vprašanja glede delovanja skrbniškega sion of the rights and privileges of membership, the expulsion of sistema in proračuna. Members, questions relating to the operation of the trusteeship system, and budgetary questions. 3. Decisions on other questions, including the determina- 3. Odločitve o drugih vprašanjih, tudi o določitvi dodatnih tion of additional categories of questions to be decided by a področij, o katerih se odloča z dvotretjinsko večino, se spreje- two-thirds majority, shall be made by a majority of the members majo z večino navzočih članic, ki glasujejo. present and voting. Article 19 19. člen A Member of the United Nations which is in arrears in Članica Organizacije združenih narodov, ki zamuja s pla- the payment of its financial contributions to the Organization čilom finančnih prispevkov organizaciji, nima pravice glasova- shall have no vote in the General Assembly if the amount of nja v Generalni skupščini, če je znesek zapadlih plačil enak its arrears equals or exceeds the amount of the contributions znesku njenih prispevkov za pretekli dve leti ali ga presega. due from it for the preceding two full years. The General As- Kljub temu lahko Generalna skupščina taki članici dovoli glaso- sembly may, nevertheless, permit such a Member to vote if it vanje, če meni, da ta obveznosti ni poravnala zaradi okoliščin, is satisfied that the failure to pay is due to conditions beyond na katere nima vpliva. the control of the Member. Procedure Postopek Article 20 20. člen The General Assembly shall meet in regular annual ses- Generalna skupščina se sestaja na rednih letnih in po sions and in such special sessions as occasion may require. potrebi izrednih zasedanjih. Izredna zasedanja skliče generalni Special sessions shall be convoked by the Secretary-General sekretar na zahtevo Varnostnega sveta ali večine članic Orga- at the request of the Security Council or of a majority of the nizacije združenih narodov. Members of the United Nations. Article 21 21. člen The General Assembly shall adopt its own rules of proce- Generalna skupščina sprejme svoj poslovnik. Na vsakem dure. It shall elect its President for each session. zasedanju izvoli predsedujočega. Article 22 22. člen The General Assembly may establish such subsidiary Generalna skupščina lahko po potrebi ustanovi pomožne organs as it deems necessary for the performance of its func- organe za izvajanje svojih nalog. tions. 195 Stran 6 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe CHAPTER V V. POGLAVJE THE SECURITY COUNCIL VARNOSTNI SVET Composition Sestava Article 23 23. člen 1. The Security Council shall consist of eleven Members 1. Varnostni svet sestavlja enajst članic Organizacije zdru- of the United Nations. The Republic of China, France, the ženih narodov. Njegove stalne članice so Francija, Republika Union of Soviet Socialist Republics, the United Kingdom of Kitajska, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velika Great Britain and Northern Ireland, and the United States of Britanija in Severna Irska ter Zveza sovjetskih socialističnih America shall be permanent members of the Security Council. republik. Generalna skupščina šest drugih članic Organizacije The General Assembly shall elect six other Members of the združenih narodov izvoli za nestalne članice Varnostnega sveta United Nations to be non-permanent members of the Security predvsem ob upoštevanju njihovega prispevka k ohranjanju Council, due regard being specially paid, in the first instance mednarodnega miru in varnosti in k drugim ciljem organizacije to the contribution of Members of the United Nations to the ter pravične geografske porazdelitve. maintenance of international peace and security and to the other purposes of the Organization, and also to equitable geo- graphical distribution. 2. The non-permanent members of the Security Council 2. Nestalne članice Varnostnega sveta se izvolijo za dve shall be elected for a term of two years. In the first election of leti. Na prvih volitvah nestalnih članic se tri izvolijo za eno leto. the non-permanent members, however, three shall be chosen Članica, ki ji mandat poteče, ne more kandidirati za takojšnjo for a term of one year. A retiring member shall not be eligible ponovno izvolitev. for immediate re-election. 3. Each member of the Security Council shall have one 3. Vsaka članica Varnostnega sveta ima v njem enega representative. predstavnika. Functions and Powers Naloge in pooblastila Article 24 24. člen 1. In order to ensure prompt and effective action by the 1. Članice z namenom zagotoviti hitro in učinkovito ukre- United Nations, its Members confer on the Security Council pri- panje Organizacije združenih narodov temeljno odgovornost za mary responsibility for the maintenance of international peace ohranjanje mednarodnega miru in varnosti zaupajo Varnostne- and security, and agree that in carrying out its duties under this mu svetu ter se strinjajo, da ta pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz responsibility the Security Council acts on their behalf. te odgovornosti, deluje v njihovem imenu. 2. In discharging these duties the Security Council shall 2. Varnostni svet pri izvajanju teh nalog deluje skladno act in accordance with the Purposes and Principles of the s cilji in načeli Organizacije združenih narodov. Pooblastila United Nations. The specific powers granted to the Security Varnostnega sveta za njihovo izvajanje so določena v VI., VII., Council for the discharge of these duties are laid down in Chap- VIII. in XII. poglavju. ters VI, VII, VIII, and XII. 3. The Security Council shall submit annual and, when 3. Varnostni svet predloži Generalni skupščini v obravna- necessary, special reports to the General Assembly for its vo letna in po potrebi posebna poročila. consideration. Article 25 25. člen The Members of the United Nations agree to accept and Članice Organizacije združenih narodov se strinjajo, da carry out the decisions of the Security Council in accordance bodo sprejele in izvajale odločitve Varnostnega sveta v skladu with the present Charter. z ustanovno listino. Article 26 26. člen In order to promote the establishment and maintenance Varnostni svet je s pomočjo Odbora vojaškega štaba iz of international peace and security with the least diversion for 47. člena odgovoren za pripravo načrtov za ureditev oborože- armaments of the world's human and economic resources, vanja, ki jih predloži članicam Organizacije združenih narodov, the Security Council shall be responsible for formulating, with da se vzpostavita in ohranita mednarodni mir in varnost in pri the assistance of the Military Staff Committee referred to in tem za oboroževanje nameni čim manj svetovnih človeških in Article 47, plans to be submitted to the Members of the United gospodarskih virov. Nations for the establishment of a system for the regulation of armaments. Voting Glasovanje Article 27 27. člen 1. Each member of the Security Council shall have one 1. Vsaka članica Varnostnega sveta ima en glas. vote. 2. Decisions of the Security Council on procedural matters 2. Odločitve Varnostnega sveta v postopkovnih zadevah shall be made by an affirmative vote of seven members. se sprejmejo, če zanje glasuje sedem članic. 3. Decisions of the Security Council on all other matters 3. Odločitve Varnostnega sveta v vseh drugih zadevah se shall be made by an affirmative vote of seven members includ- sprejmejo, če zanje glasuje sedem članic vključno s stalnimi ing the concurring votes of the permanent members; provided članicami; pri odločitvah po VI. poglavju in tretjem odstavku that, in decisions under Chapter VI, and under paragraph 3 of 52. člena se stran v sporu vzdrži glasovanja. Article 52, a party to a dispute shall abstain from voting. 196 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 7 Procedure Postopek Article 28 28. člen 1. The Security Council shall be so organized as to be 1. Varnostni svet se organizira tako, da lahko deluje ne- able to function continuously. Each member of the Security prekinjeno. Vsaka njegova članica ima zato na sedežu organi- Council shall for this purpose be represented at all times at the zacije ves čas svojega predstavnika. seat of the Organization. 2. The Security Council shall hold periodic meetings at 2. Sestaja se na rednih zasedanjih, na katerih lahko vsako which each of its members may, if it so desires, be represented njegovo članico, če ta tako želi, zastopa član vlade ali posebej by a member of the government or by some other specially imenovan predstavnik. designated representative. 3. The Security Council may hold meetings at such places 3. Če Varnostni svet meni, da bo to olajšalo njegovo delo, other than the seat of the Organization as in its judgment will se lahko sestane kjer koli zunaj sedeža organizacije. best facilitate its work. Article 29 29. člen The Security Council may establish such subsidiary organs Varnostni svet lahko po potrebi ustanovi pomožne organe as it deems necessary for the performance of its functions. za izvajanje svojih nalog. Article 30 30. člen The Security Council shall adopt its own rules of proce- Varnostni svet sprejme poslovnik, skupaj s postopkom dure, including the method of selecting its President. izbire predsedujočega. Article 31 31. člen Any Member of the United Nations which is not a member Članica Organizacije združenih narodov, ki ni članica of the Security Council may participate, without vote, in the Varnostnega sveta, lahko brez pravice glasovanja sodeluje v discussion of any question brought before the Security Council njegovih razpravah o katerem koli vprašanju, kadar Varnostni whenever the latter considers that the interests of that Member svet meni, da so njeni interesi še posebno prizadeti. are specially affected. Article 32 32. člen Any Member of the United Nations which is not a member Članica Organizacije združenih narodov, ki ni članica Var- of the Security Council or any state which is not a Member of nostnega sveta, ali država, ki ni članica Organizacije združenih the United Nations, if it is a party to a dispute under consid- narodov in je udeležena v sporu, obravnavnem v Varnostnem eration by the Security Council, shall be invited to participate, svetu, je vabljena, da brez pravice glasovanja sodeluje v raz- without vote, in the discussion relating to the dispute. The pravi o tem. Varnostni svet določi po svoji presoji pravične Security Council shall lay down such conditions as it deems pogoje za sodelovanje države, ki ni članica Organizacije zdru- just for the participation of a state which is not a Member of the ženih narodov. United Nations. CHAPTER VI VI. POGLAVJE PACIFIC SETTLEMENT OF DISPUTES MIRNO REŠEVANJE SPOROV Article 33 33. člen 1. The parties to any dispute, the continuance of which 1. Strani v sporu, katerega nadaljevanje bi lahko ogrozilo is likely to endanger the maintenance of international peace mednarodni mir in varnost, najprej skušajo najti rešitev s po- and security, shall, first of all, seek a solution by negotiation, gajanji, preiskavo, mediacijo, spravo, arbitražo, po sodni poti, enquiry, mediation, conciliation, arbitration, judicial settlement, s pomočjo regionalnih organizacij ali dogovorov ali z drugimi resort to regional agencies or arrangements, or other peaceful poljubnimi sredstvi za mirno reševanje. means of their own choice. 2. The Security Council shall, when it deems necessary, 2. Kadar Varnostni svet oceni, da je to potrebno, strani call upon the parties to settle their dispute by such means. pozove, naj spor rešijo s temi sredstvi. Article 34 34. člen The Security Council may investigate any dispute, or any Varnostni svet lahko razišče vsak spor ali razmere, ki bi situation which might lead to international friction or give rise lahko vodile v zaostrovanje na mednarodni ravni ali spor, da to a dispute, in order to determine whether the continuance of presodi, ali bi lahko nadaljevanje spora ali razmer ogrozilo the dispute or situation is likely to endanger the maintenance mednarodni mir in varnost. of international peace and security. Article 35 35. člen 1. Any Member of the United Nations may bring any 1. Članice Organizacije združenih narodov lahko Var- dispute, or any situation of the nature referred to in Article 34, nostni svet ali Generalno skupščino opozorijo na spore ali to the attention of the Security Council or of the General As- razmere iz 34. člena. sembly. 2. A state which is not a Member of the United Nations 2. Država, ki ni članica Organizacije združenih narodov, may bring to the attention of the Security Council or of the lahko Varnostni svet ali Generalno skupščino opozori na spore, General Assembly any dispute to which it is a party if it accepts v katerih je udeležena, če v zvezi z njimi pred tem sprejme in advance, for the purposes of the dispute, the obligations of obveznosti mirnega reševanja iz ustanovne listine. pacific settlement provided in the present Charter. 197 Stran 8 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 3. The proceedings of the General Assembly in respect to 3. Za postopke Generalne skupščine v zadevah, na matters brought to its attention under this Article will be subject katere je opozorjena po tem členu, veljajo določbe 11. in to the provisions of Articles 11 and 12. 12. člena. Article 36 36. člen 1. The Security Council may, at any stage of a dispute 1. Varnostni svet lahko kadar koli med trajanjem spora iz of the nature referred to in Article 33 or of a situation of like 33. člena ali podobnih razmer priporoči primerne postopke ali nature, recommend appropriate procedures or methods of način umiritve razmer. adjustment. 2. The Security Council should take into consideration any 2. Varnostni svet upošteva vse postopke reševanja spora, procedures for the settlement of the dispute which have already za katere so se pred tem odločile strani v sporu. been adopted by the parties. 3. In making recommendations under this Article the Se- 3. Pri dajanju priporočil po tem členu upošteva, da bi curity Council should also take into consideration that legal morale strani pravne spore praviloma predložiti v obravna- disputes should as a general rule be referred by the parties to vo Meddržavnemu sodišču v skladu z določbami njegovega the International Court of Justice in accordance with the provi- statuta. sions of the Statute of the Court. Article 37 37. člen 1. Should the parties to a dispute of the nature referred to 1. Če stranem v sporu iz 33. člena ne uspe rešiti s sredstvi in Article 33 fail to settle it by the means indicated in that Article, iz navedenega člena, ga predložijo v obravnavo Varnostnemu they shall refer it to the Security Council. svetu. 2. If the Security Council deems that the continuance of 2. Če ta oceni, da bi nadaljevanje spora lahko dejansko the dispute is in fact likely to endanger the maintenance of in- ogrozilo mednarodni mir in varnost, odloči, ali bo ukrepal sklad- ternational peace and security, it shall decide whether to take no s 36. členom ali priporočil po svoji presoji primeren način action under Article 36 or to recommend such terms of settle- reševanja. ment as it may consider appropriate. Article 38 38. člen Without prejudice to the provisions of Article 33 to 37, Ne glede na določbe 33. in 37. člena lahko Varnostni svet the Security Council may, if all the parties to any dispute so stranem v sporu da priporočila za njegovo mirno rešitev, če te request, make recommendations to the parties with a view to a to od njega zahtevajo. pacific settlement of the dispute. CHAPTER VII VII. POGLAVJE ACTION WITH RESPECT TO THREATS TO THE PEACE, UKREPI GLEDE OGROŽANJA IN KRŠITEV MIRU BREACHES OF THE PEACE, AND ACTS OF AGGRESSION TER DEJANJ AGRESIJE Article 39 39. člen The Security Council shall determine the existence of any Varnostni svet presodi, ali je mir kakor koli ogrožen ali threat to the peace, breach of the peace, or act of aggression kršen ali je bilo storjeno kakršno koli dejanje agresije, in za and shall make recommendations, or decide what measures ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti da shall be taken in accordance with Articles 41 and 42, to main- priporočila ali odloči o ukrepih iz 41. in 42. člena. tain or restore international peace and security. Article 40 40. člen In order to prevent an aggravation of the situation, the Preden Varnostni svet da priporočila ali odloči o ukrepih Security Council may, before making the recommendations or na podlagi 39. člena, lahko udeležene strani pozove k spo- deciding upon the measures provided for in Article 39, call upon štovanju začasnih ukrepov, ki so po njegovi oceni potrebni ali the parties concerned to comply with such provisional measures zaželeni, da se prepreči zaostritev razmer. Ti ukrepi ne vplivajo as it deems necessary or desirable. Such provisional measures na pravice, zahteve ali položaj udeleženih strani. Varnostni svet shall be without prejudice to the rights, claims, or position of the upošteva nespoštovanje teh začasnih ukrepov. parties concerned. The Security Council shall duly take account of failure to comply with such provisional measures. Article 41 41. člen The Security Council may decide what measures not in- Varnostni svet lahko odloči, kateri ukrepi, ki ne vključu- volving the use of armed force are to be employed to give effect jejo oborožene sile, naj se uporabijo za uveljavitev njegovih to its decisions, and it may call upon the Members of the United odločitev, in članice Organizacije združenih narodov pozove Nations to apply such measures. These may include complete k njihovemu izvajanju. Ti so lahko popolna ali delna prekinitev or partial interruption of economic relations and of rail, sea, air, gospodarskih odnosov ali železniških, pomorskih, letalskih, postal, telegraphic, radio, and other means of communication, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih povezav ter diplomat- and the severance of diplomatic relations. skih odnosov. Article 42 42. člen Should the Security Council consider that measures pro- Če Varnostni svet oceni, da so ukrepi iz 41. člena vided for in Article 41 would be inadequate or have proved nezadostni ali so se izkazali za nezadostne, lahko ustrezno to be inadequate, it may take such action by air, sea, or land ukrepa z letalskimi, pomorskimi in kopenskimi silami za forces as may be necessary to maintain or restore international ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. peace and security. Such action may include demonstrations, Ti ukrepi so lahko prikaz moči, blokade in druge operacije blockade, and other operations by air, sea, or land forces of letalskih, pomorskih ali kopenskih sil članic Organizacije Members of the United Nations. združenih narodov. 198 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 9 Article 43 43. člen 1. All Members of the United Nations, in order to contrib- 1. Članice Organizacije združenih narodov se z namenom ute to the maintenance of international peace and security, prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti zaveže- undertake to make available to the Security Council, on its call jo, da bodo na poziv Varnostnega sveta v skladu s posebnim and in accordance with a special agreement or agreements, sporazumom ali sporazumi dale na voljo svoje oborožene sile, armed forces, assistance, and facilities, including rights of pas- podporo in zmogljivosti, potrebne za ohranitev mednarodnega sage, necessary for the purpose of maintaining international miru in varnosti, skupaj s pravico prehoda. peace and security. 2. Such agreement or agreements shall govern the num- 2. Taki sporazumi urejajo število pripadnikov in vrsto sil, bers and types of forces, their degree of readiness and general stopnjo pripravljenosti in okvirno razporeditev ter vrsto zagotov- location, and the nature of the facilities and assistance to be ljenih zmogljivosti in podpore. provided. 3. The agreement or agreements shall be negotiated as 3. Pogajanja o teh sporazumih se začnejo čim prej na po- soon as possible on the initiative of the Security Council. They budo Varnostnega sveta. Sklenejo se med Varnostnim svetom shall be concluded between the Security Council and Members in članicami ali med Varnostnim svetom in skupinami članic, or between the Security Council and groups of Members and države podpisnice pa jih ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi shall be subject to ratification by the signatory states in accord- postopki. ance with their respective constitutional processes. Article 44 44. člen When the Security Council has decided to use force it Ko se Varnostni svet odloči za uporabo sile, članico, ki shall, before calling upon a Member not represented on it to v njem ni zastopana, na njeno željo povabi k sodelovanju v provide armed forces in fulfillment of the obligations assumed razpravah o uporabi enot njenih oboroženih sil, še preden jo under Article 43, invite that Member, if the Member so desires, pozove k zagotovitvi oboroženih sil na podlagi obveznosti po to participate in the decisions of the Security Council concerning 43. členu. the employment of contingents of that Member's armed forces. Article 45 45. člen In order to enable the United Nations to take urgent Članice imajo v pripravljenosti svoje enote letalskih sil za military measures, Members shall hold immediately available skupno izvajanje mednarodnih prisilnih ukrepov, da Organi- national air-force contingents for combined international en- zaciji združenih narodov omogočijo nujno vojaško ukrepanje. forcement action. The strength and degree of readiness of Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba določi šte- these contingents and plans for their combined action shall be vilo pripadnikov in stopnjo pripravljenosti teh enot ter načrte za determined, within the limits laid down in the special agreement njihovo skupno ukrepanje v skladu s posebnim sporazumom or agreements referred to in Article 43, by the Security Council ali sporazumi iz 43. člena. with the assistance of the Military Staff Committee. Article 46 46. člen Plans for the application of armed force shall be made Uporabo oboroženih sil načrtuje Varnostni svet s pomočjo by the Security Council with the assistance of the Military Staff Odbora vojaškega štaba. Committee. Article 47 47. člen 1. There shall be established a Military Staff Committee to 1. Ustanovi se Odbor vojaškega štaba, ki svetuje in poma- advise and assist the Security Council on all questions relating ga Varnostnemu svetu v vseh zadevah v zvezi z njegovimi voja- to the Security Council's military requirements for the main- škimi potrebami za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, tenance of international peace and security, the employment uporabo sil, ki jih ima na voljo, poveljevanjem, oboroževanjem and command of forces placed at its disposal, the regulation of in morebitno razorožitvijo. armaments, and possible disarmament. 2. The Military Staff Committee shall consist of the Chiefs 2. Sestavljajo ga načelniki generalštabov stalnih članic of Staff of the permanent members of the Security Council or Varnostnega sveta ali njihovi predstavniki. Za učinkovito iz- their representatives. Any Member of the United Nations not vajanje svojih pristojnosti lahko odbor k sodelovanju pozove permanently represented on the Committee shall be invited tudi članico Organizacije združenih narodov, ki v njem nima by the Committee to be associated with it when the efficient stalnega predstavnika. discharge of the Committee's responsibilities requires the par- ticipation of that Member in its work. 3. The Military Staff Committee shall be responsible under 3. Odbor je v okviru Varnostnega sveta odgovoren za stra- the Security Council for the strategic direction of any armed teško vodenje vseh oboroženih sil, ki so temu na voljo. Vpra- forces placed at the disposal of the Security Council. Ques- šanja v zvezi s poveljevanjem tem silam se uredijo pozneje. tions relating to the command of such forces shall be worked out subsequently. 4. The Military Staff Committee, with the authorization of 4. Odbor vojaškega štaba lahko z odobritvijo Varnostnega the Security Council and after consultation with appropriate sveta in po posvetu z ustreznimi regionalnimi organizacijami regional agencies, may establish regional subcommittees. ustanovi regionalne pododbore. Article 48 48. člen 1. The action required to carry out the decisions of the 1. Ukrepe za izvajanje odločitev Varnostnega sveta, ka- Security Council for the maintenance of international peace and terih namen je ohraniti mednarodni mir in varnost, izvajajo vse security shall be taken by all the Members of the United Nations članice Organizacije združenih narodov ali nekatere od njih, or by some of them, as the Security Council may determine. kakor določi Varnostni svet. 199 Stran 10 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 2. Such decisions shall be carried out by the Members 2. Te odločitve izvajajo neposredno in v ustreznih medna- of the United Nations directly and through their action in the rodnih organizacijah, katerih članice so. appropriate international agencies of which they are members. Article 49 49. člen The Members of the United Nations shall join in affording Članice Organizacije združenih narodov si pomagajo pri mutual assistance in carrying out the measures decided upon izvajanju ukrepov, ki jih sprejme Varnostni svet. by the Security Council. Article 50 50. člen If preventive or enforcement measures against any state Če Varnostni svet izvaja preventivne ali prisilne ukrepe are taken by the Security Council, any other state, whether a zoper neko državo, je katera koli članica ali nečlanica Organi- Member of the United Nations or not, which finds itself con- zacije združenih narodov, ki ima zaradi teh ukrepov posebne fronted with special economic problems arising from the car- gospodarske težave, upravičena do posveta z Varnostnim sve- rying out of those measures shall have the right to consult the tom o njihovi rešitvi. Security Council with regard to a solution of those problems. Article 51 51. člen Nothing in the present Charter shall impair the inherent Nobena določba ustanovne listine ne posega v neodtuj- right of individual or collective self-defense if an armed attack ljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe ob occurs against a Member of the United Nations, until the Se- vojaškem napadu na članico Organizacije združenih narodov, curity Council has taken the measures necessary to maintain vse dokler Varnostni svet ne sprejme potrebnih ukrepov za international peace and security. Measures taken by Members ohranitev mednarodnega miru in varnosti. O ukrepih, ki jih in the exercise of this right of self-defense shall be immediately sprejmejo za uresničitev pravice do samoobrambe, članice reported to the Security Council and shall not in any way affect takoj obvestijo Varnostni svet, vendar ti ne vplivajo na njegovo the authority and responsibility of the Security Council under pristojnost in odgovornost za sprejetje ukrepov, po njegovi the present Charter to take at any time such action as it deems presoji potrebnih za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega necessary in order to maintain or restore international peace miru in varnosti, ki izhaja iz ustanovne listine. and security. CHAPTER VIII VIII. POGLAVJE REGIONAL ARRANGEMENTS REGIONALNI DOGOVORI Article 52 52. člen 1. Nothing in the present Charter precludes the existence 1. Nobena določba ustanovne listine ne izključuje regi- of regional arrangements or agencies for dealing with such onalnih dogovorov ali ustanovitve regionalnih organizacij za matters relating to the maintenance of international peace and vprašanja ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, za ka- security as are appropriate for regional action, provided that tera je primerno ukrepanje na regionalni ravni, vendar le če such arrangements or agencies and their activities are consist- so ti dogovori, organizacije in dejavnosti skladni s cilji in načeli ent with the Purposes and Principles of the United Nations. Organizacije združenih narodov. 2. The Members of the United Nations entering into such 2. Članice Organizacije združenih narodov, ki sklepajo arrangements or constituting such agencies shall make every take dogovore ali ustanavljajo take organizacije, si prizadevajo effort to achieve pacific settlement of local disputes through za mirno rešitev tamkajšnjih sporov prek teh, preden jih predlo- such regional arrangements or by such regional agencies be- žijo Varnostnemu svetu. fore referring them to the Security Council. 3. The Security Council shall encourage the development 3. Varnostni svet spodbuja mirno reševanje sporov znotraj of pacific settlement of local disputes through such regional ar- regije prek regionalnih dogovorov ali organizacij na pobudo rangements or by such regional agencies either on the initiative udeleženih držav ali na svojo pobudo. of the states concerned or by reference from the Security Council. 4. This Article in no way impairs the application of Articles 4. Ta člen ne vpliva na uporabo 34. in 35. člena. 34 and 35. Article 53 53. člen 1. The Security Council shall, where appropriate, utilize 1. Varnostni svet po potrebi take regionalne dogovore such regional arrangements or agencies for enforcement action ali organizacije uporabi pri izvajanju prisilnih ukrepov iz svoje under its authority. But no enforcement action shall be taken pristojnosti. Dokler Organizacija združenih narodov na prošnjo under regional arrangements or by regional agencies without udeleženih vlad ne prevzame pristojnosti za preprečevanje the authorization of the Security Council, with the exception of nadaljnje agresije sovražne države iz drugega odstavka, se measures against any enemy state, as defined in paragraph 2 brez dovoljenja Varnostnega sveta prek regionalnega dogovora of this Article, provided for pursuant to Article 107 or in regional ali organizacije ne sprejme noben prisilni ukrep, razen ukrepov arrangements directed against renewal of aggressive policy on zoper sovražno državo na podlagi 107. člena ali regionalnih the part of any such state, until such time as the Organization dogovorov, s katerimi se taki državi prepreči, da bi ponovila may, on request of the Governments concerned, be charged politiko agresije. with the responsibility for preventing further aggression by such a state. 2. The term enemy state as used in paragraph 1 of this 2. Sovražna država iz prejšnjega odstavka je država, ki Article applies to any state which during the Second World War je bila med drugo svetovno vojno sovražnica katere koli podpi- has been an enemy of any signatory of the present Charter. snice ustanovne listine. 200 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 11 Article 54 54. člen The Security Council shall at all times be kept fully in- Varnostni svet se sproti obvešča o vseh dejavnostih za formed of activities undertaken or in contemplation under re- ohranitev mednarodnega miru in varnosti, ki se izvajajo ali gional arrangements or by regional agencies for the mainte- načrtujejo na podlagi regionalnih dogovorov ali na ravni regio- nance of international peace and security. nalnih organizacij. CHAPTER IX IX. POGLAVJE INTERNATIONAL ECONOMIC MEDNARODNO GOSPODARSKO AND SOCIAL COOPERATION IN SOCIALNO SODELOVANJE Article 55 55. člen With a view to the creation of conditions of stability and Organizacija združenih narodov za dosego stabilnosti well-being which are necessary for peaceful and friendly rela- in blaginje, ki sta nujni za mirne in prijateljske odnose med tions among nations based on respect for the principle of equal narodi ob upoštevanju načel enakopravnosti in samoodločbe, rights and self-determination of people, the United Nations spodbuja: shall promote: a. higher standards of living, full employment, and condi- a) višji življenjski standard, zaposlovanje ter gospodarski tions of economic and social progress and development; in družbeni napredek in razvoj, b. solutions of international economic, social, health, and b) reševanje mednarodnih gospodarskih, socialnih, zdra- related problems; and international cultural and educational vstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje v cooperation; and kulturi in izobraževanju, c. universal respect for, and observance of, human rights c) splošno spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic and fundamental freedoms for all without distinction as to race, in temeljnih svoboščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali sex, language, or religion. veroizpoved. Article 56 56. člen All members pledge themselves to take joint and separate Vse članice se zavezujejo k izvajanju skupnih in samo- action in cooperation with the Organization for the achievement stojnih ukrepov za dosego ciljev iz 55. člena v sodelovanju z of the purposes set forth in Article 55. organizacijo. Article 57 57. člen 1. The various specialized agencies, established by inter- 1. Specializirane agencije, ustanovljene z medvladnim governmental agreement and having wide international respon- sporazumom, ki imajo širok nabor mednarodnih pristojnosti na sibilities, as defined in their basic instruments, in economic, gospodarskem, socialnem, kulturnem in zdravstvenem podro- social, cultural, educational, health, and related fields, shall be čju ter na drugih sorodnih področjih, določenih v njihovih usta- brought into relationship with the United Nations in accordance novnih aktih, so z Organizacijo združenih narodov povezane v with the provisions of Article 63. skladu z določbami 63. člena. 2. Such agencies thus brought into relationship with the 2. Agencije, ki so z Organizacijo združenih narodov v United Nations are hereinafter referred to as specialized agen- tovrstnem razmerju, se v nadaljnjem besedilu imenujejo spe- cies. cializirane agencije. Article 58 58. člen The Organization shall make recommendations for the Organizacija daje priporočila za usklajevanje programov coordination of the policies and activities of the specialized in dejavnosti specializiranih agencij. agencies. Article 59 59. člen The Organization shall, where appropriate, initiate ne- Organizacija po potrebi začne meddržavna pogajanja gotiations among the states concerned for the creation of any za ustanovitev novih specializiranih agencij za uresničevanje new specialized agencies required for the accomplishment of ciljev iz 55. člena. the purposes set forth in Article 55. Article 60 60. člen Responsibility for the discharge of the functions of the Za izvajanje nalog organizacije iz tega poglavja sta Organization set forth in this Chapter shall be vested in the odgovorna Generalna skupščina in Ekonomski in socialni General Assembly and, under the authority of the General As- svet, ki je v njeni pristojnosti in ima v ta namen pooblastila iz sembly, in the Economic and Social Council, which shall have X. poglavja. for this purpose the powers set forth in Chapter X. CHAPTER X X. POGLAVJE THE ECONOMIC AND SOCIAL COUNCIL EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET Composition Sestava Article 61 61. člen 1. The Economic and Social Council shall consist of eight- 1. Ekonomski in socialni svet sestavlja osemnajst članic een Members of the United Nations elected by the General Organizacije združenih narodov, ki jih izvoli Generalna skup- Assembly. ščina. 201 Stran 12 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 2. Subject to the provisions of paragraph 3, six members 2. Ob upoštevanju tretjega odstavka se vsako leto šest of the Economic and Social Council shall be elected each year članic Ekonomskega in socialnega sveta izvoli za tri leta. Čla- for a term of three years. A retiring member shall be eligible for nica, ki ji poteče mandat, lahko kandidira za takojšnjo ponovno immediate re-election. izvolitev. 3. At the first election, eighteen members of the Economic 3. Na prvih volitvah se izvoli osemnajst članic. Šestim and Social Council shall be chosen. The term of office of six mandat poteče po enem letu, šestim pa po dveh letih, kakor members so chosen shall expire at the end of one year, and of določi Generalna skupščina. six other members at the end of two years, in accordance with arrangements made by the General Assembly. 4. Each member of the Economic and Social Council shall 4. Vsaka članica Ekonomskega in socialnega sveta ima have one representative. enega predstavnika. Functions and Powers Naloge in pooblastila Article 62 62. člen 1. The Economic and Social Council may make or initiate 1. Ekonomski in socialni svet lahko pripravi študije in studies and reports with respect to international economic, so- poročila o mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, iz- cial, cultural, educational, health, and related matters and may obraževalnih, zdravstvenih in sorodnih zadevah ali da pobude make recommendations with respect to any such matters to the zanje, Generalni skupščini, članicam Organizacije združenih General Assembly, to the Members of the United Nations, and narodov in specializiranim agencijam pa glede njih daje pri- to the specialized agencies concerned. poročila. 2. It may make recommendations for the purpose of 2. Daje lahko priporočila za spodbujanje spoštovanja promoting respect for, and observance of, human rights and in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za fundamental freedoms for all. vse. 3. It may prepare draft conventions for submission to the 3. Pripravlja lahko osnutke konvencij o zadevah iz svoje General Assembly, with respect to matters falling within its pristojnosti, ki jih predloži Generalni skupščini. competence. 4. It may call, in accordance with the rules prescribed by 4. V skladu s pravili Organizacije združenih narodov the United Nations, international conferences on matters falling lahko o zadevah iz svoje pristojnosti skliče mednarodne kon- within its competence. ference. Article 63 63. člen 1. The Economic and Social Council may enter into agree- 1. Ekonomski in socialni svet lahko z agencijami iz ments with any of the agencies referred to in Article 57, defining 57. člena sklepa sporazume, ki določajo razmerje med agen- the terms on which the agency concerned shall be brought into cijo in Organizacijo združenih narodov. Te sporazume odobri relationship with the United Nations. Such agreements shall be Generalna skupščina. subject to approval by the General Assembly. 2. It may coordinate the activities of the specialized agen- 2. Dejavnosti specializiranih agencij lahko usklajuje s cies through consultation with and recommendations to such priporočili tem agencijam, v posvetu z njimi in s priporoči- agencies and through recommendations to the General As- li Generalni skupščini in članicam Organizacije združenih sembly and to the Members of the United Nations. narodov. Article 64 64. člen 1. The Economic and Social Council may take appropriate 1. Ekonomski in socialni svet na primeren način poskrbi, steps to obtain regular reports from the specialized agencies. da prejema redna poročila specializiranih agencij. S članicami It may make arrangements with the Members of the United Organizacije združenih narodov in specializiranimi agencijami Nations and with the specialized agencies to obtain reports on se lahko dogovori, da prejema poročila o ukrepih za uveljavitev the steps taken to give effect to its own recommendations and svojih priporočil in priporočil Generalne skupščine o zadevah to recommendations on matters falling within its competence iz svoje pristojnosti. made by the General Assembly. 2. It may communicate its observations on these reports 2. Generalni skupščini lahko sporoči svoje pripombe na to the General Assembly. ta poročila. Article 65 65. člen The Economic and Social Council may furnish information Ekonomski in socialni svet lahko Varnostnemu svetu po- to the Security Council and shall assist the Security Council šilja informacije in mu na njegovo zahtevo pomaga. upon its request. Article 66 66. člen 1. The Economic and Social Council shall perform such 1. Ekonomski in socialni svet opravlja naloge, pove- functions as fall within its competence in connection with the zane z izvajanjem priporočil Generalne skupščine, iz svoje carrying out of the recommendations of the General Assembly. pristojnosti. 2. It may, with the approval of the General Assembly, per- 2. Z odobritvijo Generalne skupščine lahko prevzame za- form services at the request of Members of the United Nations dolžitve, za katere ga zaprosijo članice Organizacije združenih and at the request of specialized agencies. narodov in specializirane agencije. 3. It shall perform such other functions as are specified 3. Izvaja vse druge naloge, ki so določene v ustanovni elsewhere in the present Charter or as may be assigned to it listini ali ki mu jih dodeli Generalna skupščina. by the General Assembly. 202 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 13 Voting Glasovanje Article 67 67. člen 1. Each member of the Economic and Social Council shall 1. Vsaka članica Ekonomskega in socialnega sveta ima have one vote. en glas. 2. Decisions of the Economic and Social Council shall be 2. Njegove odločitve se sprejemajo z večino navzočih made by a majority of the members present and voting. članic, ki glasujejo. Procedure Postopek Article 68 68. člen The Economic and Social Council shall set up commis- Ekonomski in socialni svet ustanavlja komisije za go- sions in economic and social fields and for the promotion of spodarsko in socialno področje, za spodbujanje spoštovanja human rights, and such other commissions as may be required človekovih pravic in druge, ki jih potrebuje za izvajanje svojih for the performance of its functions. nalog. Article 69 69. člen The Economic and Social Council shall invite any Member Ekonomski in socialni svet povabi članice Organizacije of the United Nations to participate, without vote, in its delibera- združenih narodov, da brez pravice glasovanja sodelujejo v tions on any matter of particular concern to that Member. njegovih razpravah o vprašanjih, ki te države posebej zadevajo. Article 70 70. člen The Economic and Social Council may make arrange- Ekonomski in socialni svet lahko predstavnikom speciali- ments for representatives of the specialized agencies to par- ziranih agencij omogoči, da brez pravice glasovanja sodelujejo ticipate, without vote, in its deliberations and in those of the v njegovih razpravah in razpravah komisij, ki jih je ustanovil, in commissions established by it, and for its representatives to svojim predstavnikom, da sodelujejo v razpravah specializira- participate in the deliberations of the specialized agencies. nih agencij. Article 71 71. člen The Economic and Social Council may make suitable ar- Ekonomski in socialni svet lahko poskrbi za posvete z ne- rangements for consultation with non-governmental organiza- vladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami iz njegove tions which are concerned with matters within its competence. pristojnosti. Po posvetu s samo članico Organizacije združenih Such arrangements may be made with international organiza- narodov se lahko posvetuje tudi z mednarodnimi in po potrebi tions and, where appropriate, with national organizations after državnimi organizacijami. consultation with the Member of the United Nations concerned. Article 72 72. člen 1. The Economic and Social Council shall adopt its own 1. Ekonomski in socialni svet sprejme poslovnik, skupaj s rules of procedure, including the method of selecting its Presi- postopkom izbire predsedujočega. dent. 2. The Economic and Social Council shall meet as re- 2. Ekonomski in socialni svet se sestaja po potrebi v skla- quired in accordance with its rules, which shall include provi- du s poslovnikom, ki vsebuje tudi določbo o sklicu zasedanj na sion for the convening of meetings on the request of a majority zahtevo večine njegovih članic. of its members. CHAPTER XI XI. POGLAVJE DECLARATION REGARDING NON-SELF-GOVERNING IZJAVA V ZVEZI Z OZEMLJI TERRITORIES BREZ SAMOUPRAVE Article 73 73. člen Members of the United Nations which have or assume Članice Organizacije združenih narodov, ki imajo ali pre- responsibilities for the administration of territories whose peo- vzamejo odgovornost upravljanja ozemelj, katerih ljudstva se ples have not yet attained a full measure of self-government še niso sposobna upravljati povsem sama, spoštujejo načelo, recognize the principle that the interests of the inhabitants of da so interesi prebivalcev teh ozemelj najpomembnejši, in these territories are paramount, and accept as a sacred trust prevzamejo obveznost čim bolj spodbujati blaginjo njihovih the obligation to promote to the utmost, within the system of prebivalcev v sistemu mednarodnega miru in varnosti, ki je international peace and security established by the present vzpostavljen z ustanovno listino, in v ta namen: Charter, the well-being of the inhabitants of these territories, and, to this end: a. to ensure, with due respect for the culture of the peo- a) ob spoštovanju kulture teh ljudstev zagotavljati nji- ples concerned, their political, economic, social, and educa- hov politični, gospodarski in socialni napredek ter napredek tional advancement, their just treatment, and their protection pri izobraževanju, njihovo pravično obravnavo in zaščito pred against abuses; zlorabami, b. to develop self-government, to take due account of the b) razvijati samoupravo, upoštevati politične težnje ljud- political aspirations of the peoples, and to assist them in the stev in jim pomagati izoblikovati neodvisne politične institucije progressive development of their free political institutions, ac- ob upoštevanju posebnosti ozemelj in ljudstev ter različnih cording to the particular circumstances of each territory and its stopenj razvoja, peoples and their varying stages of advancement; c. to further international peace and security; c) krepiti mednarodni mir in varnost, 203 Stran 14 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe d. to promote constructive measures of development, d) spodbujati tvorne razvojne ukrepe in raziskave ter to encourage research, and to cooperate with one another sodelovati druga z drugo in po potrebi tudi s specializiranimi and, when and where appropriate, with specialized interna- mednarodnimi organizacijami za uresničitev socialnih, gospo- tional bodies with a view to the practical achievement of the darskih in znanstvenih ciljev iz tega člena, social, economic, and scientific purposes set forth in this Article; and e. to transmit regularly to the Secretary-General for in- e) skladno z varnostnimi in ustavnimi omejitvami gene- formation purposes, subject to such limitation as security and ralnemu sekretarju redno pošiljati statistične in druge tehnične constitutional considerations may require, statistical and other podatke o gospodarskih in socialnih razmerah ter razmerah v information of a technical nature relating to economic, social, izobraževanju na ozemljih, za katera so odgovorne, razen če and educational conditions in the territories for which they are zanje ne veljajo določbe XII. in XIII. poglavja. respectively responsible other than those territories to which Chapters XII and XIII apply. Article 74 74. člen Members of the United Nations also agree that their policy Članice Organizacije združenih narodov se prav tako in respect of the territories to which this Chapter applies, no strinjajo, da mora njihova politika do ozemelj iz tega poglavja, less than in respect of their metropolitan areas, must be based enako kot do njihovih matičnih ozemelj, temeljiti na splošnem on the general principle of good-neighborliness, due account načelu dobrih sosedskih odnosov v socialnih, gospodarskih in being taken of the interests and well-being of the rest of the trgovinskih zadevah ob upoštevanju interesov in blaginje drugih world, in social, economic, and commercial matters. delov sveta. CHAPTER XII XII. POGLAVJE INTERNATIONAL TRUSTEESHIP SYSTEM MEDNARODNI SKRBNIŠKI SISTEM Article 75 75. člen The United Nations shall establish under its authority Organizacija združenih narodov vzpostavi mednarodni an international trusteeship system for the administration and skrbniški sistem v svoji pristojnosti za upravljanje in nadzor supervision of such territories as may be placed thereunder ozemelj, ki so lahko vanj vključena na podlagi poznejših spora- by subsequent individual agreements. These territories are zumov. V nadaljnjem besedilu se za ta ozemlja uporablja izraz hereinafter referred to as trust territories. skrbniška ozemlja. Article 76 76. člen The basic objectives of the trusteeship system, in ac- Osnovni namen skrbniškega sistema v skladu s cilji Or- cordance with the Purposes of the United Nations laid down in ganizacije združenih narodov iz 1. člena ustanovne listine je: Article 1 of the present Charter, shall be: a. to further international peace and security; a) krepiti mednarodni mir in varnost, b. to promote the political, economic, social, and educa- b) spodbujati politični, gospodarski in socialni napredek tional advancement of the inhabitants of the trust territories, prebivalcev skrbniških ozemelj in napredek njihovega izobra- and their progressive development towards self-government ževanja ter razvoj samouprave ali neodvisnosti ob upoštevanju or independence as may be appropriate to the particular cir- posebnosti ozemlja in njegovih ljudstev, njihovih svobodno cumstances of each territory and its peoples and the freely izraženih želja ter določb skrbniškega sporazuma, expressed wishes of the peoples concerned, and as may be provided by the terms of each trusteeship agreement; c. to encourage respect for human rights and for fun- c) spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih damental freedoms for all without distinction as to race, sex, svoboščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved, language, or religion, and to encourage recognition of the in ozaveščati o soodvisnosti vseh ljudstev sveta, interdependence of the peoples of the world; and d. to ensure equal treatment in social, economic, and d) zagotoviti enako obravnavo vseh članic Organizacije commercial matters for all Members of the United Nations and združenih narodov in njihovih državljanov v socialnih, gospo- their nationals, and also equal treatment for the latter in the darskih in trgovinskih zadevah ter njihovo enako obravnavo administration of justice, without prejudice to the attainment v sodnih postopkih, ne da bi vplivali na uresničevanje tega of the foregoing objectives and subject to the provisions of namena in ob upoštevanju določb 80. člena. Article 80. Article 77 77. člen 1. The trusteeship system shall apply to such territories 1. Skrbniški sistem se uporablja za ozemlja iz teh kate- in the following categories as may be placed thereunder by gorij, ki so lahko vanj vključena na podlagi skrbniških spora- means of trusteeship agreements: zumov: a. territories now held under mandate; a) ozemlja trenutno pod mandatom, b. territories which may be detached from enemy states b) ozemlja, oddvojena od sovražnih držav kot posledica as a result of the Second World War; and druge svetovne vojne, c. territories voluntarily placed under the system by states c) ozemlja, ki jih države, odgovorne za njihovo upravlja- responsible for their administration. nje, prostovoljno vključijo v ta sistem. 2. It will be a matter for subsequent agreement as to which 2. Poznejši sporazumi določajo, katera ozemlja iz nave- territories in the foregoing categories will be brought under the denih kategorij se vključijo v skrbniški sistem in pod katerimi trusteeship system and upon what terms. pogoji. 204 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 15 Article 78 78. člen The trusteeship system shall not apply to territories which Skrbniški sistem se ne uporablja za ozemlja, ki so spre- have become Members of the United Nations, relationship jeta v Organizacijo združenih narodov, v kateri odnosi temeljijo among which shall be based on respect for the principle of na spoštovanju načela enake suverenosti. sovereign equality. Article 79 79. člen The terms of trusteeship for each territory to be placed un- O pogojih skrbništva za ozemlje, ki se vključi v skrbniški der the trusteeship system, including any alteration or amend- sistem, in kakršnih koli spremembah se dogovorijo države, ki ment, shall be agreed upon by the states directly concerned, jih to neposredno zadeva, skupaj z državo, ki ima mandat nad including the mandatory power in the case of territories held ozemljem, če je ta članica Organizacije združenih narodov; under mandate by a Member of the United Nations, and shall pogoji se odobrijo v skladu s 83. in 85. členom. be approved as provided for in Articles 83 and 85. Article 80 80. člen 1. Except as may be agreed upon in individual trustee- 1. Razen če ni tako dogovorjeno v skrbniških sporazumih ship agreements, made under Articles 77, 79, and 81, placing za vključitev ozemlja v skrbniški sistem na podlagi 77., 79. in each territory under the trusteeship system, and until such 81. člena in vse dokler se ti sporazumi ne sklenejo, se nobena agreements have been concluded, nothing in this Chapter shall določba tega poglavja ne razlaga tako, kot da posredno ali be construed in or of itself to alter in any manner the rights neposredno kakor koli posega v pravice držav ali ljudstev ali whatsoever of any states or any peoples or the terms of exist- določbe obstoječih mednarodnih aktov, katerih pogodbenice so ing international instruments to which Members of the United posamezne članice Organizacije združenih narodov. Nations may respectively be parties. 2. Paragraph 1 of this Article shall not be interpreted 2. Razlogi iz prejšnjega odstavka niso podlaga za odla- as giving grounds for delay or postponement of the negotia- šanje ali zavlačevanje s pogajanji za sklenitev sporazumov, s tion and conclusion of agreements for placing mandated and katerimi se ozemlja pod mandatom in druga ozemlja vključijo v other territories under the trusteeship system as provided for skrbniški sistem na podlagi 77. člena. in Article 77. Article 81 81. člen The trusteeship agreement shall in each case include Skrbniški sporazum opredeli pogoje upravljanja skrbni- the terms under which the trust territory will be administered škega ozemlja in določi, kdo ga upravlja. V nadaljnjem besedilu and designate the authority which will exercise the adminis- je to uprava, ki jo lahko sestavlja ena ali več držav ali sama tration of the trust territory. Such authority, hereinafter called organizacija. the administering authority, may be one or more states or the Organization itself. Article 82 82. člen There may be designated, in any trusteeship agreement, Ne glede na posebni sporazum ali sporazume, sklenjene a strategic area or areas which may include part or all of the na podlagi 43. člena, lahko skrbniški sporazumi določajo tudi trust territory to which the agreement applies, without preju- strateško območje ali območja, ki lahko zajemajo celotno dice to any special agreement or agreements made under skrbniško ozemlje, za katero se sporazum uporablja, ali nje- Article 43. gov del. Article 83 83. člen 1. All functions of the United Nations relating to strategic 1. Naloge Organizacije združenih narodov v zvezi s stra- areas, including the approval of the terms of the trusteeship teškimi območji, skupaj z odobritvijo skrbniških sporazumov z agreements and of their alteration or amendment, shall be vsemi spremembami, opravlja Varnostni svet. exercised by the Security Council. 2. The basic objectives set forth in Article 76 shall be ap- 2. Za ljudstva vseh strateških območij velja osnovni na- plicable to the people of each strategic area. men iz 76. člena. 3. The Security Council shall, subject to the provisions of 3. Varnostnemu svetu lahko pri opravljanju nalog Orga- the trusteeship agreements and without prejudice to security nizacije združenih narodov po skrbniškem sistemu v zvezi s considerations, avail itself of the assistance of the Trusteeship političnimi, gospodarskimi in socialnimi zadevami ter zadevami Council to perform those functions of the United Nations under izobraževanja na strateških območjih pomaga Skrbniški svet ob the trusteeship system relating to political, economic, social, upoštevanju skrbniških sporazumov in ne glede na varnostne and educational matters in the strategic areas. zahteve. Article 84 84. člen It shall be the duty of the administering authority to ensure Uprava mora poskrbeti, da skrbniško ozemlje prispeva that the trust territory shall play its part in the maintenance of k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Za izvajanje international peace and security. To this end the administering obveznosti do Varnostnega sveta, ki jih v zvezi s tem prevza- authority may make use of volunteer forces, facilities, and as- me, ter za zagotovitev obrambe, reda in miru na skrbniškem sistance from the trust territory in carrying out the obligations ozemlju lahko uporabi njegove enote prostovoljcev, zmogljivosti towards the Security Council undertaken in this regard by the in podporo. administering authority, as well as for local defence and the maintenance of law and order within the trust territory. 205 Stran 16 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 85 85. člen 1. The functions of the United Nations with regard to trus- 1. Naloge Organizacije združenih narodov v zvezi s skrb- teeship agreements for all areas not designated as strategic, niškimi sporazumi o območjih, ki niso opredeljena kot stra- including the approval of the terms of the trusteeship agree- teška, skupaj z odobritvijo skrbniških sporazumov z vsemi ments and of their alteration or amendment, shall be exercised spremembami, opravlja Generalna skupščina. by the General Assembly. 2. The Trusteeship Council, operating under the authority 2. Pri opravljanju teh nalog ji pomaga Skrbniški svet, ki of the General Assembly, shall assist the General Assembly in deluje v njeni pristojnosti. carrying out these functions. CHAPTER XIII XIII. POGLAVJE THE TRUSTEESHIP COUNCIL SKRBNIŠKI SVET Composition Sestava Article 86 86. člen 1. The Trusteeship Council shall consist of the following 1. Skrbniški svet sestavljajo: Members of the United Nations: a. those Members administering trust territories; a) članice Organizacije združenih narodov, ki upravljajo skrbniška ozemlja, b. such of those Members mentioned by name in Article b) članice Organizacije združenih narodov, ki so poi- 23 as are not administering trust territories; and mensko naštete v 23. členu, vendar ne upravljajo skrbniških ozemelj, c. as many other Members elected for three-year terms by c) druge članice Organizacije združenih narodov, ki jih za the General Assembly as may be necessary to ensure that the tri leta izvoli Generalna skupščina, da zagotovi enakomerno total number of members of the Trusteeship Council is equally porazdeljeno sestavo Skrbniškega sveta med članicami, ki divided between those Members of the United Nations which upravljajo skrbniška ozemlja, in tistimi, ki jih ne. administer trust territories and those which do not. 2. Each member of the Trusteeship Council shall desig- 2. Vsaka članica Skrbniškega sveta vanj imenuje ustrezno nate one specially qualified person to represent it therein. usposobljenega predstavnika. Functions and Powers Naloge in pooblastila Article 87 87. člen The General Assembly and, under its authority, the Trus- Generalna skupščina in Skrbniški svet, ki je v njeni pristoj- teeship Council, in carrying out their functions, may: nosti, pri opravljanju svojih nalog: a. consider reports submitted by the administering au- a) obravnavata poročila, ki jih predloži uprava, thority; b. accept petitions and examine them in consultation with b) prejemata prošnje in jih preučujeta v posvetu z njo, the administering authority; c. provide for periodic visits to the respective trust territo- c) poskrbita za občasne obiske skrbniških ozemelj po ries at times agreed upon with the administering authority; and dogovoru z njo, d. take these and other actions in conformity with the d) opravljata te in druge dejavnosti v skladu s skrbniškimi terms of the trusteeship agreements. sporazumi. Article 88 88. člen The Trusteeship Council shall formulate a questionnaire Skrbniški svet sestavi vprašalnik o političnem, gospo- on the political, economic, social, and educational advance- darskem in socialnem napredku ter napredku na področju ment of the inhabitants of each trust territory, and the admin- izobraževanja prebivalcev skrbniškega ozemlja, uprava pa za istering authority for each trust territory within the competence vsako skrbniško ozemlje v pristojnosti Generalne skupščine na of the General Assembly shall make an annual report to the podlagi tega vprašalnika zanjo pripravi letno poročilo. General Assembly upon the basis of such questionnaire. Voting Glasovanje Article 89 89. člen 1. Each member of the Trusteeship Council shall have 1. Vsaka članica Skrbniškega sveta ima en glas. one vote. 2. Decisions of the Trusteeship Council shall be made by 2. Njegove odločitve se sprejemajo z večino navzočih a majority of the members present and voting. članic, ki glasujejo. Procedure Postopek Article 90 90. člen 1. The Trusteeship Council shall adopt its own rules of 1. Skrbniški svet sprejme poslovnik, skupaj z načinom procedure, including the method of selecting its President. izbire predsedujočega. 2. The Trusteeship Council shall meet as required in 2. Sestaja se v skladu s poslovnikom, ki vsebuje tudi accordance with its rules, which shall include provision for določbo o sklicu zasedanj na zahtevo večine njegovih članic. the convening of meetings on the request of a majority of its members. 206 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 17 Article 91 91. člen The Trusteeship Council shall, when appropriate, avail Skrbniški svet se po potrebi obrne po pomoč na Eko- itself of the assistance of the Economic and Social Council and nomski in socialni svet ter specializirane agencije v zadevah, of the specialized agencies in regard to matters with which they ki sodijo v njihovo pristojnost. are respectively concerned. CHAPTER XIV XIV. POGLAVJE THE INTERNATIONAL COURT OF JUSTICE MEDDRŽAVNO SODIŠČE Article 92 92. člen The International Court of Justice shall be the principal Meddržavno sodišče je glavni sodni organ Organizacije judicial organ of the United Nations. It shall function in accord- združenih narodov. Posluje v skladu s priloženim statutom, ki ance with the annexed Statute, which is based upon the Statute temelji na Statutu Stalnega meddržavnega sodišča in je sestav- of the Permanent Court of International Justice and forms an ni del ustanovne listine. integral part of the present Charter. Article 93 93. člen 1. All Members of the United Nations are ipso facto parties 1. Vse članice Organizacije združenih narodov so ipso to the Statute of the International Court of Justice. facto pogodbenice Statuta Meddržavnega sodišča. 2. A state which is not a Member of the United Nations 2. Država, ki ni članica Organizacije združenih narodov, may become a party to the Statute of the International Court lahko postane pogodbenica Statuta Meddržavnega sodišča of Justice on conditions to be determined in each case by the pod pogoji, ki jih določi Generalna skupščina na priporočilo General Assembly upon the recommendation of the Security Varnostnega sveta za vsak primer posebej. Council. Article 94 94. člen 1. Each Member of the United Nations undertakes to 1. Članice Organizacije združenih narodov se zavezujejo comply with the decision of the International Court of Justice in k spoštovanju odločitev Meddržavnega sodišča v primerih, v any case to which it is a party. katerih so stranke. 2. If any party to a case fails to perform the obligations 2. Če stranka ne izpolni obveznosti iz sodbe, se lahko incumbent upon it under a judgment rendered by the Court, the druga stranka obrne na Varnostni svet, ki lahko po svoji pre- other party may have recourse to the Security Council, which soji da priporočila ali odloči o potrebnih ukrepih za izvršitev may, if it deems necessary, make recommendations or decide sodbe. upon measures to be taken to give effect to the judgment. Article 95 95. člen Nothing in the present Charter shall prevent Members Nobena določba ustanovne listine članicam Organizacije of the United Nations from entrusting the solution of their dif- združenih narodov ne preprečuje, da bi reševanje svojih ne- ferences to other tribunals by virtue of agreements already in sporazumov zaupale drugim sodiščem na podlagi obstoječih existence or which may be concluded in the future. ali prihodnjih sporazumov. Article 96 96. člen 1. The General Assembly or the Security Council may 1. Generalna skupščina ali Varnostni svet lahko Meddr- request the International Court of Justice to give an advisory žavno sodišče zaprosi za svetovalno mnenje o pravnih vpra- opinion on any legal question. šanjih. 2. Other organs of the United Nations and specialized 2. Za svetovalno mnenje ga lahko o pravnih vprašanjih v agencies, which may at any time be so authorized by the Gen- zvezi s svojimi dejavnostmi zaprosijo tudi drugi organi Organi- eral Assembly, may also request advisory opinions of the Court zacije združenih narodov in specializirane agencije, kadar jih on legal questions arising within the scope of their activities. za to pooblasti Generalna skupščina. CHAPTER XV XV. POGLAVJE THE SECRETARIAT SEKRETARIAT Article 97 97. člen The Secretariat shall comprise a Secretary-General and Sekretariat sestavljajo generalni sekretar in osebje, ki ga such staff as the Organization may require. The Secretary- organizacija potrebuje. Generalnega sekretarja imenuje Gene- General shall be appointed by the General Assembly upon the ralna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta. Je najvišji recommendation of the Security Council. He shall be the chief uradnik organizacije. administrative officer of the Organization. Article 98 98. člen The Secretary-General shall act in that capacity in all Generalni sekretar opravlja to funkcijo na vseh zasedanjih meetings of the General Assembly, of the Security Council, Generalne skupščine, Varnostnega sveta, Ekonomskega in so- of the Economic and Social Council, and of the Trusteeship cialnega sveta in Skrbniškega sveta ter opravlja druge naloge, Council, and shall perform such other functions as are en- ki mu jih zaupajo ti organi. Za Generalno skupščino pripravlja trusted to him by these organs. The Secretary-General shall letna poročila o delu organizacije. make an annual report to the General Assembly on the work of the Organization. 207 Stran 18 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 99 99. člen The Secretary-General may bring to the attention of the Generalni sekretar lahko opozori Varnostni svet na kar Security Council any matter which in his opinion may threaten koli, kar bi lahko po njegovi presoji ogrozilo mednarodni mir the maintenance of international peace and security. in varnost. Article 100 100. člen 1. In the performance of their duties the Secretary-Gen- 1. Pri opravljanju svojih nalog generalni sekretar in osebje eral and the staff shall not seek or receive instructions from ne zahtevajo in ne prejemajo navodil vlad ali kogar koli drugega any government or from any other authority external to the zunaj organizacije. Vzdržijo se vsakršnih dejanj, ki bi lahko vpli- Organization. They shall refrain from any action which might vala na njihov položaj mednarodnih uradnikov, ki odgovarjajo reflect on their position as international officials responsible izključno organizaciji. only to the Organization. 2. Each Member of the United Nations undertakes to 2. Članice Organizacije združenih narodov se zavezujejo, respect the exclusively international character of the responsi- da bodo spoštovale mednarodni značaj pristojnosti generalne- bilities of the Secretary-General and the staff and not to seek to ga sekretarja in osebja ter da ne bodo poskusile vplivati nanje influence them in the discharge of their responsibilities. pri opravljanju njihovih nalog. Article 101 101. člen 1. The staff shall be appointed by the Secretary-General 1. Osebje imenuje generalni sekretar v skladu s predpisi under regulations established by the General Assembly. Generalne skupščine. 2. Appropriate staffs shall be permanently assigned to the 2. Ustrezno osebje se razporedi v Ekonomski in socialni Economic and Social Council, the Trusteeship Council, and, as svet, Skrbniški svet in po potrebi v druge organe Organizacije required, to other organs of the United Nations. These staffs združenih narodov. To osebje je del Sekretariata. shall form a part of the Secretariat. 3. The paramount consideration in the employment of 3. Glavno merilo pri zaposlovanju osebja in določanju the staff and in the determination of the conditions of service pogojev zaposlitve je potreba po čim večji učinkovitosti, uspo- shall be the necessity of securing the highest standards of ef- sobljenosti in poštenosti. Prav tako se upošteva čim širša ficiency, competence, and integrity. Due regard shall be paid to geografska porazdelitev. the importance of recruiting the staff on as wide a geographical basis as possible. CHAPTER XVI XVI. POGLAVJE MISCELLANEOUS PROVISIONS DRUGE DOLOČBE Article 102 102. člen 1. Every treaty and every international agreement entered 1. Vsako mednarodno pogodbo in sporazum, ki ga po za- into by any Member of the United Nations after the present četku veljavnosti ustanovne listine sklene članica Organizacije Charter comes into force shall as soon as possible be regis- združenih narodov, je treba čim prej registrirati pri Sekretariatu, tered with the Secretariat and published by it. ki ga nato objavi. 2. No party to any such treaty or international agreement 2. Pogodbenica mednarodne pogodbe ali sporazuma, ki which has not been registered in accordance with the provi- ni registriran v skladu s prejšnjim odstavkom, se pred organi sions of paragraph 1 of this Article may invoke that treaty or Organizacije združenih narodov nanj ne more sklicevati. agreement before any organ of the United Nations. Article 103 103. člen In the event of a conflict between the obligations of the Če so obveznosti članic Organizacije združenih narodov Members of the United Nations under the present Charter and po ustanovni listini v nasprotju z njihovimi obveznostmi po their obligations under any other international agreement, their drugih mednarodnih sporazumih, prevladajo obveznosti po obligations under the present Charter shall prevail. ustanovni listini. Article 104 104. člen The Organization shall enjoy in the territory of each of Organizacija ima na ozemlju članic pravno sposobnost, its Members such legal capacity as may be necessary for the potrebno za izpolnjevanje njenih nalog in ciljev. exercise of its functions and the fulfillment of its purposes. Article 105 105. člen 1. The Organization shall enjoy in the territory of each of 1. Organizacija na ozemlju članic uživa privilegije in imu- its Members such privileges and immunities as are necessary nitete, potrebne za uresničevanje njenih ciljev. for the fulfillment of its purposes. 2. Representatives of the Members of the United Na- 2. Predstavniki njenih članic in njeni uradniki uživajo pri- tions and officials of the Organization shall similarly enjoy vilegije in imunitete, potrebne za neodvisno opravljanje nalog, such privileges and immunities as are necessary for the povezanih z organizacijo. independent exercise of their functions in connection with the Organization. 3. The General Assembly may make recommendations 3. Generalna skupščina lahko izda priporočila za izvajanje with a view to determining the details of the application of para- prejšnjih dveh odstavkov ali v ta namen članicam Organizacije graphs 1 and 2 of this Article or may propose conventions to the združenih narodov predlaga sklenitev konvencij. Members of the United Nations for this purpose. 208 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 19 CHAPTER XVII XIII. POGLAVJE TRANSITIONAL SECURITY ARRANGEMENTS PREHODNE VARNOSTNE DOLOČBE Article 106 106. člen Pending the coming into force of such special agreements Do začetka veljavnosti posebnih sporazumov iz 43. člena, referred to in Article 43 as in the opinion of the Security Coun- ki Varnostnemu svetu po njegovi presoji omogočajo ukrepanje cil enable it to begin the exercise of its responsibilities under v skladu z 42. členom, se podpisnice Deklaracije štirih držav, Article 42, the parties to the Four-Nation Declaration, signed at podpisane v Moskvi 30. oktobra 1943, in Francija v skladu s pe- Moscow, October 30, 1943, and France, shall, in accordance tim odstavkom deklaracije posvetujejo med seboj in po potrebi with the provisions of paragraph 5 of that Declaration, consult z drugimi članicami Organizacije združenih narodov o skupnih with one another and as occasion requires with other Members ukrepih v imenu organizacije za ohranitev mednarodnega miru of the United Nations with a view to such joint action on behalf in varnosti. of the Organization as may be necessary for the purpose of maintaining international peace and security. Article 107 107. člen Nothing in the present Charter shall invalidate or preclude Nobena določba ustanovne listine ne razveljavi ali pre- action, in relation to any state which during the Second World prečuje ukrepov, ki jih zoper države, ki so bile med drugo War has been an enemy of any signatory to the present Char- svetovno vojno sovražnice podpisnic ustanovne listine, zaradi ter, taken or authorized as a result of that war by the Govern- vojne sprejmejo ali odobrijo odgovorne vlade. ments having responsibility for such action. CHAPTER XVIII XVIII. POGLAVJE AMENDMENTS SPREMEMBE Article 108 108. člen Amendments to the present Charter shall come into force Spremembe ustanovne listine začnejo veljati za vse čla- for all Members of the United Nations when they have been nice Organizacije združenih narodov, ko jih z dvotretjinsko adopted by a vote of two thirds of the members of the Gen- večino sprejmejo članice Generalne skupščine in ko jih v skla- eral Assembly and ratified in accordance with their respective du s svojimi ustavnimi postopki ratificirata dve tretjini članic constitutional processes by two thirds of the Members of the Organizacije združenih narodov, med njimi vse stalne članice United Nations, including all the permanent members of the Varnostnega sveta. Security Council. Article 109 109. člen 1. A General Conference of the Members of the United 1. Za pregled ustanovne listine se lahko skliče splo- Nations for the purpose of reviewing the present Charter may šna konferenca članic Organizacije združenih narodov; čas be held at a date and place to be fixed by a two-thirds vote of in kraj z dvotretjinsko večino potrdijo članice Generalne the members of the General Assembly and by a vote of any skupščine s podporo sedmih članic Varnostnega sveta. Na seven members of the Security Council. Each Member of the konferenci ima vsaka članica Organizacije združenih naro- United Nations shall have one vote in the conference. dov en glas. 2. Any alteration of the present Charter recommended 2. Spremembe ustanovne listine, ki na konferenci prej- by a two-thirds vote of the conference shall take effect when mejo dvotretjinsko podporo, začnejo veljati, ko jih v skladu ratified in accordance with their respective constitutional pro- s svojimi ustavnimi postopki ratificirata dve tretjini članic Or- cesses by two thirds of the Members of the United Nations ganizacije združenih narodov, med njimi vse stalne članice including all the permanent members of the Security Council. Varnostnega sveta. 3. If such a conference has not been held before the tenth 3. Če do desetega letnega zasedanja Generalne skup- annual session of the General Assembly following the coming ščine od začetka veljavnosti ustanovne listine konferenca ni into force of the present Charter, the proposal to call such a sklicana, se predlog za to uvrsti na dnevni red tega zasedanja, conference shall be placed on the agenda of that session of konferenca pa se skliče, če predlog podpre večina članic Ge- the General Assembly, and the conference shall be held if so neralne skupščine in sedem članic Varnostnega sveta. decided by a majority vote of the members of the General As- sembly and by a vote of any seven members of the Security Council. CHAPTER XIX XIX. POGLAVJE RATIFICATION AND SIGNATURE RATIFIKACIJA IN PODPIS Article 110 110. člen 1. The present Charter shall be ratified by the signatory 1. Ustanovno listino podpisnice ratificirajo v skladu s svo- states in accordance with their respective constitutional pro- jimi ustavnimi postopki. cesses. 2. The ratifications shall be deposited with the Govern- 2. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Združenih ment of the United States of America, which shall notify all držav Amerike, ki o deponiranju vsake listine o ratifikaciji ura- the signatory states of each deposit as well as the Secretary- dno obvesti podpisnice in generalnega sekretarja, potem ko General of the Organization when he has been appointed. je imenovan. 209 Stran 20 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 3. The present Charter shall come into force upon the 3. Ustanovna listina začne veljati, ko listine o ratifikaci- deposit of ratifications by the Republic of China, France, the ji deponirajo Francija, Republika Kitajska, Združene države Union of Soviet Socialist Republics, the United Kingdom of Amerike, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska Great Britain and Northern Ireland, and the United States of in Zveza sovjetskih socialističnih republik ter večina drugih pod- America, and by a majority of the other signatory states. A pisnic. Vlada Združenih držav Amerike nato sestavi zapisnik o protocol of the ratifications deposited shall thereupon be drawn deponiranih listinah o ratifikaciji in vsem podpisnicam pošlje up by the Government of the United States of America which njegovo kopijo. shall communicate copies thereof to all the signatory states. 4. The states signatory to the present Charter which ratify 4. Podpisnice ustanovne listine, ki to ratificirajo po začetku it after it has come into force will become original Members of njene veljavnosti, postanejo ustanovne članice Organizacije the United Nations on the date of the deposit of their respective združenih narodov z dnem deponiranja listine o ratifikaciji. ratifications. Article 111 111. člen The present Charter, of which the Chinese, French, Rus- Izvirnik ustanovne listine v kitajskem, francoskem, ru- sian, English, and Spanish texts are equally authentic, shall skem, angleškem in španskem jeziku, ki so med seboj enako remain deposited in the archives of the Government of the verodostojni, se hrani v arhivu vlade Združenih držav Amerike. United States of America. Duly certified copies thereof shall Ta overjene kopije pošlje vladam drugih podpisnic. be transmitted by that Government to the Governments of the other signatory states. IN FAITH WHEREOF the representatives of the Govern- V POTRDITEV TEGA so predstavniki vlad Združenih ments of the United Nations have signed the present Charter. narodov podpisali to ustanovno listino. DONE at the city of San Francisco the twenty-sixth day of SKLENJENO v San Franciscu šestindvajsetega junija June, one thousand nine hundred and forty-five. tisoč devetsto petinštirideset. 210 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 21 STATUTE STATUT OF THE INTERNATIONAL COURT OF JUSTICE MEDDRŽAVNEGA SODIŠČA Article 1 1. člen THE INTERNATIONAL COURT OF JUSTICE established MEDDRŽAVNO SODIŠČE, ki je ustanovljeno z Ustanov- by the Charter of the United Nations as the principal judicial no listino Organizacije združenih narodov kot njen glavni sodni organ of the United Nations shall be constituted and shall func- organ, se vzpostavi in deluje v skladu s statutom. tion in accordance with the provisions of the present Statute. CHAPTER I I. POGLAVJE ORGANIZATION OF THE COURT ORGANIZIRANOST SODIŠČA Article 2 2. člen The Court shall be composed of a body of independent Sodišče sestavljajo neodvisni sodniki, izvoljeni ne glede judges, elected regardless of their nationality from among na narodno pripadnost izmed oseb z velikim moralnim ugle- persons of high moral character, who possess the qualifica- dom, ki so ustrezno usposobljene za imenovanje na najvišje tions required in their respective countries for appointment to sodniške položaje v svojih državah ali so priznani strokovnjaki the highest judicial offices, or are jurisconsults of recognized za mednarodno pravo. competence in international law. Article 3 3. člen 1. The Court shall consist of fifteen members, no two of 1. Sodišče sestavlja petnajst članov, med katerimi ne sme whom may be nationals of the same state. biti dveh državljanov iste države. 2. A person who for the purposes of membership in the 2. Če se posameznik pri imenovanju za člana sodišča Court could be regarded as a national of more than one state lahko obravnava kot državljan več držav, se šteje, da je drža- shall be deemed to be a national of the one in which he ordinar- vljan tiste države, v kateri navadno uresničuje državljanske in ily exercises civil and political rights. politične pravice. Article 4 4. člen 1. The members of the Court shall be elected by the 1. Člane sodišča v skladu z določbami v nadaljevanju General Assembly and by the Security Council from a list of izvolita Generalna skupščina in Varnostni svet s seznama oseb, persons nominated by the national groups in the Permanent ki jih predlagajo nacionalne skupine pri Stalnem arbitražnem Court of Arbitration, in accordance with the following provi- sodišču. sions. 2. In the case of Members of the United Nations not 2. Če članice Organizacije združenih narodov nimajo represented in the Permanent Court of Arbitration, candidates predstavnika pri Stalnem arbitražnem sodišču, kandidate pre- shall be nominated by national groups appointed for this pur- dlagajo nacionalne skupine, ki jih za ta namen imenujejo njiho- pose by their governments under the same conditions as those ve vlade pod pogoji za člane Stalnega arbitražnega sodišča iz prescribed for members of the Permanent Court of Arbitration 44. člena Haaške konvencije o mirnem reševanju mednarodnih by Article 44 of the Convention of The Hague of 1907 for the sporov iz leta 1907. pacific settlement of international disputes. 3. The conditions under which a state which is a party 3. Če ni sklenjen poseben sporazum, pogoje za udeležbo to the present Statute but is not a Member of the United Na- pogodbenic statuta, ki niso članice Organizacije združenih na- tions may participate in electing the members of the Court rodov, pri volitvah članov sodišča določi Generalna skupščina shall, in the absence of a special agreement, be laid down na priporočilo Varnostnega sveta. by the General Assembly upon recommendation of the Se- curity Council. Article 5 5. člen 1. At least three months before the date of the election, 1. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov the Secretary-General of the United Nations shall address a najmanj tri mesece pred volitvami člane Stalnega arbitra- written request to the members of the Permanent Court of Ar- žnega sodišča, ki so državljani pogodbenic statuta, in člane bitration belonging to the states which are parties to the present nacionalnih skupin, imenovanih v skladu z drugim odstavkom Statute, and to the members of the national groups appointed 4. člena, pisno zaprosi, da v določenem roku prek nacionalnih under Article 4, paragraph 2, inviting them to undertake, within skupin predlagajo osebe, ki lahko prevzamejo dolžnosti člana a given time, by national groups, the nomination of persons in sodišča. a position to accept the duties of a member of the Court. 2. No group may nominate more than four persons, not 2. Skupina lahko predlaga največ štiri osebe, med more than two of whom shall be of their own nationality. In no katerimi sta lahko največ dve iz njene države. Število kan- case may the number of candidates nominated by a group be didatov, ki jih predlaga, je največ dvakrat večje od števila more than double the number of seats to be filled. prostih mest. Article 6 6. člen Before making these nominations, each national group Nacionalnim skupinam se priporoča, da se, preden pre- is recommended to consult its highest court of justice, its legal dlagajo kandidate, posvetujejo s svojimi najvišjimi sodišči, prav- faculties and schools of law, and its national academies and nimi fakultetami in izobraževalnimi ustanovami ter akademijami national sections of international academies devoted to the in oddelki mednarodnih akademij s področja prava. study of law. 211 Stran 22 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 7 7. člen 1. The Secretary-General shall prepare a list in alphabeti- 1. Generalni sekretar pripravi abecedni seznam tako pre- cal order of all the persons thus nominated. Save as provided in dlaganih kandidatov. Razen v primeru iz drugega odstavka Article 12, paragraph 2, these shall be the only persons eligible. 12. člena so lahko imenovane samo te osebe. 2. The Secretary-General shall submit this list to the Gen- 2. Seznam predloži Generalni skupščini in Varnostnemu eral Assembly and to the Security Council. svetu. Article 8 8. člen The General Assembly and the Security Council shall Pri volitvah članov sodišča Generalna skupščina in Var- proceed independently of one another to elect the members nostni svet delujeta neodvisno drug od drugega. of the Court. Article 9 9. člen At every election, the electors shall bear in mind not only Na volitvah elektorji upoštevajo usposobljenost posamez- that the persons to be elected should individually possess the nih kandidatov ter hkrati zastopanost osnovnih civilizacijskih qualifications required, but also that in the body as a whole the oblik in temeljnih pravnih sistemov v organu kot celoti. representation of the main forms of civilization and of the prin- cipal legal systems of the world should be assured. Article 10 10. člen 1. Those candidates who obtain an absolute majority of 1. Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo absolutno večino votes in the General Assembly and in the Security Council shall glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu. be considered as elected. 2. Any vote of the Security Council, whether for the elec- 2. Pri volitvah sodnikov ali imenovanju članov komisije tion of judges or for the appointment of members of the con- iz 12. člena so glasovi stalnih in nestalnih članic Varnostnega ference envisaged in Article 12, shall be taken without any sveta enakovredni. distinction between permanent and non-permanent members of the Security Council. 3. In the event of more than one national of the same state 3. Če absolutno večino glasov Generalne skupščine in obtaining an absolute majority of the votes both of the General Varnostnega sveta prejme več kot en državljan iste države, je Assembly and of the Security Council, the eldest of these only izvoljen starejši. shall be considered as elected. Article 11 11. člen If, after the first meeting held for the purpose of the elec- Če po prvem krogu volitev ostane eno ali več mest neza- tion, one or more seats remain to be filled, a second and, if sedenih, se skliče drugi in po potrebi tretji krog. necessary, a third meeting shall take place. Article 12 12. člen 1. If, after the third meeting, one or more seats still remain 1. Če niti po tretjem krogu ni zasedeno eno ali več mest, unfilled, a joint conference consisting of six members, three se lahko na zahtevo Generalne skupščine ali Varnostnega appointed by the General Assembly and three by the Security sveta kadar koli skliče skupna šestčlanska komisija, v katero Council, may be formed at any time at the request of either the vsak od njiju imenuje po tri člane in ki za vsako nezasedeno General Assembly or the Security Council, for the purpose of mesto z absolutno večino izvoli enega kandidata ter jima ga choosing by the vote of an absolute majority one name for each nato predloži v potrditev. seat still vacant, to submit to the General Assembly and the Security Council for their respective acceptance. 2. If the joint conference is unanimously agreed upon any 2. Komisija lahko kandidata, ki izpolnjuje predpisane po- person who fulfils the required conditions, he may be included goje in ga izbere soglasno, uvrsti na svoj seznam, čeprav ga ni in its list, even though he was not included in the list of nomina- na seznamu kandidatov iz 7. člena. tions referred to in Article 7. 3. If the joint conference is satisfied that it will not be 3. Če komisija oceni, da volitve ne bodo uspešne, že successful in procuring an election, those members of the izvoljeni člani sodišča v roku, ki ga določi Varnostni svet, na Court who have already been elected shall, within a period nezasedena mesta izberejo kandidate, ki imajo podporo Ge- to be fixed by the Security Council, proceed to fill the vacant neralne skupščine ali Varnostnega sveta. seats by selection from among those candidates who have obtained votes either in the General Assembly or in the Se- curity Council. 4. In the event of an equality of votes among the judges, 4. Ob enakem številu glasov ima odločilni glas najstarejši the eldest judge shall have a casting vote. sodnik. Article 13 13. člen 1. The members of the Court shall be elected for nine 1. Člani sodišča se volijo za devet let z možnostjo po- years and may be re-elected; provided, however, that of the novne izvolitve; petim sodnikom od tistih, izvoljenih na prvih judges elected at the first election, the terms of five judges volitvah, mandat poteče po treh, petim pa po šestih letih. shall expire at the end of three years and the terms of five more judges shall expire at the end of six years. 2. The judges whose terms are to expire at the end of the 2. Sodnike, ki jim mandat poteče po treh ali šestih letih, above-mentioned initial periods of three and six years shall be takoj po prvih volitvah z žrebom določi generalni sekretar. chosen by lot to be drawn by the Secretary-General immedi- ately after the first election has been completed. 212 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 23 3. The members of the Court shall continue to discharge 3. Člani sodišča naloge opravljajo, vse dokler njihovo me- their duties until their places have been filled. Though replaced, sto ni zapolnjeno. Kljub zamenjavi odprte primere dokončajo. they shall finish any cases which they may have begun. 4. In the case of the resignation of a member of the Court, 4. Član sodišča odstopno izjavo naslovi na predsednika the resignation shall be addressed to the President of the Court sodišča, ta pa jo pošlje generalnemu sekretarju. S tem zadnjim for transmission to the Secretary-General. This last notification obvestilom je mesto izpraznjeno. makes the place vacant. Article 14 14. člen Vacancies shall be filled by the same method as that laid Prosta mesta se zapolnijo na način, predpisan za prve down for the first election, subject to the following provision: the volitve, ob tem da generalni sekretar v enem mesecu po iz- Secretary-General shall, within one month of the occurrence praznitvi mesta pošlje zaprosila iz 5. člena, datum volitev pa of the vacancy, proceed to issue the invitations provided for določi Varnostni svet. in Article 5, and the date of the election shall be fixed by the Security Council. Article 15 15. člen A member of the Court elected to replace a member Mandat člana sodišča, izvoljenega namesto člana, ki mu whose term of office has not expired shall hold office for the mandat še ni potekel, traja do izteka mandata njegovega pred- remainder of his predecessor's term. hodnika. Article 16 16. člen 1. No member of the Court may exercise any political or 1. Član sodišča ne sme opravljati politične ali upravne administrative function, or engage in any other occupation of a funkcije ali kakršne koli druge poklicne dejavnosti. professional nature. 2. Any doubt on this point shall be settled by the decision 2. Kadar o tem obstaja dvom, o zadevi odloči sodišče. of the Court. Article 17 17. člen 1. No member of the Court may act as agent, counsel, or 1. Član sodišča ne sme biti zastopnik, svetovalec ali od- advocate in any case. vetnik v nobenem primeru. 2. No member may participate in the decision of any case 2. Član sodišča ne sme odločati v primerih, v katerih je bil in which he has previously taken part as agent, counsel, or pred tem zastopnik, svetovalec ali odvetnik ene od strank, član advocate for one of the parties, or as a member of a national državnega ali mednarodnega sodišča, preiskovalne komisije ali or international court, or of a commission of enquiry, or in any je imel kakršno koli drugo funkcijo. other capacity. 3. Any doubt on this point shall be settled by the decision 3. Kadar o tem obstaja dvom, o zadevi odloči sodišče. of the Court. Article 18 18. člen 1. No member of the Court can be dismissed unless, in 1. Član sodišča ne more biti razrešen, razen če po the unanimous opinion of the other members, he has ceased soglasni presoji drugih članov več ne izpolnjuje zahtevanih to fulfil the required conditions. pogojev. 2. Formal notification thereof shall be made to the Secre- 2. Generalnega sekretarja o tem uradno obvesti sodni tary-General by the Registrar. tajnik. 3. This notification makes the place vacant. 3. S tem uradnim obvestilom je mesto izpraznjeno. Article 19 19. člen The members of the Court, when engaged on the busi- Člani sodišča pri opravljanju svojih nalog uživajo diplo- ness of the Court, shall enjoy diplomatic privileges and im- matske privilegije in imunitete. munities. Article 20 20. člen Every member of the Court shall, before taking up his Pred prevzemom dolžnosti člani sodišča javno slove- duties, make a solemn declaration in open court that he will sno izjavijo, da bodo svoje naloge opravljali nepristransko in exercise his powers impartially and conscientiously. vestno. Article 21 21. člen 1. The Court shall elect its President and Vice-President 1. Sodišče izvoli predsednika in podpredsednika za tri leta for three years; they may be re-elected. z možnostjo ponovne izvolitve. 2. The Court shall appoint its Registrar and may provide 2. Imenuje tudi sodnega tajnika in drugo potrebno stro- for the appointment of such other officers as may be necessary. kovno osebje. Article 22 22. člen 1. The seat of the Court shall be established at The 1. Sedež sodišča je v Haagu. Kadar presodi, da je to Hague. This, however, shall not prevent the Court from sitting potrebno, lahko zaseda in svoje naloge opravlja tudi drugje. and exercising its functions elsewhere whenever the Court considers it desirable. 2. The President and the Registrar shall reside at the seat 2. Predsednik in sodni tajnik imata prostore na sedežu of the Court. sodišča. 213 Stran 24 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 23 23. člen 1. The Court shall remain permanently in session, except 1. Sodišče zaseda stalno, razen med sodnimi počitnicami, during the judicial vacations, the dates and duration of which katerih datum in trajanje določi samo. shall be fixed by the Court. 2. Members of the Court are entitled to perodic leave, the 2. Člani sodišča so upravičeni do rednega dopusta, kate- dates and duration of which shall be fixed by the Court, hav- rega datum in trajanje določi sodišče ob upoštevanju razdalje ing in mind the distance between The Hague and the home of med Haagom in prebivališčem posameznega sodnika. each judge. 3. Members of the Court shall be bound, unless they are 3. Razen med dopustom, zaradi bolezni ali drugih resnih on leave or prevented from attending by illness or other serious razlogov, o katerih se obvesti predsednik, morajo biti člani so- reasons duly explained to the President, to hold themselves dišča temu ves čas na voljo. permanently at the disposal of the Court. Article 24 24. člen 1. If, for some special reason, a member of the Court con- 1. Če zaradi kakšnega posebnega razloga član sodišča siders that he should not take part in the decision of a particular meni, da v nekem primeru ne bi smel odločati, o tem obvesti case, he shall so inform the President. predsednika. 2. If the President considers that for some special reason 2. Če predsednik meni, da član sodišča zaradi kakšnega one of the members of the Court should not sit in a particular posebnega razloga ne bi smel sodelovati pri obravnavi nekega case, he shall give him notice accordingly. primera, ga o tem uradno obvesti. 3. If in any such case the member of the Court and the 3. Če se član in predsednik o tem ne strinjata, o zadevi President disagree, the matter shall be settled by the decision odloči sodišče. of the Court. Article 25 25. člen 1. The full Court shall sit except when it is expressly pro- 1. Sodišče zaseda v polni sestavi, razen če statut ne vided otherwise in the present Statute. določa drugače. 2. Subject to the condition that the number of judges 2. Če razpoložljivih sodnikov za sestavo sodišča ni manj available to constitute the Court is not thereby reduced below kot enajst, lahko poslovnik sodišča izmenično in glede na eleven, the Rules of the Court may provide for allowing one or okoliščine enega ali več sodnikov oprosti navzočnosti na more judges, according to circumstances and in rotation, to be obravnavi. dispensed from sitting. 3. A quorum of nine judges shall suffice to constitute the 3. Za sestavo sodišča zadošča devet sodnikov. Court. Article 26 26. člen 1. The Court may from time to time form one or more 1. Za posebne kategorije primerov, kot so delovnopravni chambers, composed of three or more judges as the Court in prometno-komunikacijski, lahko sodišče oblikuje enega ali may determine, for dealing with particular categories of cases; več senatov, ki jih sestavljajo trije ali več sodnikov, kakor določi for example, labor cases and cases relating to transit and com- samo. munications. 2. The Court may at any time form a chamber for dealing 2. Oblikuje lahko tudi senat za obravnavo posameznega with a particular case. The number of judges to constitute such primera. Število sodnikov v njem določi sodišče s soglasjem a chamber shall be determined by the Court with the approval strank. of the parties. 3. Cases shall be heard and determined by the chambers 3. Senati iz tega člena primere obravnavajo in o njih od- provided for in this Article if the parties so request. ločajo na zahtevo strank. Article 27 27. člen A judgment given by any of the chambers provided for Šteje se, da je sodba senatov iz 26. in 29. člena sodba in Articles 26 and 29 shall be considered as rendered by the sodišča. Court. Article 28 28. člen The chambers provided for in Articles 26 and 29 may, Senati iz 26. in 29. člena lahko s soglasjem strank zase- with the consent of the parties, sit and exercise their functions dajo in opravljajo svoje naloge zunaj Haaga. elsewhere than at The Hague. Article 29 29. člen With a view to the speedy despatch of business, the Court Sodišče za hitrejšo obravnavo primerov vsako leto obli- shall form annually a chamber composed of five judges which, kuje senat petih sodnikov, ki lahko na zahtevo strank primere at the request of the parties, may hear and determine cases by obravnava in o njih odloča po skrajšanem postopku. Poleg tega summary procedure. In addition, two judges shall be selected se izbereta dva nadomestna sodnika namesto tistih, ki se ne for the purpose of replacing judges who find it impossible to sit. morejo udeležiti obravnave. Article 30 30. člen 1. The Court shall frame rules for carrying out its func- 1. Sodišče oblikuje pravila za opravljanje svojih nalog. tions. In particular, it shall lay down rules of procedure. Sprejme svoj poslovnik. 2. The Rules of the Court may provide for assessors to 2. Poslovnik sodišča lahko dopušča možnost, da se sit with the Court or with any of its chambers, without the right obravnav sodišča ali senatov udeležujejo tudi sodniki porotniki, to vote. vendar brez pravice glasovanja. 214 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 25 Article 31 31. člen 1. Judges of the nationality of each of the parties shall 1. Sodniki, ki so državljani strank, imajo pravico do sode- retain their right to sit in the case before the Court. lovanja pri obravnavi primera. 2. If the Court includes upon the Bench a judge of the 2. Če sodišče v senat vključi sodnika, ki je državljan ene nationality of one of the parties, any other party may choose od strank, lahko druge stranke izberejo osebo, ki bo sodnik v a person to sit as judge. Such person shall be chosen prefer- primeru. To je po možnosti eden od predlaganih kandidatov iz ably from among those persons who have been nominated as 4. in 5. člena. candidates as provided in Articles 4 and 5. 3. If the Court includes upon the Bench no judge of the 3. Če sodišče v senat ne vključi sodnikov, ki so državljani nationality of the parties, each of these parties may proceed to strank, lahko vsaka od strank izbere sodnika v skladu s prej- choose a judge as provided in paragraph 2 of this Article. šnjim odstavkom. 4. The provisions of this Article shall apply to the case of 4. Določbe tega člena veljajo za primere iz 26. in 29. čle- Articles 26 and 29. In such cases, the President shall request na. V teh primerih predsednik zaprosi enega ali po potrebi dva one or, if necessary, two of the members of the Court forming člana sodišča v senatu, da odstopita mesto članu sodišča, ki je the chamber to give place to the members of the Court of the državljan stranke, če tega ni ali se obravnave ne more udeležiti, nationality of the parties concerned, and, failing such, or if they pa sodniku, ki ga posebej za ta primer izberejo stranke. are unable to be present, to the judges specially chosen by the parties. 5. Should there be several parties in the same interest, 5. Stranke z istim interesom se za namen prejšnjih določb they shall, for the purpose of the preceding provisions, be obravnavajo kot ena stranka. Kadar o tem obstaja dvom, o reckoned as one party only. Any doubt upon this point shall be zadevi odloči sodišče. settled by the decision of the Court. 6. Judges chosen as laid down in paragraphs 2, 3, and 6. Sodniki, izbrani v skladu z drugim, tretjim in četrtim 4 of this Article shall fulfil the conditions required by Articles 2, odstavkom, morajo izpolnjevati pogoje iz 2. člena, drugega 17 (paragraph 2), 20, and 24 of the present Statute. They shall odstavka 17. člena ter 20. in 24. člena statuta. Pri odločanju so take part in the decision on terms of complete equality with enakopravni z drugimi sodniki. their colleagues. Article 32 32. člen 1. Each member of the Court shall receive an annual 1. Člani sodišča prejemajo letno plačo. salary. 2. The President shall receive a special annual allowance. 2. Predsednik prejema poseben letni dodatek. 3. The Vice-President shall receive a special allowance 3. Podpredsednik prejema poseben dodatek za vsak dan for every day on which he acts as President. nadomeščanja predsednika. 4. The judges chosen under Article 31, other than mem- 4. Sodniki, ki so izbrani v skladu z 31. členom in niso člani bers of the Court, shall receive compensation for each day on sodišča, prejemajo honorar za vsak dan opravljanja nalog. which they exercise their functions. 5. These salaries, allowances, and compensation shall 5. Znesek plač, dodatkov in honorarjev določi Generalna be fixed by the General Assembly. They may not be decreased skupščina. Med mandatom se ta ne sme zmanjšati. during the term of office. 6. The salary of the Registrar shall be fixed by the General 6. Plačo sodnega tajnika določi Generalna skupščina na Assembly on the proposal of the Court. predlog sodišča. 7. Regulations made by the General Assembly shall fix 7. Pogoji za pokojnine članov sodišča in sodnega tajnika the conditions under which retirement pensions may be given ter pogoji za povračilo njihovih potnih stroškov so določeni v to members of the Court and to the Registrar, and the condi- predpisih Generalne skupščine. tions under which members of the Court and the Registrar shall have their traveling expenses refunded. 8. The above salaries, allowances, and compensation 8. Plače, dodatki in honorarji niso obdavčeni. shall be free of all taxation. Article 33 33. člen The expenses of the Court shall be borne by the United Stroške sodišča krije Organizacija združenih narodov, Nations in such a manner as shall be decided by the General kakor to določi Generalna skupščina. Assembly. CHAPTER II II. POGLAVJE COMPETENCE OF THE COURT PRISTOJNOST SODIŠČA Article 34 34. člen 1. Only states may be parties in cases before the Court. 1. Stranke v primerih pred sodiščem so lahko samo države. 2. The Court, subject to and in conformity with its Rules, 2. V skladu s poslovnikom lahko sodišče mednarodne may request of public international organizations information organizacije zaprosi za podatke v zvezi s primerom, ki ga relevant to cases before it, and shall receive such information obravnava, in sprejema tudi tiste, ki jih te predložijo na lastno presented by such organizations on their own initiative. pobudo. 3. Whenever the construction of the constituent instru- 3. Kadar se primer pred sodiščem nanaša na razlago ment of a public international organization or of an international ustanovnega akta mednarodne organizacije ali mednarodne convention adopted thereunder is in question in a case before konvencije, sprejete v skladu z njim, sodni tajnik o tem pisno the Court, the Registrar shall so notify the public international obvesti vpleteno mednarodno organizacijo in ji pošlje kopijo organization concerned and shall communicate to it copies of gradiva. all the written proceedings. 215 Stran 26 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 35 35. člen 1. The Court shall be open to the states parties to the 1. Na sodišče se lahko obrnejo pogodbenice statuta. present Statute. 2. The conditions under which the Court shall be open to 2. Pogoje, pod katerimi se lahko na sodišče obrnejo druge other states shall, subject to the special provisions contained države, določi Varnostni svet ob upoštevanju posebnih določb in treaties in force, be laid down by the Security Council, but in veljavnih mednarodnih pogodb, vendar te zaradi tega pred no case shall such conditions place the parties in a position of sodiščem ne smejo biti v neenakopravnem položaju. inequality before the Court. 3. When a state which is not a Member of the United Na- 3. Kadar je stranka v primeru nečlanica Organizacije tions is a party to a case, the Court shall fix the amount which združenih narodov, sodišče določi njen delež stroškov. To ne that party is to contribute towards the expenses of the Court. velja, če ta že nosi del stroškov sodišča. This provision shall not apply if such state is bearing a share of the expenses of the Court. Article 36 36. člen 1. The jurisdiction of the Court comprises all cases which 1. Sodišče je pristojno za vse primere, ki mu jih predložijo the parties refer to it and all matters specially provided for in stranke, in zadeve iz Ustanovne listine Organizacije združenih the Charter of the United Nations or in treaties and conventions narodov ali veljavnih mednarodnih pogodb in dogovorov. in force. 2. The states parties to the present Statute may at any 2. Pogodbenice statuta lahko kadar koli izjavijo, da je time declare that they recognize as compulsory ipso facto and v zvezi z državo, ki je sprejela isto obveznost, sodišče brez without special agreement, in relation to any other state accept- posebnega sporazuma obvezno pristojno za vse pravne spore ing the same obligation, the jurisdiction of the Court in all legal glede: disputes concerning: a. the interpretation of a treaty; a) razlage mednarodnih pogodb, b. any question of international law; b) vprašanj mednarodnega prava, c. the existence of any fact which, if established, would c) dejstev, ki bi, če bi bila ugotovljena, pomenila kršitev constitute a breach of an international obligation; mednarodnih obveznosti, d. the nature or extent of the reparation to be made for the d) oblike ali obsega odškodnine v primeru nespoštovanja breach of an international obligation. mednarodne obveznosti. 3. The declarations referred to above may be made un- 3. Te izjave se lahko dajo brez pogojevanja, ali ob pogoju conditionally or on condition of reciprocity on the part of several vzajemnosti med več ali določenimi državami, ali za neko or certain states, or for a certain time. obdobje. 4. Such declarations shall be deposited with the Secre- 4. Hranijo se pri generalnem sekretarju Organizacije zdru- tary-General of the United Nations, who shall transmit copies ženih narodov, ki nato njihove kopije pošlje pogodbenicam thereof to the parties to the Statute and to the Registrar of the statuta in sodnemu tajniku. Court. 5. Declarations made under Article 36 of the Statute of the 5. Med pogodbenicami statuta velja, da se na podlagi še Permanent Court of International Justice and which are still in veljavnih izjav, danih v skladu s 36. členom Statuta Stalnega force shall be deemed, as between the parties to the present meddržavnega sodišča, sprejme obvezna pristojnost Meddr- Statute, to be acceptances of the compulsory jurisdiction of the žavnega sodišča do izteka obdobja iz izjav in v skladu z njiho- International Court of Justice for the period which they still have vimi določbami. to run and in accordance with their terms. 6. In the event of a dispute as to whether the Court has 6. V sporih glede pristojnosti odloča sodišče. jurisdiction, the matter shall be settled by the decision of the Court. Article 37 37. člen Whenever a treaty or convention in force provides for Kadar iz veljavne mednarodne pogodbe ali dogovora reference of a matter to a tribunal to have been instituted by the izhaja, da se zadeva predloži razsodišču, ki ga je ustanovilo League of Nations, or to the Permanent Court of International Društvo narodov, ali Stalnemu meddržavnemu sodišču, se Justice, the matter shall, as between the parties to the present zadeva med pogodbenicami statuta predloži v obravnavo Med- Statute, be referred to the International Court of Justice. državnemu sodišču. Article 38 38. člen 1. The Court, whose function is to decide in accordance 1. Sodišče, katerega naloga je v skladu z mednarodnim with international law such disputes as are submitted to it, shall pravom odločati o sporih, ki so mu predloženi, uporablja: apply: a. international conventions, whether general or particu- a) splošne ali posebne mednarodne konvencije, s katerimi lar, establishing rules expressly recognized by the contesting so določena pravila, ki jih priznavajo države v sporu, states; b. international custom, as evidence of a general practice b) mednarodne običaje, ki so kot ustaljeni načini ravnanja accepted as law; priznani kot pravo, c. the general principles of law recognized by civilized c) splošna pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani na- nations; rodi, d. subject to the provisions of Article 59, judicial decisions d) sodne odločbe in nauke najbolj uglednih strokovnjakov and the teachings of the most highly qualified publicists of the za mednarodno pravo iz različnih narodov kot pomoč pri dolo- various nations, as subsidiary means for the determination of čanju pravil, ob upoštevanju 59. člena. rules of law. 2. This provision shall not prejudice the power of the Court 2. Ta določba ne vpliva na pravico sodišča, da odloča po to decide a case ex aequo et bono, if the parties agree thereto. načelu ex aequo et bono, če se stranke s tem strinjajo. 216 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 27 CHAPTER III III. POGLAVJE PROCEDURE POSTOPEK Article 39 39. člen 1. The official languages of the Court shall be French and 1. Uradna jezika sodišča sta francoščina in angleščina. English. If the parties agree that the case shall be conducted in Če se stranke dogovorijo, da obravnava poteka v francoščini, French, the judgment shall be delivered in French. If the parties se sodba izreče v francoščini. Če se stranke dogovorijo, da agree that the case shall be conducted in English, the judgment obravnava poteka v angleščini, se sodba izreče v angleščini. shall be delivered in English. 2. In the absence of an agreement as to which language 2. Če dogovora o tem ni, lahko stranke pri zagovoru shall be employed, each party may, in the pleadings, use the uporabljajo katerega koli od obeh jezikov, sodišče pa odločitev language which it prefers; the decision of the Court shall be izreče v francoščini in angleščini. V tem primeru tudi določi, given in French and English. In this case the Court shall at the katero besedilo prevlada. same time determine which of the two texts shall be considered as authoritative. 3. The Court shall, at the request of any party, authorize a 3. Sodišče lahko stranki na njeno prošnjo dovoli uporabo language other than French or English to be used by that party. drugega jezika, ki ni francoščina ali angleščina. Article 40 40. člen 1. Cases are brought before the Court, as the case may 1. Odvisno od primera se zadeve sodišču predložijo s be, either by the notification of the special agreement or by a priglasitvijo posebnega sporazuma ali s pisnim zahtevkom, written application addressed to the Registrar. In either case naslovljenim na sodnega tajnika. V obeh primerih se navedejo the subject of the dispute and the parties shall be indicated. stranke in predmet spora. 2. The Registrar shall forthwith communicate the applica- 2. Sodni tajnik zahtevek takoj pošlje vsem vpletenim. tion to all concerned. 3. He shall also notify the Members of the United Nations 3. Prav tako prek generalnega sekretarja obvesti članice through the Secretary-General, and also any other states enti- Organizacije združenih narodov in druge države, ki imajo pra- tled to appear before the Court. vico nastopiti pred sodiščem. Article 41 41. člen 1. The Court shall have the power to indicate, if it consid- 1. Glede na okoliščine sodišče lahko določi začasne ers that circumstances so require, any provisional measures ukrepe, ki jih je treba sprejeti za ohranitev pravic posamezne which ought to be taken to preserve the respective rights of stranke. either party. 2. Pending the final decision, notice of the measures 2. Še pred končno odločitvijo se o predlaganih ukrepih suggested shall forthwith be given to the parties and to the takoj obvestijo stranke in Varnostni svet. Security Council. Article 42 42. člen 1. The parties shall be represented by agents. 1. Stranke zastopajo zastopniki. 2. They may have the assistance of counsel or advocates 2. Pred sodiščem so jim lahko v pomoč svetovalci ali before the Court. odvetniki. 3. The agents, counsel, and advocates of parties before 3. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred sodiščem the Court shall enjoy the privileges and immunities necessary uživajo privilegije in imunitete, potrebne za neodvisno opravlja- to the independent exercise of their duties. nje njihovih nalog. Article 43 43. člen 1. The procedure shall consist of two parts: written and oral. 1. Postopek ima dva dela: pisnega in ustnega. 2. The written proceedings shall consist of the commu- 2. Deli pisnega postopka so argumentacija, protiargumen- nication to the Court and to the parties of memorials, counter- tacija in po potrebi odgovor, ki se predloži sodišču in strankam, memorials and, if necessary, replies; also all papers and docu- ter vse dokazno gradivo in dokumentacija. ments in support. 3. These communications shall be made through the 3. Predložijo se sodnemu tajniku v zaporedju in rokih, ki Registrar, in the order and within the time fixed by the Court. jih določi sodišče. 4. A certified copy of every document produced by one 4. Stranka prejme overjene kopije vseh dokumentov, ki jih party shall be communicated to the other party. predloži druga stranka. 5. The oral proceedings shall consist of the hearing by the 5. Ustni postopek sestavljajo zaslišanja prič, izvedencev, Court of witnesses, experts, agents, counsel, and advocates. zastopnikov, svetovalcev in odvetnikov. Article 44 44. člen 1. For the service of all notices upon persons other than 1. Za vročitev obvestil osebam, ki niso zastopniki, sveto- the agents, counsel, and advocates, the Court shall apply direct valci ali odvetniki, sodišče neposredno zaprosi vlado države, to the government of the state upon whose territory the notice na katere ozemlju se izvede vročitev. has to be served. 2. The same provision shall apply whenever steps are to 2. Enako velja za ugotavljanje dokazov na kraju samem. be taken to procure evidence on the spot. Article 45 45. člen The hearing shall be under the control of the President or, Obravnavo vodi predsednik ali, če ta ni na voljo, podpred- if he is unable to preside, of the Vice-President; if neither is able sednik; če noben od njiju ni na voljo, jo vodi najstarejši sodnik. to preside, the senior judge present shall preside. 217 Stran 28 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Article 46 46. člen The hearing in Court shall be public, unless the Court Obravnave so javne, razen če sodišče ne odloči dru- shall decide otherwise, or unless the parties demand that the gače ali če stranke ne zahtevajo, da je obravnava zaprta public be not admitted. za javnost. Article 47 47. člen 1. Minutes shall be made at each hearing and signed by 1. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta the Registrar and the President. sodni tajnik in predsednik. 2. These minutes alone shall be authentic. 2. Verodostojen je samo ta zapisnik. Article 48 48. člen The Court shall make orders for the conduct of the case, Sodišče odloči o poteku postopka, obliki in roku sklepnih shall decide the form and time in which each party must con- izjav ter poskrbi za zbiranje dokazov. clude its arguments, and make all arrangements connected with the taking of evidence. Article 49 49. člen The Court may, even before the hearing begins, call upon Še pred začetkom obravnave lahko sodišče zastopnike the agents to produce any document or to supply any explana- pozove k predložitvi dokumentacije ali obrazložitev. O odklonitvi tions. Formal note shall be taken of any refusal. se sestavi uradni zaznamek. Article 50 50. člen The Court may, at any time, entrust any individual, body, Sodišče lahko posamezniku, nekemu organu, uradu, ko- bureau, commission, or other organization that it may select, misiji ali drugi organizaciji kadar koli zaupa izvedbo preiskave with the task of carrying out an enquiry or giving an expert ali jih zaprosi za strokovno mnenje. opinion. Article 51 51. člen During the hearing any relevant questions are to be put Na obravnavi se vprašanja pričam in izvedencem za- to the witnesses and experts under the conditions laid down stavljajo pod pogoji, ki jih sodišče določi v poslovniku iz by the Court in the rules of procedure referred to in Article 30. 30. člena. Article 52 52. člen After the Court has received the proofs and evidence Po izteku roka za oddajo dokazov sodišče zavrne dodatne within the time specified for the purpose, it may refuse to accept ustne ali pisne dokaze strank, razen če se druga stran s tem any further oral or written evidence that one party may desire ne strinja. to present unless the other side consents. Article 53 53. člen 1. Whenever one of the parties does not appear before 1. Kadar se ena stranka ne udeleži obravnave ali se ne the Court, or fails to defend its case, the other party may call zagovarja, lahko druga stranka pozove sodišče, naj odloči v upon the Court to decide in favor of its claim. korist njenega zahtevka. 2. The Court must, before doing so, satisfy itself, not only 2. Pred tem se mora sodišče izreči za pristojno po 36. in that it has jurisdiction in accordance with Articles 36 and 37, but 37. členu ter o pravni in stvarni utemeljenosti zahtevka. also that the claim is well founded in fact and law. Article 54 54. člen 1. When, subject to the control of the Court, the agents, 1. Ko zastopniki, svetovalci in odvetniki sklenejo zagovor counsel, and advocates have completed their presentation of na sodišču, predsednik razglasi konec obravnave. the case, the President shall declare the hearing closed. 2. The Court shall withdraw to consider the judgment. 2. Sodišče nato odloča. 3. The deliberations of the Court shall take place in private 3. Odločanje je tajno in zaprto za javnost. and remain secret. Article 55 55. člen 1. All questions shall be decided by a majority of the 1. O zadevah se odloča z večino navzočih sodnikov. judges present. 2. In the event of an equality of votes, the President or the 2. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas judge who acts in his place shall have a casting vote. predsednik ali sodnik, ki ga nadomešča. Article 56 56. člen 1. The judgment shall state the reasons on which it is 1. Sodba vsebuje obrazložitev. based. 2. It shall contain the names of the judges who have taken 2. Vsebuje tudi imena sodnikov, ki so odločali. part in the decision. Article 57 57. člen If the judgment does not represent in whole or in part the Če sodba delno ali v celoti ne izraža soglasnega mne- unanimous opinion of the judges, any judge shall be entitled to nja sodnikov, imajo posamezni sodniki pravico do ločenega deliver a separate opinion. mnenja. 218 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe Št. 1 / 6. 1. 2014 / Stran 29 Article 58 58. člen The judgment shall be signed by the President and by the Sodbo podpišeta predsednik in sodni tajnik. Potem ko se Registrar. It shall be read in open court, due notice having been z njo seznanijo zastopniki, se javno razglasi. given to the agents. Article 59 59. člen The decision of the Court has no binding force except Odločitve sodišča niso zavezujoče, razen za stranke v between the parties and in respect of that particular case. primeru in primer sam. Article 60 60. člen The judgment is final and without appeal. In the event of Sodba je pravnomočna in nanjo ni pritožbe. V sporih gle- dispute as to the meaning or scope of the judgment, the Court de pomena ali področja uporabe sodbe da na zahtevo strank shall construe it upon the request of any party. razlago sodišče. Article 61 61. člen 1. An application for revision of a judgment may be made 1. Zahteva za obnovo postopka je mogoča samo na pod- only when it is based upon the discovery of some fact of such lagi novega dejstva, ki bi lahko bilo odločilnega pomena in s a nature as to be a decisive factor, which fact was, when the katerim niti sodišče niti stranka, ki zahteva obnovo postopka, judgment was given, unknown to the Court and also to the party ob izreku sodbe nista bila seznanjena, vendar samo če to ni claiming revision, always provided that such ignorance was not posledica malomarnosti. due to negligence. 2. The proceedings for revision shall be opened by a 2. Obnova postopka se začne z odločbo sodišča, v kateri judgment of the Court expressly recording the existence of the se izrecno navede obstoj novega dejstva ter ugotovi, da je za- new fact, recognizing that it has such a character as to lay the radi njega obnova postopka utemeljena in da je zato zahteva case open to revision, and declaring the application admissible dopustna. on this ground. 3. The Court may require previous compliance with the 3. Sodišče lahko začetek obnove postopka pogojuje z terms of the judgment before it admits proceedings in revision. izvršitvijo sodbe. 4. The application for revision must be made at latest 4. Zahtevo za obnovo postopka je treba vložiti v največ within six months of the discovery of the new fact. šestih mesecih od ugotovitve novega dejstva. 5. No application for revision may be made after the lapse 5. Po preteku desetih let od dneva sodbe je ni več mo- of ten years from the date of the judgment. goče vložiti. Article 62 62. člen 1. Should a state consider that it has an interest of a legal 1. Če država meni, da bi lahko odločitev v nekem primeru nature which may be affected by the decision in the case, it vplivala na njene pravne interese, lahko sodišče zaprosi, da ji may submit a request to the Court to be permitted to intervene. dovoli vstopiti v postopek. 2. It shall be for the Court to decide upon this request. 2. O tem odloča sodišče. Article 63 63. člen 1. Whenever the construction of a convention to which 1. Kadar se primer nanaša na razlago dogovora, katerega states other than those concerned in the case are parties is pogodbenice so države, ki niso stranke v sporu, jih sodni tajnik in question, the Registrar shall notify all such states forthwith. o tem obvesti. 2. Every state so notified has the right to intervene in the 2. Tako obveščene države imajo pravico vstopiti v posto- proceedings; but if it uses this right, the construction given by pek; če to pravico izkoristijo, je razlaga iz sodbe zavezujoča the judgment will be equally binding upon it. tudi zanje. Article 64 64. člen Unless otherwise decided by the Court, each party shall Če sodišče ne določi drugače, vsaka stranka nosi svoje bear its own costs. stroške. CHAPTER IV IV. POGLAVJE ADVISORY OPINIONS SVETOVALNA MNENJA Article 65 65. člen 1. The Court may give an advisory opinion on any legal 1. Sodišče lahko na prošnjo katerega koli organa, ki je question at the request of whatever body may be authorized za to pooblaščen po Ustanovni listini Organizacije združenih by or in accordance with the Charter of the United Nations to narodov ali v skladu z njo, da svetovalno mnenje o pravnih make such a request. vprašanjih. 2. Questions upon which the advisory opinion of the Court 2. Vprašanja, v zvezi s katerimi se zaprosi za sveto- is asked shall be laid before the Court by means of a written valno mnenje sodišča, se mu predložijo v obliki pisnega request containing an exact statement of the question upon zaprosila z natančno navedbo vprašanj z vso spremno do- which an opinion is required, and accompanied by all docu- kumentacijo. ments likely to throw light upon the question. Article 66 66. člen 1. The Registrar shall forthwith give notice of the request 1. Sodni tajnik z zaprosilom za svetovalno mnenje takoj for an advisory opinion to all states entitled to appear before seznani države, ki imajo pravico nastopiti pred sodiščem. the Court. 219 Stran 30 / Št. 1 / 6. 1. 2014 Uradni list Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe 2. The Registrar shall also, by means of a special and 2. Prav tako države, ki imajo pravico nastopiti pred so- direct communication, notify any state entitled to appear be- diščem, in mednarodne organizacije, ki bi lahko po mnenju fore the Court or international organization considered by the sodišča ali, če to ne zaseda, po mnenju predsednika predložile Court, or, should it not be sitting, by the President, as likely to informacije v zvezi z vprašanjem, posebej in neposredno obve- be able to furnish information on the question, that the Court sti, da bo sodišče v roku, ki ga določi predsednik, sprejemalo will be prepared to receive, within a time limit to be fixed by the pisne, na posebni javni obravnavi pa ustne izjave v zvezi s tem President, written statements, or to hear, at a public sitting to be vprašanjem. held for the purpose, oral statements relating to the question. 3. Should any such state entitled to appear before the 3. Če država, ki ima pravico nastopiti pred sodiščem, Court have failed to receive the special communication re- ne prejme posebnega obvestila iz prejšnjega odstavka, lahko ferred to in paragraph 2 of this Article, such state may express izrazi željo po predložitvi pisne izjave ali zaslišanju; o tem a desire to submit a written statement or to be heard; and the odloča sodišče. Court will decide. 4. States and organizations having presented written or 4. Države in organizacije, ki so dale pisno ali ustno izjavo, oral statements or both shall be permitted to comment on lahko dajo pripombe na izjave drugih držav in organizacij na the statements made by other states or organizations in the način, v obsegu in roku, ki jih za vsak primer določi sodišče ali, form, to the extent, and within the time limits which the Court, če to ne zaseda, predsednik. Sodni tajnik pa države in orga- or, should it not be sitting, the President, shall decide in each nizacije, ki so dale tako izjavo, pravočasno obvesti o tovrstnih particular case. Accordingly, the Registrar shall in due time pisnih izjavah. communicate any such written statements to states and organi- zations having submitted similar statements. Article 67 67. člen The Court shall deliver its advisory opinions in open Sodišče svetovalna mnenja razglasi javno, potem ko se court, notice having been given to the Secretary-General and s tem seznanijo generalni sekretar ter predstavniki članic Or- to the representatives of Members of the United Nations, of ganizacije združenih narodov, drugih držav in mednarodnih other states and of international organizations immediately organizacij, na katere to neposredno vpliva. concerned. Article 68 68. člen In the exercise of its advisory functions the Court shall Sodišče pri opravljanju svetovalne vloge v ustreznem further be guided by the provisions of the present Statute which obsegu upošteva določbe statuta o primerih spora. apply in contentious cases to the extent to which it recognizes them to be applicable. CHAPTER V V. POGLAVJE AMENDMENT SPREMEMBE Article 69 69. člen Amendments to the present Statute shall be effected by Statut se lahko spremeni po postopku, ki je po Ustanovni the same procedure as is provided by the Charter of the United listini Organizacije združenih narodov določen za njene spre- Nations for amendments to that Charter, subject however to membe, ob upoštevanju določb, ki jih lahko glede udeležbe any provisions which the General Assembly upon recommen- držav, ki so pogodbenice statuta, niso pa članice Organizacije dation of the Security Council may adopt concerning the par- združenih narodov, sprejme Generalna skupščina na priporo- ticipation of states which are parties to the present Statute but čilo Varnostnega sveta. are not Members of the United Nations. Article 70 70. člen The Court shall have power to propose such amendments Sodišče lahko po svoji presoji generalnemu sekretarju to the present Statute as it may deem necessary, through writ- v obravnavo v skladu z 69. členom pisno predlaga potrebne ten communications to the Secretary-General, for consideration spremembe statuta. in conformity with the provisions of Article 69. 220 PRILOGA 2: SEZNAM DRŽAV ČLANIC OZN IN STALNIH OPAZOVALCEV (Z DATUMI VČLANITVE) / LIST OF UN MEMBER STATES AND OBSERVERS (WITH DATES OF ADMISSION) DRŽAVA DATUM VČLANITVE A Afganistan 19. 11. 1946 Albanija 14. 12. 1955 Alžirija 8. 10. 1962 Andora 28. 7. 1993 Angola 1. 12. 1976 Antigva in Barbuda 11. 11. 1981 Argentina 24. 10. 1945 Armenija 2. 3. 1992 Avstralija 1. 11. 1945 Avstrija 14. 12. 1955 Azerbajdžan 2. 3. 1992 B Bahami 18. 9. 1973 Bahrajn 21. 9. 1971 Bangladeš 17. 9. 1974 Barbados 9. 12. 1966 Belgija 27. 12. 1945 Belize 25. 9. 1981 Belorusija 21. 10. 1945 Benin 20. 9. 1960 Bocvana 17. 10. 1966 Bolgarija 14. 12. 1955 Bolivija 14. 11. 1945 Bosna in Hercegovina 22. 5. 1992 Brazilija 24. 10. 1945 Brunej 21. 9. 1984 Burkina Faso 20. 9. 1960 Burundi 18. 9. 1962 Butan 21. 9. 1971 C Ciper 20. 9. 1960 221 Č Čad 20. 9. 1960 Češka 19. 1. 1993 Čile 24. 10. 1945 Črna Gora 28. 6. 2006 D Danska 24. 10. 1945 Demokratična republika Kongo 20. 9. 1960 Dominika 18. 12. 1978 Dominikanska republika 24. 10. 1945 Džibuti 20. 9. 1977 E Egipt 24. 10. 1945 Ekvador 21. 12. 1945 Ekvatorialna Gvineja 12. 11. 1968 Eritreja 28. 5. 1993 Estonija 17. 9. 1991 Esvatini 24. 9. 1968 Etiopija 13. 11. 1945 F Fidži 13. 10. 1970 Filipini 24. 10. 1945 Finska 14. 12. 1955 Francija 24. 10. 1945 G Gabon 20. 9. 1960 Gambija 21. 9. 1965 Gana 8. 3. 1957 Grčija 25. 10. 1945 Grenada 17. 9. 1974 Gruzija 31. 7. 1992 Gvajana 20. 9. 1966 Gvatemala 21. 11. 1945 Gvineja 12. 12. 1958 Gvineja Bissau 17. 9. 1974 H Haiti 24. 10. 1945 222 Honduras 17. 12. 1945 Hrvaška 22. 5. 1992 I Indija 30. 10. 1945 Indonezija 28. 9. 1950 Iran 24. 10. 1945 Irak 21. 12. 1945 Irska 14. 12. 1955 Islandija 19. 11. 1946 Italija 14. 12. 1955 Izrael 11. 5. 1949 J Jamajka 18. 9. 1962 Japonska 18. 12. 1956 Jemen 30. 9. 1947 Jordanija 14. 12. 1955 Južna Afrika 7. 11. 1945 Južna Koreja 17. 9. 1991 Južni Sudan 14. 7. 2011 K Kambodža 14. 12. 1955 Kamerun 20. 9. 1960 Kanada 9. 11. 1945 Katar 21. 9. 1971 Kazahstan 2. 3. 1992 Kenija 16. 12. 1963 Kirgizistan 2. 3. 1992 Kiribati 14. 9. 1999 Kitajska 24. 10. 1945 Kolumbija 5. 11. 1945 Komori 12. 11. 1975 Kongo 20. 9. 1960 Kostarika 2. 11. 1945 Kuba 24. 10. 1945 Kuvajt 14. 5. 1963 L Laos 14. 12. 1955 Latvija 17. 9. 1991 Lesoto 17. 10. 1966 223 Libanon 24. 10. 1945 Liberija 2. 11. 1945 Libija 14. 12. 1955 Lihtenštajn 18. 9. 1990 Litva 17. 9. 1991 Luksemburg 24. 10. 1945 M Madagaskar 20. 9. 1960 Madžarska 14. 12. 1955 Malavi 1. 12. 1964 Maldivi 21. 9. 1965 Malezija 17. 9. 1957 Mali 28. 9. 1960 Malta 1. 12. 1964 Maroko 12. 11. 1956 Marshallovi otoki 17. 9. 1991 Mavretanija 27. 10. 1961 Mavricij 24. 4. 1968 Mehika 7. 11. 1945 Mikronezija 17. 9. 1991 Mjanmar 19. 4. 1948 Moldavija 2. 3. 1992 Monako 28. 5. 1993 Mongolija 27. 10. 1961 Mozambik 16. 9. 1975 N Namibija 23. 4. 1990 Nauru 14. 9. 1999 Nemčija 18. 9. 1973 Nepal 14. 12. 1955 Niger 20. 9. 1960 Nigerija 7. 10. 1960 Nikaragva 24. 10. 1945 Nizozemska 10. 12. 1945 Norveška 27. 11. 1945 Nova Zelandija 24. 10. 1945 O Oman 7. 10. 1971 224 P Pakistan 30. 9. 1947 Palau 15. 12. 1994 Panama 13. 11. 1945 Papuanska Nova Gvineja 10. 10. 1975 Paragvaj 24. 10. 1945 Peru 31. 10. 1945 Poljska 24. 10. 1945 Portugalska 14. 12. 1955 R Romunija 14. 12. 1955 Ruanda 18. 9. 1962 Rusija 24. 10. 1945 S Salomonovi otoki 19. 9. 1978 Salvador 24. 10. 1945 Samoa 15. 12. 1976 San Marino 2. 3. 1992 Saudova Arabija 24. 10. 1945 Sejšeli 21. 9. 1976 Senegal 28. 9. 1960 Severna Koreja 17. 9. 1991 Severna Makedonija 8. 4. 1993 Sierra Leone 27. 9. 1961 Singapur 21. 9. 1965 Sirija 24. 10. 1945 Slonokoščena obala 20. 9. 1960 Slovaška 19. 1. 1993 Slovenija 22. 5. 1992 Somalija 20. 9. 1960 Srbija 1. 11. 2000 Srednjeafriška republika 20. 9. 1960 Sudan 12. 11. 1956 Surinam 4. 12. 1975 Sveta Lucija 18. 9. 1979 Sveti Krištof in Nevis 23. 9. 1983 Sveti Tomaž in Princ 16. 9. 1975 Sveti Vincencij in Grenadine 16. 9. 1980 225 Š Španija 14. 12. 1955 Šrilanka 14. 12. 1955 Švedska 19. 11. 1946 Švica 10. 9. 2002 T Tadžikistan 2. 3. 1992 Tajska 15. 12. 1946 Tanzanija 14. 12. 1961 Togo 20. 9. 1960 Tonga 14. 9. 1999 Trinidad in Tobago 18. 9. 1962 Tunizija 12. 11. 1956 Turčija 24. 10. 1945 Turkmenistan 2. 3. 1992 Tuvalu 5. 9. 2000 U Uganda 25. 10. 1962 Ukrajina 24. 10. 1945 Urugvaj 18. 12. 1945 Uzbekistan 2. 3. 1992 V Vanuatu 15. 9. 1981 Venezuela 15. 11. 1945 Vietnam 20. 9. 1977 Vzhodni Timor 27. 9. 2002 Z Zambija 1. 12. 1964 Združene države Amerike 24. 10. 1945 Združeni arabski emirati 9. 12. 1971 Združeno kraljestvo Velike 24. 10. 1945 Britanije in Severne Irske Zelenortski otoki 16. 9. 1975 Zimbabve 25. 8. 1980 226 Status stalnih opazovalcev Sveti sedež (Vatikan) 6. 4. 1964 Palestina 29. 11. 2012 (resolucija Generalne skupščine OZN A/RES/67/19) 227 PRILOGA 3: RECENZIJA (PROF. DR. DAVORIN LAPAŠ) 228