3/2018 letnik CXX80 ZDRAVJE ČEBEL no poskrbijo za primerne prostore. Teme predavanj v dogo- voru s čebelarskimi društvi prilagajamo glede na že izvedena predavanja v predhodnih letih oz. na aktualno problematiko na določenem območju. Ker je število predavanj vsako leto omejeno, je pri organizaciji predavanj pomembno, da je lo- kacija čim ugodnejša za čim večje število udeležencev. Zato sta pri organizaciji predavanja zaželeni tudi sodelovanje in povezovanje med sosednjimi čebelarskimi društvi. Za samo udeležbo na predavanjih je obveščanje zelo po- membno. Veterinar predavatelj z dopisom obvesti predse- dnika čebelarskega društva, ki je soorganizator predavanja, in ga zaprosi, da s pomočjo navadne ali elektronske pošte obvesti vse člane čebelarskega društva. V glasilu Slovenski čebelar je za naslednji mesec najava vseh predavanj, ki jih bodo izvajali veterinarji NVI. Navedeni so datum, ura, kraj predavanja ter predavatelj. Na spletni strani Veterinarske fakultete in spletni strani ČZS je objavljen seznam vseh izo- braževanj v naslednjem mesecu. Predvsem za nečlane čebe- larskih društev je pomembno, da sledijo objavam na spletu. Predavanj se lahko udeležijo vsi zainteresirani, to pa po- meni, da se jih lahko udeležijo tako člani čebelarskih dru- štev kot tudi nečlani. Tisti, ki že čebelarijo, ali pa tudi tisti, ki se na čebelarjenje šele pripravljajo. Vsak udeleženec izo- braževanja po uredbi, ki po končanem predavanju potrdi svojo prisotnost s podpisom, prejme brezplačno potrdilo o udeležbi na predavanju s strani Univerze v Ljubljani, Ve- terinarske fakultete in brezplačno enotno gradivo v obliki brošure, v kateri so povzetki predavanj vseh šestih sklopov. Z namenom, da bi v prihodnje še izboljšali kakovost preda- vanj, je vsak udeleženec naprošen, da izpolni vprašalnik, ki se nanaša na strokovnost predavatelja, organizacijo preda- vanja, sodelovanje vseh udeležencev ter uporabnost vsebin. Na izobraževanjih na temo hude gnilobe se v prvem delu predavanja udeleženci seznanijo predvsem s tem, kaj so kužne bolezni, kako se širijo, kakšne so lahko posledice … V drugem delu pa s pomočjo slikovnega gradiva spoznajo najznačilnejše klinične znake hude gnilobe čebelje zalege, učijo se prepoznati bolezen tudi v zgodnejši fazi, seznanijo se z ukrepi ob morebitnem sumu na bolezen v svojem čebe- larstvu, spoznajo postopek obveščanja pristojnih služb, se- znanijo se s postopki pravilne sanacije čebelnjaka. Pomem- Izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel iz- vajamo veterinarji, ki se ukvarjamo z zdravstvenim varstvom čebel pri VF NVI. Uredba o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (Ur. l. RS, 6/2014) za programski leti 2015 in 2016 ter Ured- ba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019 (Ur. l. RS, št. 73/2016) za programski leti 2017 in 2018 urejata usposabljanje in izobra- ževanje na področju čebelarjenja. Poudarek pri izobraževa- nju je na zdravljenju in obvladovanju varoze, vseskozi pa so posamezna predavanja namenjena tudi poznavanju drugih bolezni, še posebej hude gnilobe čebelje zalege. Znotraj pr- vega vsebinskega sklopa Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah in znotraj drugega vsebinskega sklopa Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah je zajeta tudi bolezen huda gniloba čebe- lje zalege. Prav tako je znotraj šestega sklopa Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel vsebina, ki se nanaša na prepoznavanje ter ukrepanje pri po- javu hude gnilobe. Poleg izobraževanj v okviru uredbe pa ve- terinarji VF NVI izvajamo tudi nekatera predavanja na temo bolezni čebelje družine, ki so še posebno aktualna na določe- nem področju ali v okviru posameznih čebelarskih društev. Nacionalni veterinarski inštitut predavanja organizira v sodelovanju s čebelarskimi društvi, ki največkrat požrtvoval- Za uspešno rejo živali je poleg poznavanja raz- ličnih tehnologij pomembno tudi poznavanje osnov zdravstvenega varstva živali. Izobraževa- nja morajo biti dostopna vsem zainteresiranim in s strani izvajalca podana na vsem razumljiv način. Potreben pa je tudi interes s strani upo- rabnikov, rejcev. Vsak rejec živali se mora zave- dati, da je odgovoren za svoje živali. Izobraže- vanje ni samo pravica, je tudi dolžnost. Izobraževanje čebelarjev o boleznih čebelje družine Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. VF NVI, enota Nova Gorica ivo.planinc@vf.uni-lj.si Javna svetovalna služba v čebelarstvu pri ČZS je febru- arja 2008 izdala informativno zgibanko Huda gniloba čebe- lje zalege z avtorjem besedil Borutom Preinfalkom, dr. vet. med. Zgibanka je v elektronski obnliki dostopna na sple- tni strani ČZS. Za izobraževalne namene je posnela tudi istoimenski 7-minutni film, ki si ga je mogoče ogledati na YouTube kanalu ČZS. ČZS, JSSČ 3/2018 letnik CXX 81 ZDRAVJE ČEBEL ben del izobraževanja se nanaša na preventivne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost pojava bolezni. Ker gre pri hudi gnilobi za zelo kužen material, je možno izobraževanje samo s pomočjo slikovnega materiala. Satov z okuženo zalego ne moremo uporabiti kot učni pripomo- ček pa tudi ogled satja v okuženem čebelnjaku ni možen. Slikovni material, s katerim razpolagamo, nam omogoča, da dovolj nazorno pokažemo klinične znake bolezni. Po- znavanje teh je ključno pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Ker za zdaj po predavanju ni preverjanja znanja, je treba predavanja s to tematiko večkrat ponoviti, tako da lahko vsi udeleženci predstavljeno snov zares usvojijo. Zato pri- poročamo, da bi vsako čebelarsko društvo vsaj vsakih ne- kaj let organiziralo predavanje prav na temo hude gnilobe čebelje zalege. Odprto ostaja vprašanje, kako pritegniti na predavanja tiste čebelarje, ki se predavanj nikoli ne ude- ležijo. Z udeležbo na izobraževanjih, s poznavanjem pro- blematike ter odgovornim ravnanjem pri delu s čebelami bomo lahko v prihodnje pojavnost hude gnilobe v Sloveniji še zmanjšali. V Sloveniji vsako leto odkrivamo nova žarišča bolezni. Število žarišč se iz leta v leto spreminja, običajno po letih z večjim številom izbruhov sledijo leta z manjšim številom, kar je posledica pregledov vseh čebeljih družin na območjih z zaporami in sanacij žarišč bolezni. Z Grafa 1 je razvidno število žarišč v posameznem letu v Sloveniji. Kot lahko ugo- tovimo, je število zabeleženih izbruhov bolezni v zadnjih nekaj letih manjše v primerjavi s preteklim obdobjem, je pa pogosteje na območjih zapore zajetih veliko večje število čebelnjakov. Tako ni nobena redkost kužni krog z več kot 50 čebelnjaki v polmeru treh kilometrov. Ob veliki gostoti čebelnjakov je prenos bolezni hitrejši, saj so čebele iz raz- ličnih čebelnjakov na takem območju v stalnem medseboj- nem stiku in vse skupaj deluje kot en sam čebelnjak. Če ob tem še upoštevamo, da vsi ti čebelarji opravljajo čebelarska opravila, kot so krmljenje, zdravljenje, premiki čebeljih družin in podobno, časovno ločeno med seboj, je jasno, da so taka območja visoko tvegana za prenos povzročiteljev bolezni iz čebelnjaka v čebelnjak. Poleg velike gostote čebelnjakov na nekaterih območjih so v Sloveniji velik problem pri prenosu hude gnilobe tudi čebelnjaki s propadajočimi in odmrlimi čebeljimi druži- nami, če čebelar ne poskrbi za čebele oziroma sprazni in Huda gniloba čebelje zalege v Sloveniji Dr. Metka Pislak Ocepek in Lucija Žvokelj Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Univerza v Ljubljani, Veterinar- ska fakulteta metka.pislak@vf.uni-lj.si, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si Hudo gnilobo čebelje zalege v Sloveniji zatira- mo po zakonu, na osnovi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in prepreče- vanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Ur. l. RS, 119/2006). Kljub strogim ukrepom ob izbruhu pa bolezen že stoletja ostaja težava v čebelarstvu ne le pri nas, ampak po vsem svetu. razkuži panjev. Čebele iz okoliških čebelnjakov tak položaj takoj izkoristijo za ropanje in ob tem v svoje panje poleg medu odnesejo še morebitne spore hude gnilobe, varoje, spore noseme in drugo. Težavo predstavljajo tudi neregistrirani če- belnjaki. Čebele iz takih čebelnjakov so ravno tako del skupnega okolja, lahko ropajo sosednje čebelnjake, lahko so same vir okužbe, a se ob pregledih in sanaciji kužnih krogov lahko spre- gledajo. Če jih veterinar slučajno najde ali pa na- nje opozori kak drug čebelar, jih vključimo v pregled, sicer ostanejo nepregledani. Zelo pomembno je, da so vse čebelje družine vpisane v Register čebelnjakov, da se lahko učin- kovito ukrepa v primeru izbruha bolezni, še posebej kadar gre za bolezni in škodljivce, ki v Sloveniji še niso prisotni, kot je na primer mali panjski hrošč. Zato je nujno, da vsak, ki opazi neregistriran čebelnjak v svoji soseščini, dobrona- merno opozori čebelarja na registracijo ali obvesti čebelar- sko društvo, da pomaga. V skrajnem primeru se poda prijava pristojnemu organu. Ob izbruhu bolezni se v polmeru treh kilometrov okrog žarišča prepove premik čebel in opreme, dokler niso pre- gledane vse čebelje družine znotraj zapore in je kontrolni pregled žarišča, ki se opravi najmanj 30 dni po opravljeni sanaciji, negativen. Pogosto pa se zapora zavleče zaradi novo odkritih primerov bolezni in če je žarišče odkrito je- seni in pregledi niso več mogoči. Vse skupaj pa lahko traja dalj časa tudi, če čebelarji ne sodelujejo z veterinarjem in se ne odzovejo na poziv k pregledu čebeljih družin, kljub zapori prevažajo družine izven in na območje, kjer veljajo ukrepi zaradi hude gnilobe, je na terenu več neregistrira- nih čebelnjakov ali je na stojiščih bistveno več čebel, kot je navedeno v registru. Na VF NVI namreč organiziramo delo O pomenu Registra čebelnjakov si več preberite v članku »Registracija čebelnjakov« Aleša Bozovičarja v SČ 3/2017, str. 73–74).