Leto LXVII
Poštnina plačana V (ofovlnt.
V Ljubljani, v petek, dne 1. septembra 1939
stev. m	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-atro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in uprave: 4<M>1. 40-02, 40^)3. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Tveganost vojne
Beseda »vojska« je na vseli ustnicah. Ugibanj nič koliko. Nekateri mislijo, da bo izbruhnila vsak hip, drugi zopet upajo v mir. Kdo ima prav?
Najprej je treba izločiti vse lažne novice, ki jih je vse polno. Zločinsko je, da jih nekateri razširjajo in begajo s krvavimi senzacijami prebivalstvo v času, ko je hladnokrvnost potrebna bolj kot kdajkoli. Gotovo je to, da odločitve, ki bi pomenjala vojsko, ni še nobene, ampak le stroga pripravljenost pred iznenadenji. Pogajanja med Londonom in Berlinom se nadaljujejo. Predsednik Združenih držav, Roosevelt, se zelo prizadeva za ohranitev miru v Evropi. Njegove spomenice raznim državnim poglavarjem so napravile globok vtis v svetu. Italijanski kralj in predsednik Poljske Moscicki sta zelo ugodno odgovorila. Čakajo še odgovor Hitlerja. Od njegovega odgovora bo mnogo odvisno razpoloženje Amerikancev napram evropski krizi. Znano je, kako silen vpliv ima javno mnenje v Ameriki na predsednika, na parlament in senat. Je to eden izmed tistih »impondera-bilijc, ki v kritični uri lahko postanejo odločilni.
Nemčija je napram Poljski postavila visoke zahteve in jih sporočla angleškemu, francoskemu, italijanskemu in japonskemu poslaniku. Mnogi mislijo, da je to dobro znamenje in da bo mogoče rešiti mir.
Kdor stavlja visoke zahteve, kakor jih je v tem primeru stavila Nemčja, dokazuje, da si želi pogajanj in ne preloma. Kajti, če bi hotela prelomiti, bi stavila čim manjše zahteve, da napravi v svetu vtis velike zmernosti, da potem nasprotnik nosi odgovornost za morebitni prelom.
More se reči, da se je prav v zadnjih dneh položaj za Poljake izboljšal. Anglija je naravnost demonstrativno z Varšavo podpisala vojaško zvezo in to kljub pravkar sklenjeni pogodbi med Berlinom in Moskvo. Vidi se torej, da sovjetsko-nemška zveza Anglije in Francije ni nič pretresla in omajala v njunem sklepu, da izpolnita svoje obveze napram poljskemu zavezniku. Svojo voljo sta sporočili na nedvoumen način tudi Nemčiji in jo podčrtali z najresnejšimi vojaškimi ukrepi. Ako bi bil v Nemčiji kdo, ki bi računal na popuščanje zapadnih velesil spričo sovjetsko-nemške pogodbe, je moral sedaj »spoznati, da je ta račun napačen. V Berlinu i«e zavedajo resnosti položaja, da bi napad na Poljsko sprožil novo svetovno vojsko. Ta okoliščina gotovo deluje ugodno v prilog miru.
Med tem pa se je še nekaj drugega primerilo, kar je močno podprlo nepopustlji-vost Anglije: Japonska doživlja veliko politično spremembo, ki gre v prilog zapadnima velesilama. Japonci so zvezo proti Kominterni bojda vzeli hudo resno. Sovjetija pomenja za Japonce sovražnika številka 1. V trenutku pa, ko so v Tokiju še razmišljali, da se zveza proti Kominterni spremeni v vojaško zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko — je Nemčija nepričakovano sklenila zvezo s Sovjetijo. Japonski narod, ki ima zelo visoko razvit čut narodne časti, se čuti potegnjenega in nekako osramočenega. Tega ne prikriva niti japonska poluradna agencija Domei.
Sicer je res, da majo tudi Japonci o politični morali svoje pojme.
Zato so razdraženi in polni besa. Japonski častniki, ki so potovali v Nemčijo na tanenberško proslavo, so se morali nenadno vrniti, ne da bi stopili na nemška tla. Vlada, ki je vodila dosedanjo japonsko politiko, je morala odstopiti. Strmoglavili so jo vojaški krogi. Od nove vlade bi bilo zmotno pričakovati, da bo nenadno spremenila dosedanjo politično smer. Japonci so previdni in zvijačni. Vsaka vlada ima pred očmi izključno le interese japonskega imperija, pri čemer so vsaj dosedaj imeli večjo besedo generali kot pa poklicni politiki. Armada svojih ciljev ne bo tako naglo preusmerila, toda že prvi znaki govore za to, da bo sicer Japonska ostala nevtralna, bo pa bolj naklonjena tistim, ki so proti Sovjetiji, kakor pa onim, ki so z njo zvezani. Od Japonske dosedaj nismo bili vajeni, da bi ostajala na pol pota...
Ze samo to pomenja ogromno pridobitev za zapadni velesili, ki gre v škodo Nemčije. Dokler se je Japonska obnašala grozeče napram Angliji, toliko časa ni imela Velika Britanija prostih rok v evropskih vodah. Vojaška in pomorska sila Japonske je velika in je v svojih vodah tako rekoč nepremagljiva. Sedaj pa lahko Velika Britanija osredotoči skoraj vse svoje vojno brodovje v Severno in Sredozemsko morje. Položaj osišča, posebno Italije, je v tem trenutku postal čisto drugačen. Razumeti moramo, da se zaradi tega Italija iskreno in pošteno prizadeva, da se ohrani mir in da v tem smislu vpliva tudi na svojega nemškega zaveznika.
Sprememba na Daljnem Vzhodu ima še tudi druge j>osledice. Ameriškim Združenim državam se ni treba več vznemirjati zaradi tiliomorske obale. Vso svojo pozornost lahko posvete evropski strani in evropskim homa-tijam in mirno lahko čakajo dneva, ko bi se jim zdelo primerno, da posežejo v stari svet.
Zato gojimo upravičeno upanje, da nam bo mir ohranjen.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko topleje v vsej državi. V dolinah in kotlinah bodo jutranje megle.
Do pogajanj med Nemčijo in Poljsko ni prišlo
Berlin. 31. avg. (DNB) S svojim odgovorom dne 28 .avgusta 1939 je vlada britanskega Veličanstva izjavila vladi rajha, da je pripravljena posredovati, da bi se omogočila neposredna pogajanja med Nemčijo in Poljsko o vprašanjih, ki so med tema državama sporna. Pri tej priliki je angleška vlada jasno povedala, da se zaveda nujnosti takega postopka z ozirom na vse l»olj pogoste incidente in na splošno napetost v Evropi. Kljub svoji skepsi glede razjioloženja poljske vlade, da bi sploh prišlo do s|>orazuma, pa je vlada rajha v interesu miru izjavila, da sprejema angleške posredovalne predloge odnosno angleški nasvet. V tem smislu je vlada rajha izjavila, da je pripravljena do 30. avgusta zvečer sprejeti opolnomočenca poljske vlade pod pogojeni, da bo ta ojx>lnomočenec jx>-oblasčen, ne samo razpravljati, temveč tudi obvezno voditi in zaključiti pogajanja. Vlada rajha je nato tudi pristavila, da bo še do prihoda tega jx>lj-skega opolnomočenca v Berlin sporočila angleški vladi osnove, na katerih misli voditi pogajanja. Namesto obvestila o prihodu pooblaščenega poljskega opolnomočenca je vlada rajha kot odgovor na svojo pripravljenost najprej dobila vest o poljski mobilizaciji. Čeprav je zaradi odsotnosti poljskega opolnomočenca, katerega je pričakovala vlada rajha, odpadel predpogoj, pod katerim je vlada rajha bila pripravljena obvestiti britansko vlado o svojem mnenju glede možnih temeljev za pogajanja, je zunanji minister v. Ribbentrop sporočil angleškemu veleposlaniku o priliki, ko mu je izročil zadnjo angleško noto, točno besedilo nemških predlogov za primer, da pride poljski opolnomoČenec. Pod takimi pogoji misli vlada rajha, da ima pravico pričakovali, da se bo vsaj naknadno takoj določila poljska osebnost, ki bo pooblaščena za pogajanja. Po koraku, ki ga je medtem izvršil poljski veleposlanik, se ponovno vidi, da tudi on ni po-
Soglasen sklep francoske vlade:
Izpolnili bomo vse obveze do Poljske
Pariz, 31. avgusta. TG. Nocoj ob 18 je bila seja francoske vlade na Elizeju pod predsedstvom Lebruna. Seja se je zaključila malo pred 20 in je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Francoska vlada je sklenila soglasno izpolniti vse obveze, ki jih je Francija prevzela do Poljske.
Italija bo spoštovala
nevtralnost Švice
Bern, 31. avgusta. AA. (Havas.) Italijanski poslanik Tamare je obiskal danes popoldne predsednika zveznega sveta Motta in mu izjavil, da bo Italija za primer vojne strogo spoštovala nevtralnost in nedotakljivost Švice. Motta. pa je odgovoril, da bo švicarska konfederacija vodila politiko stroge nevtralnosti. Italijanski poslanik je istočasno izjavil. da bodo italijanska pristanišča in italijanske ceste v primeru vojne ostale odprte za švicarsko trgovino.
Novi predsednik japonske vlade o paktu proti kominterni
Tokio, 31. avgusta. AA. (Havas.) Glede osi in pakta proti Kominterni ter glede politike nove vlade v tem pogledu je novi predsednik vlade general Abe izjavil med drugim sledeče:
»Nastaja potreba, da se na novo prouči, da bi se odločilo ali je pakt proti Kominterni treba ohraniti ali pa ga popolnoma ukiniti ali da se morda najde boljša oblika, ki bi zamenjala prejšnjo. Lahko pa se dogodi, da bo pakt proti Kominterni, četudi ostane še naprej, slabši kakor je bil prej.«
Ko je poudaril, da se je sovjetska nezanesljivost sedaj očitno pokazala in ogroža pravice ter interese Japonske, je general Abe dejal, da zahteva položaj hitro likvidacijo, vendar pa se da vsa stvar r>o-praviti edino le z opreznostjo. Končno je poudaril potrebo, da se izdajo primerni ukrepi, s katerimi bi se oslabil režim maršala Čangkajška.
Preseljevanje naroda
London. 31. avgusta. A A. (Reuter.) Po sporočilu ministrstva za ljudsko zdravje obsega prva etapa načrta za izpraznitev velikih mest okrog tri milijone oseb, od česar odpade milijon in pol na šolske otroke. Za mesto London določa ta načrt izselitev 1.3 milijona oseb, od česar je 630.000 šolskih otrok.
Londonske borze
zaprte
London, 31. avg. AA. Reuter. Člani londonske borze so dobili obvestilo, da bo dan prihodnje otvoritve rednih borznih setankov sporočen po radiu.
oblaščen stopiti v kakršnokoli diskusijo, še celo pa ne bi mogel voditi pogajanj. Na la način sta vodja rajha in vlada rajha polna dva dni zaman čakala na prihod jiooblaščenega poljskega odjioslanca. Vlada rajha smatra za potrebno, da s|>oroči javnosti te temelje za pogajanja, ki jih je zunanji minister v. Rfbbentrop sporočil angleškemu vele|>oslaniku.
Odnosi med rajhom in Poljsko so sedaj taki, da bi vsak nadaljnji incident mogel pripeljati do spopada med obema olioroženima silama, ki sla Že zavzeli svoje postojanke. Po vsem tem mora .biti vsaka mirna rešitev taka, da se ne bi mogle pri prihodnji priložnosti j>ouavljati slvari, ki so
vzrok, da s takim stanjem povzročajo napetost ne
samo v vzhodni Evropi, temveč tudi v drugih delih kontinenta. Vzroke tskega stanja je treba iskati najjirej v napačnem določevanju meja, ki jih je določil vsiljeni versajski mir, drugič pa v nemogočem postopanju proti nemški manjšini v odstopljenih krajih. Vlada rajna je prepričana, da je pri tem neobhodno jx»trebno pokazati in v polnem obsegu popraviti gospodarsko in fizično škodo, ki je bila izvršena od leta 1918 do danes. Razume se. da smatra ona to za obvezo, ki velja za obe zainteresirani stranki. Iz tega se vsiljujejo sledeči praktični predlogi:
Nemčija zahteva:
1. Svobodno mesto Gdansk se vrne takojk rajliu, tako na podlagi svojega čistonemškega narodnostnega značaja, kakor tudi na podlagi enodušno izraze« želje njegovega prebivalstva
I.	Pokrajina tako imenovanega koridorja, to je pokrajina od Baltiškega morja pa do črte Marienwerder,(iraudenz (Grudianz) Kulm Bromberg (Bitgošč) — računajoč tu samo mesta — ho sama odločila o tem, če naj pripade Poljski ali Nemčiji. V ta namen naj hi se izvršilo v tej pokrajini
J »is ko glasovanje. Pravico glasovanja imajo tudi vsi Nemci, ki so bili rojeni do 1. januarja 1H18 v tej jMikrajim. Prav tako imajo pravico glasovanja vsi Poljaki, ki so imenovanega dne v tej pokrajini stanovali odnosno, ki so do tega datuma v tej pokrajini rodili. Isto velja ludi za Kašuhe in druge elemente. Nemci, izgnani iz teh krajev, sc vrnejo vanje, da hi izvršili svojo glasovalno dolžnost, /arad i zagotovitve objektivnega glasovan ja, kakor tudi zaradi zagotovitve obsežnih priprav za to glasovanje, sc podredi omenjeno ozemlje, kakor svoj čas Posaarje. mednarodni komisiji ki naj se takoj sestavi in v katero bi stopili predstavniki štirih velikih sil Franci je, Italije. Sovjetske Rusije in Anglije. Ta komisija bo izvrševala v tej pokrajini polno suvereno državno oblast. V ta namen morajo poljska vojska, poljska policija in poljske oblasti izprazniti to pokrajino v čim krajšem roku. ki naj se sporazumno določi.
4. Iz te pokrajine se izvzame |>o!jsko pristanišče G d i n j a. ki se načelno smatra za poljsko ozemlje, v kolikor se teritorialno omeji na čisto poljsko naselje. Točne meje tega poljskega pristanišča naj hi se določile s sporazumom med med Poljsko in Nemčijo, po potrebi na z mednarodnim razsodiščem.
•i 5' D," I*', bil° "Jovolj ?asa Ia obsežna pripravljalna dela, ki so potrebna za zagotovitev pravilnega ljudskega glasovanja, sc to glasovanje ne bi izvedlo pred potekom 12 mesecev.
6.	Za ta čas hi se moralo Nemčiji zagotoviti neovirano zvezo z vzhodno Prusijo. Poljskii pa neovirana zveza z morjem. Določile hi se ceste in železniške proge, ki bi omo-gofile svoboden tranzitni promet. Za te proge in eeste se bodo pobirale dajatve samo v višini, ki je potrebna za vzdrževanje teli prometnih žil odnosno za izvrševanje transportov.
7.	O priliki glasovanja ho odločila o dodelitvi te pokrajine večina oddanih glasov.
8.	Oa bi «e po izvršenem glasovanju bres ozira na to. kakšen Hi bil izid. zagotovil neoviran promet med Nemčijo in njenima pokrajinama Gdansknm in vzhodno Prusijo, kakor tudi neovirana zveza Poljske z morjem, bi sc določil za primer, da pokrajina po plebiscitu pripade Polj-ski, izvzeti nemški prometni pas. nekako v smeri od Bittowa do Gdanska. odnosno proti Tczevvu za zgraditev državne avtomobilske cesto in železniške proge s štirimi tiri. Zgrajena l)i bila tako, da te nove zveze ne bi motile poljskih prometnih zvez. torej tako. da hi šli avtomobilska cesta in železniška proga preko teh prometnih zvez po mostovih ali bi tekli pod njima skozi podvoze. Točno se bo določila širina tega pasu, ki se bo smatral za nemško ozemlje. Če bi pa plebiscit izpadel v korist Nemčije, dobi zaradi svobodnega in neoviranega prometa s svojim pristaniščem Gginjo Poljska iste pravice za zgraditev izvzete cestne odnosno železniške zveze, kakršne bi se v obratnem primeru priznale Nemčiji.
9.	Za primer, da se koridor vrne Nemčiji, izjavlja vlada rajha. da je pripravljena lotiti skupaj s Poljsko izmenjave prebivalstva, toda v obsegu, ki bi bil v razmerju s krajino koridorja.
10.)	Za primer, da Poljska zahteva posebne ugodnosti v gdanskem pristanišču, bi se te ugod-nosti pogodbeno določile na paritetni osnovi s tem, da bi Nemčija dobila iste pravice v pristanišču Gdinja.
II.)	Da bi se v tej pokrajini odstranil vsak občutek, da je ena ali diuga stran izpostavljena kakšni groznp, bi dobila Gdansk in Gdinja Značaj izključno trgovskih mest, to je mest brez kakršnihkoli vojaških naprav ali utrdb.
12.)	Polotok Hela, ki bi morda po izidu plebiscita pripadel Poljski, bi se moral v vsa'<cm primeru prav tako demilitarizirati.
13.)	Ker ima vlada rajha razloge za najtežje pritožbe zaradi ravnanja z Nemci na Poljskem in ker poljska vlada po svoji strani meni, da mora objavljati pritožbe proti Nemčiji, izjavljata obe stranki, da se strinjata s tem, da s« vse te pritožbe predlože pred odbor, ki bi bil po svoji sestavi mednarodnega značaja in bi imel nalogo, da razpravlja o vseh pritožbah, o škodi gospodarskega ali fizičnega značaja, ki je bila povzročena eni ali drugi strani, kakor tudi vse teroristične prestopke drugih vrst. Nemčija in Poljska sc obvežeta, da bosta povrnili vso gospodarsko in drugo škodo, za katero bi se dognalo, da je bila storjena od te ali druge strani od leta 1918 d o d a n e s. Prav tako se obvežeta, da bosta preklicali vse zaplembe imetja kakor tudi vse druge postopke, ki motijo gospodarsko življenje, oziroma da v celoti povrneta škodo zainteresiranim.
■ j.,1.4*,1?" bi s® Nemci, M bi po tem ostali na Poljskem, ter Poljaki, ki bi ostali v Nemčiji, osvobodili občutka, da so brezpravni v mednarodnem pogledu in da bi se jim zajamčila možnost pritožb zaradi prestopkov, ki bi žalili njihova narodna čustva, naj se Nemčija in Poljsk* izjavita, da z obveznimi sporazumi zagotovita pravice obojnih manjšin. S temi sporazumi se bo zagotovit obema manjšinama nemoten svoboden razvoj, svoboda izpovedovanja in poudarjanja njihovih narodnostnih čustev. Zlasti naj se jim v ta namen in v potrebnem obsegu dopuste organizacije. Ube stranki se obvežeta, da ne bosta sprejemali v vojsko državljanov, ki pripadajo imenovanima manjšinama.
15.)	Za primer, da bi prišlo do sporazuma na temelju teh predlogov, izjavljata Nemčija in Poljska, da sta pripravljeni takoj ukazati in izvesti demobilizacijo svoje oborožene sile.
16.)	Nadaljnji ukrepi, ki so potrebni za pospešeno izvedbo navedenih odredb, se bodo določili s sporazumom med Nemčijo in Poljsko.
Ozračje v Londonu
Sfc po-
London, 31. avgusta. Anglija še nikdar ni bila v takem duševnem stanju, v kakršnem je sedaj in kako se sprijaznuje z možnostjo vojne. Po ulicah, tovarnah, pisarnah in zasebnih hišah se povsod vidi duh, ki je čisto drugačen od razpoloženja v letu 1914. Nikjer ni videti znaka kako bučne radovednosti ali brezglavosti. temveč samo mirno zaupanje. Vse to se odraža tudi v pisanju listov. Kakor pravi neki današnji jutranjik, smatra angleški narod, da je storil v..e, kar je |>olrebno za vsak primer. Z mirno odločnostjo naroda je združeno edinstvo, ki mu ni primera. Eden izmed zunanjih
Nenapadaina pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo z obeh strani potrjena
Moskva. 31. avg. TO. Nocoj je bil ratificiran nemško-sovjetski nenapadalni pakt. Istočasno pa je bil isti pakt ratificiran v Berlinu. Molotov je v svojem govoru ostro kritiziral stališče Francije in Anglije pri pogajanjih za vojaški pakt s Sovjetsko Rusijo. Dejal je. da ta pakt ni imel namena, da bi pospeševal mirovna prizadevanja, pač pa je nasprotno smatrala Rusija, da je bil namen zahodnih velesil, da bi s njim utrdile svoi voiaiH
prestiž in s tem nc|>osrcdno delale za vojno. Ker pa je Sovjetska Rusija uvidela, da od tega nima nobene koristi, je pogajanja prekinila ter raje sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo, ker je merjena, da ho s tem paktom svetovni mir rešen. Pri tei seii je bil navzoč nemiki veleposlanik manjkala pa sta francoski in angleški, ki jih ludi v ložah ta diplomate ni bilo videti.
znakov tega edinstva je sporazum med delodajalci in sindikati, ki predstavljajo 350(KKi mehanikov. Po tem sporazumu bodo delavri lahko delali kot strokovni delavci in tako pomagali povečali proizvodnjo orožja, letal in ladij. Glede tega vprašanja je bil več let spor med delodajalci in delavci. Vprašanje se je sedaj rešilo na mah, ker so vsi ujioštevali narodne koristi. Sam London kaže od začetka krize razne prizore vojne in miru obenem. Mirno življenje gre |>o svojem tiru vzporedno z zunanjimi vojnimi pojavi, kakor je shranjevanje ne-nrimičnin, defiliranje teritorialnih čet v uniformah, kopanje jarkov itd. Narodnega duha najbolj prikazuje današnji uvodnik »Timesa«. ki pravi: »Po dolgem odlašanju so priprave Velike Britanije se daj pripeljale do tega. da so letalske, pomorske in kopne sile tako razvite, da na prvi udarer lahko odbijejo katerikoli napad, pa naj pride od katerekoli strani. Pri svojem odporu so te sile tudi zelo vzdržljive«
Današnji nakladi »Slovenca« to priložene položnice. — Vljudno prosimo vse naročnike, da še jih blagovolijo čimprej poslužitit
Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta zapustila Bled
Bled, 31. avg.
Danes zvečer ob po! 8 sta se odpeljala z
Bleda Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija. Ker se je bila ta novica raznesla ie v po-Mdanskih urah. se je proti večeru zbralo dosti Hlejčanov, kakor tudi tulcev, da pozdravijo Nj. Vel. kralja Petra II.. ki je svoje počitnice na Bledu tako prijetno preživel. Malo pred pol 8 so <e pripeljali na postajo Lesce-Bled ban dravske banovine dr. Marko Natlačen s soprogo, okrajni načelnik iz Radovljice dr. Vrečar in poveljnik orožništva polkovnik Rarle. Točno ob pol 8 sta «e pripeljala Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu njenega adjutanta. polkovnika Branka Pogačnika ter običajnega spremstva Nj. Vel. kralja Petra II. z avtomobilom na postajo Lesce. Ran dr. Natlačen se je prijazno pozdravil z Nj. Vel. kraliem Petrom II. in Nj. Vel. kraljico in se poslovil od njilu. Od Nj. Vel. i so se poslovili tudi ostali visoki gostje, ki so ju | pričakovali na postaji. Kralj in kraljica sta takoj
po prihodu vstopila v svo| vagon. Ban dr. Marko Natlačen in predstavniki oblasti so ostali na postaji vse do odhoda vlaka, na kar so se vrnili na Bled.
Ljubljana, 31. avgusta.
Nocoj ob 20.34 sta prispela z dvornim vlakom v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija. Po krajšem postanku na ljubljanski postaji sta visoka gosta odpotovala ob 20.40 iz Ljubljano.
Nocoj ob 19.50 je prispel v Ljubljano, vračajoč se z Bleda, kraljevski namestnik dr. Perovlč. Ob 20.15 je kraljevski namestnik dr. Perovič nadaljeval svojo pot v Belgrad.
Novi guverner NJ. Vel. kralja
Belgrad, 31. avgusta. AA. Z odlokom kr. na-mestnišlva je od 1. Beptembra 1939 postavljen za
novega guvernerja Nj. Vel. kralja armadni general Petar Kosič, poveljnik Belgrada.
JRZ in demokratizacija
• Glavno glasilo JRZ »Samouprava« pri 31. avgusta važen članek, ki se peča z vprašal
prinaša
vgusta važen članek, ki se peča z vprašanjem demokratizacije države. Izvaja sledeče misli:
Zadnji časi vlade dr. Milana Stojadinoviča so bili označeni po težnji predsednika viade, da uvede diktaturo. Bila je nevarnost, da nastane zaradi tega težak položaj v državi, ki je stala pred zelo težkimi vprašanji. Na srečo pa so so pojavili ljudje, ki so strmoglavili dr. Stojadinoviča in tako preprečili veliko nesrečo. Na vlado je prišel Dragiša Cvetkovič in tedaj je zavel v naši držuvi nov duh.
Cvetkorii je napravil sporazum, ki ne okrepija samo driave nasproti inozemstvu in s katerim se ni samo likvidiralo hrvaško vprašanje, ampak se je obenem zajamčila demokratizacija driave v duhu srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda.
Novi režiin ima torej nalogo, da zopet uvede popolno demokracijo, ki je naši državi in ljudstvu neobhodno potrebna in kakor odgovarja miselnosti tako vladnega predsednika Cvetkoviča, kakor dr. Mačka. Zato so bile izdane uredbe, ki jamčijo za normalizacijo našega političnega življenja in te uredbe se bodo hitro izdale ter tako uresničile demokratični politični red. Imamo trdna jamstva, da sedanja vlada uzakonjenja novih zakonov o svobodi tiska, o svobodi politi/nega zdru-ievanja in strank ter o uposlavitvi splošne tajne in enake volivne pravice v vsa narodna zastop-sti 'a ne bo zavlačevala. Jugoslovanska radikalna zajednica si je stekla zaslugo, da se bo naša državna uprava zopet v celoti demokratizirala in da bodo s tem likvidirani zadnji ostanki bivše diktature ter da bo ljudstvo Jugoslavije moglo zopet živeti popolnoma normalno politično življenje v duhu prave demokracije.
Jugoslavija se ne bo spustila v nobeno pustolovščino
»Zagrebački list« od 29. t. m. je objavil sledeče: »O stališču Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju je še veliko pisal svetovni tisk, naglaiujoč, da je trdna in odločna želja te države, da ostane nevtralna. To željo so že opetovano naglašali naši odgovorni državni č.nitelji. Danes, ko je na čelu države vlada sporazuma, ki ima nalogo, da omogoči procvit in nov polet mlade in obnovljene Hrvatske, je ta želja po nevtralnosti v morebitnem vojnem spopadu ie večja in še odločnejša tako med hrvatsk!m narodom kakor ludi v srbskem in slovenskem narodu.
Dr. Vladko Maček noče vofne, prav tako ne, kakor je nočeta narod hrvatski in srbski. Dr. Maček je v tem pogledu it rekel svojo besedo. Moremo torej mirno čakati razvoja evropskega položaja z zavestjo, da je krmilo države v rokah ljudi, ki so odločni pristali miru in ki te nočejo spuščati ? nobena pustolovstva. Mi bomo storili čisto vse da ostanemo nevtralni, vendar pa živimo v nadi da Bog razsvetli razum odgovornih evropskih državnikov in da bo mir v Evropi rešen.
Zastopnik vlade na naši razstavi
Belgrad. 31. avgusta, m. Otvoritve kmetijske razstave v Ljubljani se bo udeležil kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič. Minister dr. č"ubri-lovič bo odpotoval v Ljubljano jutri zvečer » drugim brzovlakom.
Predsednik vlade laže zbolel
Eclgrad, 31. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je laže zbolel in po nasvetu zdravnikov ne zapušča postelje. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je danes dopoldne obiskal vladnega predsednika.
Kdaj bedo volili sabor?
»Obzor« poroča, da se bodo volitve za hrvaški sabor vršile čez mesce dni ali najkasneje čez
dva meseca, tako da bo sabor sestavljen še pred
božičem. To seveda velja, če se bodo mednarodni dogodki razvijali v pravru mira. ker nihče ne ve, kako se bodo razvijale razmere v slučaju kakšnega mednarodnega konflikta.
Vsi občinski sveti na Hrvatskem razpuščeni
Zagreb, 31. avgusta, b. S sklepom bana Banovine Hrvatske so razpušteni vsi občinski sveti v Hrvatski razen zagrebškega, ker je bil zagrebški iupan imenovan s kraljevim odlokom. Za komi-s'i rje fo določeni najstarejši uradniki s vravno fakulteto.
Sporazum in slovenska JNS
Splošno se je opazilo v jugoslovanski javnosti, da je glasilo slovenskega dela JNS, oziroma enega glavnih nosilcev bivšega protihrvatskega diktatorskega režima dr. Kramerja, sprejelo uzakonitev sporazuma s Hrvati in z njo zvezane odredbe s popolnim molkom, katerega še danes ni pretrgalo, ampak se saino zaletava v slovenske »klerikalce«, ker so sprejeli sporazum z brezpogojnim pristankom, kakor to odgovarja našemu narodnemu in državaemu protiunitarističnemu programu. »Jutrot je prineslo uvodnik o sporazumu dan pred njegovo uzakonitvijo, ko še ni vedelo za njegovo vsebino in smernice, ko pa je bila vsebina objavljena, je bilo zgovornosti dr. Kramar-jevega glasila na mah konec. To je tudi popolnoma razumljivo, saj je »Jutro« v svojem članku, ko je izvedelo za podpis sporazuma, ni mu pa še bila znana njegova vsebina, proslavljalo narodno edinstvo, kakor ga JNS razume, namreč unita-rizem, zaradi katerega je, ko je sprejela vodstvo diktature, Hrvate in Slovence tepla z bičem in dr. Korošca ter dr. Mačka, pa vse avtorje in zagovornike današnjega sporazuma konfinirala in zaprla v ječe. Vidi se torej, da je bila naša JNS globoko razočarana, kakor hitro je izšla uredba o hrvatski banovini, ki je popolno nasprotstvo tistega unitarizma, o katerem je »Jutrot neštetokrat pisalo, da o njem ni sploh nobene diskusije in da je nikoli ne sme biti. V omenjenem »Ju-trovem« članku »Jutro« niti ob vesti, da je sporazum podpisan, ni spravila svojega unitaristično-rentralističnega programa v predalo, ampak še vedno noče priznati ne hrvatskega, ne slovenskega naroda kot naroda v polnem pomenu besede, ampak govori samo, da mora sporazum biti kompromis med idejo narodnega edinstva in zgodovinskimi tradicijami, katere imajo Hrvati. Kaj čuda, če je zdaj. ko je objavljen sporazum, ki sloni na priznanju hrvatskega naroda kot pravega naroda z vsemi in neokrnjenimi pravicami narodne vrhovnosti, Izgubilo dar govora In boče svojo negativno stališče prikriti z malenkostno strankarsko polemiko ki ne more spraviti s sveta dejstva, da se je za sporazum borila naša stranka pod vodstvom dr. Korošca od prvega dne ustanovitve naše države in da je do predzadnje mi-
nute bila najhujši, neizprosni ln nespravljivi ter brezobzirni načelni nasprotnik sporazuma, kakor se je sklenil na Bledu dne 26. avgusta, slovenska JNS pod vodstvom g. dr. Kramerja.
Zahteve g. dr. šimraka
V Času, ko smo vsi resni in resno sprejemamo notranje in zunanje dogodke, jo nekdo poskrbel za zabavo in to Je g. dr. Simrak, urednit »Hrvatske straže« v Zagrebu. G. dr. Simrak, čigar politični vpliv je tako neznaten, da se je sporazum med Hrvati in Srbi napravil čisto brez njega, bi to sedaj rad nadoknadil z dolgo in debelo tiskano razpravo v »Hrvatski straži* od 31. t. m., v kateri na podlagi cele vrste dokumentov dokazuje, da je Bela Krajina hrvatska dežela. Kljub temu pravi, da jo vprašanje Bele Krajine v narodnem in cerkvenem pogledu žalibou že davno rešeno v nasprotnem smislu, kakor dokazujejo njegovi dokumenti, in da se v to vprašanje ne sme več dregati. Ker nam ie tako g. dr. Simrak Belo Krajino milostno prepustil in je ob preureditvi cele države ne bo zahteval nazaj, ne bomo razmotrivali vprašanja njegovih zgodovinskih dokumentov in kako jih on tolmači, čeprav bi bilo to 6pričo znane lahkote, s katero gosp. dr. Simrak sploh obdelava zgodovinske dokumente, kaj zapeljivo in mikavno. Pač pa smo se nekoliko ustrašili, ker zahteva nazaj žumberško občino Radatoviči in štrigovsko občino v Medjimur-ju, pa tudi upravo železnice iz Bubnjarcev do Kar-lovca. G. dr. Simrak je torej vseeno našel priliko, da stori kaj koristnega ob izvajanju sporazum, vendar pa moramo opozoriti tako njega, kakor »Hrvatski dnevnik«, da sta popolnoma pozabila na tri čisto slovenske občine (Trata. Draga in pa Osilnica ob Kolpi), ki jih je diktatura odtrgala od Slovenije in čakamo, da se nain vrnejo. Radatoviči pa naj na vsak način ostanejo pri nas, ker so bili hrvatski listi nedavno priobčili vest, da gorjanski grkokatoliki ne priznavajo več gosp. Šimraka za svojega roditelja in so mu celo vzeli častno meščanstvo ter zato gotovo ne bodo hoteli sedaj priti pod gospoda dr. Šimraka. Pa tudi teoretične razprave o raznih dokumentih, mislimo, da niso na mestu, zakaj če hi se spuščali mi v ta predmet, bi na primer našli, da je ves Gorski Kolnr do Delnic etnološko popolnoma slovenski in da tam slovensko še danes govore starejši ljudje, dočim so mlajše rodove Hrvati tekom časa pohrvatili. G. dr. Simrak. danes res ni več čas za tako znanstveno igračkanie. Sicer pa upamo, da bomo vsa ta vprašanja s Hrvati, če bo treba lahko mirno in prijateljsko uredili — če le pre-temperamentnega gosp. Jankota Šimraka ne bo zraven...
Osebne novice
Belgrad, 31. avgusta, m. Prestavljeni so s poštnega ravnateljstva v Ljubljani Anton švajger na pošto Ljubljana II, Alojzij Urbančič v 10. t. t. t. sekcijo v Mariboru; Dušan V ajda, v 3. t. t. t. sekcijo v Ljubljani, v 3. t. t. t. sekcijo v Ljubljani Izidor Hrovat, do zdaj v službi v mestni t. t. t. sekciji v Ljubljani.
Prva seja nove vlade pod predsedstvom dr. Mačka
Belgrad, 81.. avgusta, m. Z jutranjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad podpredsednik dr. V.
Maček. Z nJim je dopotoval tudi minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres. Na postaji so ju pozdravili minister za pošto, brzojav in telefon dr. Torbar, minister brez listnice dr. Smoljan ter upravnik mesta Belgrada Dragoslav Lazič. Vsi ministri so se s postaje odpeljali v hotel »Astorija«, kjer bodo odslej stanovali hrvatški ministri.
Podpredsednik dr. Maček je tekom dopoldneva obiskal na stanovanju predsednika vlade Dragifio Cvetkoviča In so Je z nJim delj časa razgovarjal. Pri tej priliki je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je lahno obolel, naprosil podpredsednika dr. Mačka, da naj se za danes napovedana seja ministrskega sveta vrši in da naj jo vodi namesto nJega dr. Maček. Od stanovanja predsednika vlade Cvetkoviča se Je dr. Maček vrnil v svoj kabinet v finančnem ministrstvu, kjer je najprej sprejel finančnega ministra dr. Suteja, potem pa deputacije s Plave, ki jo je vodil Života Milojkovič, pristal levega krila združene opozicije in Rajkoviča, poslanca iz Petrovca. Vsi so pozdravljali sklenjeni sporazum. Dr. Maček je potem sprejel ameriškega poslanika, ki mu je čestital na sklenjenem sporazumu. Dr. Mačka sta še obiskala pravosodni minister dr. Markovič in notranji minister Stanoje Mihaldžič.
Belgrad, 31. avgusta, m. Nocoj od 7—10 je bila
seja ministrskega sveta. Seji je zaradi obolelosti predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča predsedoval |)odpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Na sejo je prvi prišel minister za vojsko in mornarico general Milan Nedič, ki je najprej odšel v kabinet finančnega ministra dr. Suteja, potem pa je skupaj z njim odšel v sejno dvorano. Za vojnim ministrom so po vrsti prihajali: minister za pošto, brzojav in telefon dr. Torbar, minister za socialno skrbstvo in ljudsko zdrav e dr Budisavljevič, notranji minister Mihaldžič, gradbeni minister dr. Krek. minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič, minister za pro-sveto Maksimovič, minister 7.a promet inž. Beslič, minister za ljudsko telesno vzgojo Tomič, dalje minister za trgovino in industrijo dr. Andres. minister za kmetijstvo dr. Cubrilovič in pravosodni minister dr. Markovič. Vsi ministri so se dalj časa pred sejno dvorano zadržali e časnikarji v nevezanem razgovoru.
Kakor smo izvedeli, je ministrski svet na sejj razpravljal o vprašanjih prenosa oblasti v smislu nedavno doseženega sporazuma in o pripravljajoči se amnestiji. Minister brez področja g. dr. Konstantinovič pa je nato časnikarjem prebral naslednje uradno poročilo o tej prvi seji nove vlade:
»Danes od 7—10 zvečer je bila seja ministrskega sveta. Ker je predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič lažje obolel in še nekaj dni ne bo mogel zapustiti sobe, je seji predsedoval podpredsednik vlade dr. Maček. Na seji so člani vlade razpravljali o tekočih vprašanjih, med drugim tudi o ukrepih, ki jih bo treba ukreniti za izvedbo narodnega sporazuma.c
Politične skupine se zbirajo
Belgrad. 31. avgusta, m. Preteklo soboto so se sestali volivni pristaši tukajšnje demokratske levice. Na sestanku je o političnem položaju poročal dr. Siniljanič. Demokratski disidenti so sprejeli naslednji sklep:
»Demokratska levica, dosledna načelom svoje borbe, smatra, da se je s sporazumom med Hrvati in Srbi izpolnila ena izmed glavnih njihovih zahtev. Zato demokratska levica ta sporazum sprejema in bo storila vse, da pripomore k njegovi izvedbi, kakor se je doslej vedno trudila in do-prinašala žrtve, da Jc do njega prišlo.«
Belgrad. 31. avgusta, m. Vodstvo bivše demokratske stranke je za prihodnjo nedeljo sklicalo v Kragujevac na sestanek vse poslance in kandidate, ki so pri zadnjih volitvah nastopili na listi dr. Mačka. Na sestanku bodo razpravljali o položaju, ki je nastal s sporazumom.
Staroradikali o sporazumu
Belgrad, 31. avgusta, m. Staroradikali so tudi danes ves dan, dopoldne in popoldne, na stanovanju MiŠe Trifunoviča nadaljevali svoj posvet. Najbolj so razpravljali o položaju, ki je nastal v državi po doseženem sporazumu. Verjetno bo v teku jutrišnjega dne Mjša Trifunovič odi>otoval v Niško banjo k Aci StanojeviČu. da mu poroča o poteku in vsebini teh posvetov. Po vsej priliki mu lx> predložil tudi osnutek izjave, s katero bodo staroradikali javnosti sporočili 6voje stališče do sporazuma.
Belgrad, 31. avg. m. Staroradikali so pozno ponoči po dvodAernera zasedanju izdali za javnost sklepe svojih posvetovanj, v katerih poudarjajo, da so staroradikali za tak sporazum, za katerega hi se izrekla večina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je hi!« dogovorjeno v Farkašiču. Sedanji sporazum pa je bil — kakor pravi to obvestilo — sklenjen brez njih, staroradikalov. Toda zunanjepolitični položaj jim narekuje vzdržnost. Kar pa se tiče člana glavnegi odbora dr Laze Markoviča, pa pravijo staroradikali. da v vladi ne predstavlja njihove skupine, temveč je vstopil v vlado brez predhodnega odobrenja s strani glavnega odbora.
Na Slovaškem je 700.000 nemških vojakov
Bratislava, 31. avgusta, b. Davi so korakale nemške čete skozi Slovaško v vzhodni smeri v zelo dolgih kolonah. Cenijo, da je blizu poljske meje že zbranih okrog 700.000 nemških- vojakov.
General Weygand gre v Sirijo
Kairo, 31. avgusta. A A. (Reuter.) Semkaj je prispel general Weygand.
Italija bo Nemčijo gospodarsko podpirala
Bern, 31. avgusta. TG. List »Basler Nachri-chten« objavlja vest svojega dopisnika iz Nemčije, ki pravi, da se je pogovarjal z vodilnimi nemškimi osebnostmi, ki so mu izjavile, da bo Italija v primeru vojne e Poljsko Nemčiji nudila »gospodarsko pomoč — aiutto economico«. Isto vest je po listu posnel tudi »Osservatore Romano«.
I
Železniška zveza med Nemčijo in Italijo prekinjena
Rim, 31. avgusta b. Železniška zveza med Italijo, Nemčijo in Avstrijo je prekinjena.
Anglija kupuje zlato v Kanadi
London, 31. avgusta. A A. (Štefan!.) Izvedelo se je, da je kanadsKi trgovinski minister potrdil ve6t o angleških nakupih zlata v Kanadi.
Kanada bo na strani Anglije
Ottavra, 31. avgusta. AA. Havas: Ker je javnost zahtevala izjavo vlade, ki bi iormalno ugotovila, da bo Kanada stopila v primeru vojne na stran Velike Britanije, je predsednik vlade King izjavil:
Mislim, da je stališče Kanade znano in da to izjave v tem pogledu danes odveč. V»a država dobro razume to stališče. Ml imo v neprestanem stiku z Londonom.
Anglija kupuje meso v Argentini
Buenos Aires, 31. avgusta. AA. (Štefani.) Včeraj so imeli podpisati pogodil o nakupu 10.000 ton južnoameriškega mesa za Veliko Britanijo Zadnjih deset dni je Argentina prodala 500.000 ton pšcnice.
Smrtna obsodba v Palestini
Jeruzalem. 31 avgusta. AA. (DNB.) Angleško vojaško sodišče v Jeruzalemu je izreklo smrtno ob-sodbo nad nekim Arabcem, ki je doma iz Sirije In ki jo t.i! aretiran in obsojen zaradi nedovoljene nosnje orožja. Dalje se je zvedelo, da Je bilo v
Boji med Japonci in Rusi
Tokio, 30. avgusta. AA. Havas: V japonskih vojaških krogih se je zvedelo, da je 15.000 60v-jetsko-mongolskih vojakov, ki so 20. avgusta prodrli na mandžursko ozemlje, zdaj začelo velik boj, ki divja okoli hribov Noro in Balsagar. Ta dva hriba stoiita na desni obali reke Halka Sovjetski oddelki, ki sc udeležujejo teh bojev, eo sami elitni oddelki. Med njimi so tudi tri divizije motorizirane pehote rdeče vojske, ki podpirajo tri divizije mongolske konjenice. Pod zaščito kakih sto topov so čete na dveh krajih ob rani zori postavile mostove čez reko Halko in napredovale 14 km po mand-iurskem ozemlju. Za velikim številom tankov, blindiranih avtomobilov in metalcev ognja so prodirale čete. ki so poskušale obkoliti japonske po-
stojanke. S protimanevrom so japonske čete izigrale nasprotnika in podaljšale bojno črto v smeri proti jugu in severu ter prizadejale nasprotniku težke izgube. Sovjetsko-mongolske čete so se umaknile na svoj« druge postojanke, in bitka ic dalje traja. Japonske čete eo obdržale svoje postojanke na omenjenih dveh hribih. Medtem ko ee nekateri japonski krogi prizadevajo, da bi prikazali to bitko kot krajevni incident, na drugi strani pripominjajo, da sovjetske čete, ki so vse do 29 avgusta imele samo eno divizijo na desni obali reke Halka, organizirajo zdaj na tem odseku okrepitev svojih čet. Na desno obal omenjene reke skušajo spraviti cel armadni zbor.
arabski vasi Kari v haifskem zalivu aretiranih več vstašev. Na cesti med Jeruzalemom in Haifo je eksplodirala bomba, ki pa ni zahtevala nobene žrtve.
Zasebni železniški promet na o™- Nizozemskem ustavljen
5aag, 31. avgusta AA. (Reuter.) V petek in soboto bo po vsej Holandiji ustavljen zasebni železniški promet. Vsi vlaki bodo prevažali samo čete in vojni material.
Sovjetska vlada ukinja protinemške filme
Newyork, 31. avgusta. A A. (Štefani.) Sovjetska vlada je odredila, da se odstavi s programa film »Profesor Mamlock«. ki so ga predvajali v ruskem paviljonu na mednarodni razstavi t Newyorku. Film ima tendenco proti narodnemu socializmu.
Konferenca skandinavskih držav
Oslo, 31. avgusta, b. Zunanji ministri Norveške, Švedske, Danske in Finske so se sestali danes, da proučijo stališče skandinavskih držav do evropskega položaja.
Turčija nI mobilizirala
Carigrad. 31. avgusta. AA. (Havas.) Odločno zanikajo glasove o skorajšnji splošni mobilizaciji turške vojske.
Odloženo romanje v Rim
Vatikan, 31. avgusta. AA. (Havas.) Izve se da je bilo zaradi sedanjega mednarodnega položaja odloženo na nedoločen čas romanje delavske krščanske mladine. Pri tem romanju naj bi se zbralo v Rimu več tisoč članov katoliške akcije, ki dela med delavsko mladino.
Turški narodni praznik
Ankara, 31. avgusta. A A. Anatolska agencija poroča: Včeraj je Turčija slavila 17 letnico sklenitve lausannskega miru, ki je postavil temelj novi turški republiki. V Ankari. Carigradu in vseh drugih garnizijskih mestih so se vršile vojaške parade. Prebivalstvo je vojaščino navdušeno pozdravljalo.
Vohuni vsepovsod
Varšava, 31. avgusta. AA. (Havas.) Poljska policija je odkrila vohunsko gnezdo v Novem Soncu blizu Krakova. Pri preiskavi je aretirala okoli 15 ljudi.
Newyork, 31. avgusta. AA. (Štefani.) Federalna oblaslva so dobila nalog, da poostre nadzorstvo nad vsemi tujimi propagandnimi uradi v USA.
Rešen smrti
Maribor. 81. vgusta.
Današnje vroče popoldne je izvabilo v Dravo zopet številne kopalce. Med njimi sta se hotela ohladiti tudi dva vojaka, ki sta šla za Birtičevo gostilno. Eden izmed njiju se je popolnoma sle-kel ter stopil v vodo Drava pa je na tem mestu deroča in globoka in je vojaku takoj zman;kalo tal pod nogami. Začel je klicati na pomoč. Ker pa kopalci dan za dnem kričijo, ni nanj nihče obračal pozornosti, čeprav se je boril s smrtjo. Povsem slučajno je pri svojem obhodu tedaj prišel na breg policijski nadzornik Josip Kovači«, k! je tekel po toku Drave in skočil v prvi čoln nekega fanta, ki ;e ribaril. V zadnjem trenutku so mu je posrečilo že polapljajočega se 25 letnega vojaka Miodraga Clliča Iz Velike Drinave. ki je vajen plavati ie v mirni moravski vodi, rešiti.