'mwmm
rr\ r
\ \
,V7
n i—» r-------
\l \ K
\i i ji ! 1\ I I T
i iLi -IJl
Odgovorni VrcCulTi« Profoior Valentin Koniok.
«!ev<aake novine priucjo vaaki čelortok na a vatle: comaa Čelortinke lota t geld.* pe petti 1 gol. tOkr. «. 'M plaiUo m tudi ennakila rasglaaije.


V Cefjt 1. rožnika 1840.
List
Ete&o Jezero. *>
(K* Uuberjova p»M»,)
Otok BMki, Kine **) nobeiki,
Kloake ee»|je tli Vene is r^ja Te obdaja, Vh m veseli.
Veli »grajo (lit* imajo
j}obravoljni pit«, Latfja gibljo »e in nibljo Nas h Kr«|ji« nebe«.
% vorhne arede »kal« bledo
Muri Grad j« rab; Č» od Grada Kutaat atrada
Starati Babji sdb,
Kdor ti tukaj Le sankaj
Tu bres v*a akerbi; KrfljiM mati V avajim sluti Draga naj iivi.
(Vedeš.)
Siovcuci po Štajerskim!
Eojju in našim mladim milim cesarju ivaiMMi Jožefu kodi hvala, de jo čas prišel, v kterimu se »o po novi ustavi naso uant uapo-• '-ilauo poKcskne postavo »ačiiejo resnično »•»».'ivati? v.akaj sliNim, do so v nakitu Celskim k»M«jii več del por v»ih kantonih sosenkni iv.tisinjiiiki iis povableni bili, % možmi bistro
") Ulod (i«'eldoa) neiareženo lep kraj naGo-renskim, ki ga imenitna gospoda obiekujc, .'♦V. .-.redi jesora jo otok, to je auh ko* »črnijo. Na tom jo cerkev h kteri se v ladijah v«;-4je. :«a u jesera na visoki pelini -•loja Grad. Uabji sob je gora čes - ^ - Kiač	f cir (SSierJ«0
Slave in dobriga scrca v pisarnico priti, do i so s gospodam komisarjam fcavolj teh »oviti, so krnotam premalo »iianih reči ua-netno posvetvali, ino potem c.k. kresijtna »uan)o dali novo »druženje sosesk, ali kto-te soseske bi se rade pod enim predstojnikom »družile v poglavitno sosesko ali srenjo.
Pa — žalibog! por vsem tem so veliko lopakov nakluči. No vem, od kod »mosna-to »virajo? Mislim si, do jo nokaj slabo-rcduont in kratkoumnost v»rnk tajiatih, — pa tudi »nam reči, do novoslivost narveči napake naredi) sakaj gotovo so vo od nekih, do bi radi sami svoji bili, ino se rajši gospodi svojih sosedov. — O gerda lakomnost posvetno časti! »akaj se ti tak predenim med nami obnašaš? 1'oberi so od nos! kir tebe ni bilo, fo vselej prijaznost, žlahtna roža cvetela ino ni nikolj osohuila. Naj si Imli mod seboj prijaauo roko podajo . v vpolvanjnnovica soseskniga rodu; naj 50- ■ spodi iuo kmeti prijasno so podpirajo ino, Majsuostanov —ločno raapertje, iuo sovraštvo vlubc»uivo »odinjonjo spremenijo, iuo visi ino niii stanovi naj le euo misel imajo, namreč po besedah svotliga cosarja »Uruio-no močjo no soseskah, narpoprej ino potem po deželah ino po celim cesarstvu novo postave po redu iu mirno vpeljati, iuo tako »dru-žoui vse no vrni ni ko juua»ko premagati. -
Vo uovih sreuskih postavah bo morata vsaka srenja alj poglavitna soseska, kiera bo samostalua, — če je io tak majhna, »rcn-skiga predatojnika (Ufirgormetsler) si »voliti, kler bo imel vse potrebno o*kcrbeti t če pa ni v srenji taki;^ n;»ia, kleri bi»ual vso oskerbeti, kakor $}. pravi, ho morala »reuja eniga »a primcrjcuo plačilo na strani predstujuika imeli, kter vso potrebno pisanje opravla; predstojnik sec/ nič plačila uima dobiti, pa njigovi oskorbuik ht pisar ho se moral plačati, do h« »arnogel živeti. Potom »e io vidi, de se wajlu*e so-seske morajo v eno volko »družiti. »5o-do loiej plačiio svojimu oskerhuiJiU vku;i spravili.
Neumno bi todojbil ), .'.ko l>i h^tle mrj-htio stiborsko soseske .,. ::.w;»iojue Li.i, »no si tako velike težavo n.iIiiau.*tL a me«
mostu Novara na nas plani!. I bilo S regimentov naših: sovražnik je bit p; silno močen. Ker so ti regimenti, ki so od konca en malo relirirali začeli, do nas prišli, so rekli, da so ic volil o svojih zgubili. Tedaj pravi general Radeckv: Ljubi moji otroci, »Slovenci! pojdle drugio vi ur prej, z v;.:\i : i:t» pc-.sod zm.vjal, torej imr :. (ud 7,daj vpanje do vas, da bom zmagal. it«i pa zavpijemo da imauio kurnjžo do vojsko, in tud da čemo /.a našega Cesarja iu našo deželo smert storiti.
Tisto ua pol kuhauo jed siuo po zcmli vergli, iu smo vzeli vsak svojo puško, iu začeli siuo ob devetih zutraj, to je bilo 25, Sušca, po sovražniku strelati. Tako smo delali, da seje pod nami ženila fresla; ku-gle so pa tak med nami žvižgale, kakor da bi bučclc rojile. Tcrpclo jc to do noči, in tako siuo mi Slovcuski ianti sovražnika premagali, pri mestu Novara. Prcccj veliko jih je padlo; mene jo ena kugla ua levo roko zadela, iu mi jc kožo iz dveh perstov pobrala, pa zdaj »itn že zdrav.
Velika čast jc to za nas iu našo deželo, iu generali so iias zlo pohvaiili. Vojsko saio skoučali, iu zdaj je vse mirno; samo v Papcžovi deželi še ui miru, tam so puutarji, iu zdaj nad nje uiarširamo.
Ilvala 2«ogu, dosedaj sim še srečen bil, Bog mi še daj, da bi šc Papeževo deželo premagali. Ljubi starši, prosite »ga, dami živlcuje še ohrani. Pisati mi ui treba; kadar bode povsodi mir, Vam bom zopet pisal, da mi bote nazaj pisalu i. t. d.
Kcuiškc zmešnjave; — !u KnJ jc storili?
Pod tem naslovam sc bere sostavek v „Graškcmu časopisu", Nro. 142, v ktermu stojijo te besede: — „Croz sadašuje zgodbe na Nemškim sc ne sinemo čuditi; že dav-nr.j smo vidili da to pride; ni bila nobena skrivnost, kam da jc zbor v Fraukobrodo veslal, iu kam njegovi visokostui sklepi z ošabnimi '»istimi peljati iuorajo.M
Pri li priložnosti jc opomba ob času.— Austrianski Pruski in Bavarski poslanci so se od svojih vlad iz IiVaukfurla doiuu poklicali, tako da listi poslanci, ki šc sadaj na zboru prebivajo, Ic k republikanski stranki slišijo. Ta stranka je hudi punt pod-Jturila v deržavah, ktere po reki iliui ležijo. Radenski velki-vojvoda jc moral iz svoje dežele zbežali, dasiravno je v vse dovolil, kar jo ljudstvo od njega terjalo. Tud v drugih mestih Iu inlam seje bil puut vzdignil, lode sc jc hvala Bogu že premagal. Vo jc vse iz ravno tistega I'>ankofurta prišlo, v kterga smo tud mi svoje poslanec poslati morali. ILadar so se lansko leto poslanci v l«'raukohrod volili, jc bilo muc- ;o volitcl-jov ua Slovcuskim, ki volili niso holli, ter so rekli, da mi v Frankobrodu nič opraviti nimamo, ampak da jc !)u;:aj naše poglavitno mesto, v klermu Cesar prebiva, in kter-sc krepko deržati moramo. Tim pauct-
i! nami jc niir. Sloveji:j! :i:» voliteljar.i so so ti:;I; rr.6-drijani poc.acaovali, kteri so mislili, da ua;a b l:\rjor lo v T,,rankobro»lu cveti. vrl «r>d-ukl ::Lo nič opravili. rn le ;:•••..'j -n-cov jo volilo; tor.j ..o j nekte i č: M — sc ve da ticmski — ur/. nami	i. '•'•alo
ko nem to ni ho;! > v ;;Iavo i i. • .: ■.» je pa ztl;j? Glejte k;-' «< ..e je v. .! re-vcruilo — Ilavno tisti časopis; kije na.-i, ŠO ui tega 3 mesce, hvalil, da umo v l'rai;ko-furt poslanca poslali, sadaj reče, da sc je že davuaj vedlo, da se ho na Nemškim to zgodilo. Mi Slovenci tega scer nismo vedli, kaj da so bo zgodilo, pa uaša pamet nam jc rekla, da dva zbora ob ci.iiu času postav dajati ue moreta, in torej nismo raui volili. Veliko rajŠe bi nam scer bilo, dr. bi ne bila naša obveljala, kakor pa da tako hude zmešnjave našo sosedno in braiovsko Nemško deželo nesrečno storijo; pa ker toga odveruiti no moremo, si znamo to no-
zdaj
snemati, da jc v vsili časih, posebno v nemirnih, nar bolše pravi pameti obogati, ktera je božji dar, iu (iste može poslušati, kteri so domorodci in žc davnaj za pravično iu poštcuc spoznani. Tako bomo tud prihod-uič ravnali, iu Bog oča nas bo milo obvaroval hudega vremena.	S.
Xc*se potrcjc*
9 Slovenci! siluo imeniten čas smo doživeli, ujega kolo so neprestano verti ino od nas s glasnim kričanjem terja, da sc iz dra-miiuo, ako uečemo zaspati svoje lastne sreče, čc hočemo preprečili, da uain ptuji sovražniki ne vmorijo mladega dctetVa prihod-nega blagostanja, da nas v spanju ne vdu-šijo, kakor se jc žc stoterim naših. bratov v nesrečni dobi temuo minulosti zgodilo. Novi čas terja od nas novi duh, nova serca, da njegovemu zahlcvauju zadostiti za more iuo. Alj kakor lenuhu pečenke uc padajo raz hrasta, pod katerega scncoj sladko počiva, kadar se drup potijo ino trudijo za vsakdanji kruh, takima mi sami moramo za svojo omiko, za tvoje izobražeujc, za srečo svoje m In.leži, mile, edino uade matere &lave skcrbcii. Iles je predragi rojaki! da ;o tudi naši -;?cC tariši orezvoih takih aovarij živeli iao vaur!;; r.Jj niuo se zavedli svojih potre«, K.v'3 ro v drekih časih druge. Lae h::i i:s C\j: cl: ::?-marliv nima zapopadka od člove.Ve vre sti, i;c od prave slobode, :ic cd du.Vic/a razvitka — mladost mu mine hr» z višjega veselja, no petdeset let v •..:•:.:!•• rove žalostui dnevi mračne :<taro.s;! a č..!;rjo, svoje otroke jc v svet po:;.;«il, d.; t.-.7; losiuo živijo, kakor oa sam, ke.* sc :-.i;x .-. niso naučili, ino eonrej .še !:o mu v!.!.-.j gomili tru]i!o stroiau, ui več : !u!:a za — bil je, kakor da r;a ulje *>i!o. — Vid ti tedaj za omike , za naiv^io c.: !' > ::»o.*;a: o skerbeti, če hočemo viVje^a, tlu.-no :: veselja iu nove od Cesarja ur m » o.ieieao vstava deležni postati. h.obraži, :»o ecrrscjuh so zdaj ediuo pomoč domorodui čr.jo.i::>i i::o sposobne knjige. Naj ^c po prr«zi::ki!i iuo
ua mesto v koroni tiri polnih bo-k;.!H:, ji red prijetnokošatoj lipo j shirajo, kjer ji i u\naii drugi slovenske novine prebira. Tu si naj pogovorijo, kako sc naj lazijo dušnega ino telesnega raz vitka v c kom j.ri.Ie, tuoi veselih reči se najde v nuiinak ino drugih spisih,[to prosto nikar l;i je potrebno, ua bi samo pri molitvenih bukvicah dremali, tudi poštene veselice so jkgu dopadljve. Naj si ua zcmijoviuu po-n!cit..jo prostrano domovino austrianskih ua-ro.Iov, da bode saj vsaki zualza vsako mc-siire v Austrii/.iuo za vse poglavitna mesta v>.'!i dežel. Tud bomo od Petra Koziara v Ilečn za ucktero tjedue prav marljivo izdelati slovenski zemljevid dobili, veljal bode •1 tlvajoctice ino mislim, da bode g. Jcrciiu y.:.kiž::Ik ,slovenskih Noviua v Celju naro-i\... «!ragovo!jno prijemal. Jjaj vsaka občina t-i ;a.j c-u iztis priskerbi iuo v hiši vsakega pravega £Jio venca ga naj nc manjka.
Druga potreba za omiko našega ljudstva. glede ua celi uarod, so šole: šole na k:»Jih ii.o v mestah. Dozuaj sc nijc naša mladci po,, deželi clo nič ali saj prav malo lir.učila. Šole so, da sc glava mladeži zve-«!;i, da sc mlado sercc vname za Ijubczcu <lst I: (iga iuo do ljudi, da sc polrebuih reči nauči, katere jo ravno peijajo po nevarnem j.a:u skozi življenje — to pa se le v milem i:!..;eruciu jeziku zgodili more, iuo pozneje le še so zua, komu je volja iuo koiuu jc | >i.vino, ptujih jezikov posebuo Nciuškiga uiiiij tudi Nemci bojo se morali slovcuski m ili, čo hočejo zadostiti imenitnim potrebam
-	i :_juosti. - • &o!c tedaj morajo narodne '»•ti, t. j. na nemškem sc morajo otroci vsili
•	• n po nemško, na slovenskem po sloveu-sk»» učiti; slovenski jezik mora v nemških •k!.;!., nemški pa v slovenskih predmet (Gc-j. .:.»iaad), poseben del uka postali. Dokler .■•> narodnih šol uimatuo, i:i moremo popolnima deležni poslati novih od milega Ce-•--'ja nam ■lodeleuih darov.
Kaj pa u.Mii je zdaj storiti, kadar sc v»e okoli uas meša, ua sc jc bojali, da
-	-i nas ncuoiicc s seboj ue potcguc ? I>'i-1 -a na;.» uetreba od stalnosti. — Stalni iu
•	moramo bili v vsem djauju, v vseiu
•	^fujit. Mi >aio tJlovcuci iuo hočemo rajši
kak ioto lepo ime oskruuili. Pošte-•: >J'cu:o žive.i iuo viutvii, mi po ravuo
•	•■ pot; hočemo hoditi, l.akor naši dragi ' •katerih zdrava pai::ct iuo blago ser-,v j«'vsim poznano, tal; da se zmot bojati ui.
\ bogajmo tedaj radi poštene iu umne
•	••••..-dec, domoroduo družtva, doiuoroduc ' ! V1'-	so motiti ne od zazue-
'a naših neprijatelov ne od ujihovega
•	e za zalo Au.-drijo, našega mladega •• ni našo sladko domovino!
Kovo.
•	-i ^e- ar, ;\liklavz I. jc v Varšavo
's..	,aRI	1»"-
'	ra\ao nrav naklonila :ir.-
; t < -ar; i * ranou Jožetu, svojiga prijatla
iu pomočnika zoper ogcrsko sovražnike izkr.ii; zaiorcj je 20. t. m. h Ilolomuca v Varšavo oduelal, iu pervi minister, Luez Jvarcenberg, ga je spremil.
Pred Uenetkacu so žc mislili naši, do bodo svoje dela žc to dni končali, i;to potem urno začeli terdnjavo ,'lalgero bombardirali, pa ker zmiram dežuje, sc uc more nič praviga početi iu skoučati. Vojaki, kie.-i v jamah delajo iuo na straži čuvajo, so do trebuha v vodi. General llajuav jc na Cgcrsko poklican, uaincst njega prcvzai..c groi* Tura komando pred iJcuetkam. — V.Milaau s zmiram zavolj mira pogovarjejo. — NaJa armada je vclko mesto Bologuo o^cilla, po-temko jc bilo »'t ure hudo bombardirano. Naših ui noben padel — Tudi na Vcskan-skim so naš: junaki uarliujšc meslo Izvorno premagali in posedli. Ivo so v sred :::csta bili, so puške odložili iuo začeli si mcao kuhati, začnejo Lahi naenkrat iz neke ecrkvc iu iz his na nje strclati Scrdit poorime vsak naših svojo puško, iuo v cerkev in hiše vsi kakor blisk sc vriucjo, iuo kleriga z orož-jam v rokah najdejo, ga vstrelijo alj zako-lejo. V cliko med tem nesrečnim je bilo nemcov iu polakov. —.
ttirnci so Francoze ino tudi Napoliia-lio žc enkrat nazaj zapodili. Strašno so iliai-sko mesto zagradili iuo ."jO tavžent rnožov je nek v orožji ga varvati pred sovražil i i; a m. jloiuo vidili, alj bodo našo armado, kadar bo do Uima prišla, tudi premagali. kiondc ne. i\a*i vojaki ua Laškim so že preveč sc navadil hudiga boja, da bi se zdaj ou Uim-sk:h puutarjov dali premagali.
Na Ggerskitu jc, kakor sc sliši, tcie-deu prccej hudi boj se začel na otoku i'itt, okolj kterga Duuava teče. Puntarji ho premagani veliko mertvih pustili. Dva eskadro-na huzarjov sta skorej čisto razbita, ..'00 — 503 llonvcdov je v našo roke padlo, tudi je nek huzarjov z dveuia ouclrama k uam prestopilo.
General Wclden jc ogcrsko ban?: no te za ucvcljavuc spoznal, in je to oznanil.
.Minister Sladiou jc ur. prošnjo od cesarja od svoje težavne službe odpušeu, dokler sc čisto nc sozdravi. r«linistcrstvo zno-trajuiga je pravdarski miuisl^r Dr. IJah — ministerstvo učenstva pa minister T;:ife!ii prevzel.	J.
V Gradcu 3. t. m. Včcr: jc minulo leto, od kar sc je graško društvo „f' )-.e-nija ustanovilo. Ouo je tedL'j celo le:,; kot nelitičuo društvo obetalo in z ne:aalim v.- oc-ham delaio. Mer sc je p.**. ?*o novih 'h: lavah združevanje jako omejilo; je društvo leto v svojim glavnim zboru sklcr.ilo, ;• r *-ohernili se s »torelkam drurrLa let.i v iiie-rarno društvo. !>c bi sc daa uje::r» * t . r -novitve dostojuo obhajal, so rk!eni!i utijo .na predlog predsednika čast {rr. 'Ji.: > deržati, s tcr.i pri.; lav k.-.m, ,T t : e :.r časi pri rodoljubu zvr.ucj aie.^Ja v i.r.je'ni .dolini pripraviti na. Tako te je zgodilo. Zarana prihitimo vsaki ou svojima doa:a na