mm
List ljudstvu v pouk in zabavo.
khajs «rt četrtek In velja s poftoieo vred in v MariSom a poiSfasJeia na dem za csio teto 24 K, pol seta 12 K In sa žtsirf leta 6 5C ~ Naročnina izven Jugoslavije 32 K. - Naročnina se pošilja cai %Ssravniitvo „Slovenskega Gospodarja* v Maribora, b-f Ost te dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tisfecirscrja dvnit«« dobhraja Ust brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo, it begajo 4 otraci 40 vin, na 8 straneh §8 vin. — ■ Orednfsč?« Koroška eesta Stev. 5. — Rakapisi se ne vračajo. — Op-avništvoi KoroSka casta i te«, 5, sprejema naročnino, inserate !n reklamacije. Is SnseraSe ae plačuje od enmiopae pe*3»?raie a enkrat K S-80. Za večksatee oglase primeren popnst. V esaeta „Maie naznanil?*1 stane beseda SO vin. — Inserad se sprejemajo do torka opo!<tat,
Neiaprte reMamasife so pofefoe proste.
p<&zm

Konce» tega mesca nameravajo Sokoli prirediti v Mariboru sokolsko slavnost. Kot glavne agitatorje za svojo sokolsko prireditev so odločili liberalne račitelje. Pogovarjali so se že o tem, da bodo šolske otroke kar komandirali k sokolski slavnosti. Ker pa bi jih potem morali tudi nadzirati, so sklenili, da hočejo z vso silo vplivati na stariše, da se udeležijo in pripeljejo tudi otroke seboj. Kdor ve, kaj je dandanes sokolstvo, mora tako nakano z vso odločnostjo zavrniti. Čutimo se naravnost dolžne, da stariše že na -prej svarimo pred sokolstvom.
Sokola so ustanovili najprej na Češkem. Odtam se je razširil po Slovenskem, Hrvatskem in Srbskem. Sprva je bil Sokol samo telovadno in narodno obrambno društvo in ni bil veri sovražen. Okrog leta 1906 pa je začel nastopati' proti veri, najprej na Češkem, takoj nato na Slovenskem in zadnji čas tudi na Hr -vatskem.
Na Češkem so Sokoli na čelu tistih, ki ljudstvo hujskajo k odpadu od katoliške vere in razpošiljajo po vsej državi pozive: „Proč od Rima!" Češki „Sokolski vestnrk" je odkrito pisal: „Smo in moramo biti proti katolicizmu" in „Sokol ne more držati z Rimom" (papežem). Koncem junija in začetkom julija so imeli češki' Sokoli veliko prireditev v Pragi. Te prireditve bi se radi udeležili „Katoliški ameriški češki Sokolj", ki so se pripeljali na naš orlovski tabor. Niso vedeli, kako protiverski so že češki Sokoli in so se hoteli prireditve udeležiti iz narodnega navdušen-!». Kaj so jim brezverski češki Sokoli odgovorili ?
Dokler se katoliški ameriški Sokol ne odpove .isaslovu: katoliški, ne sme pri sokolski prireditvi sodelovati. In februarja letos je pisal sokolski list: „Deške Obec Sokolske": Noben pozitivni (to je verni) kristjan, r prvi vrsti katoličan, ne more biti Sokol."
Slovenski Sokoli so s češkimi v najtesnejši zveva. Zato ni čuda, da je istočasno s češkim tudi slo -venski Sokol nastopil proti veri. Starosta vseh slovenskih Sokolov, dr. Pavel Pestotnik je na sokolskem abčnem zboru 11. februarja 1912 rekel: „Brez zmagovitega kulturnega boja (to je boja proti veri in Car kvi) ne pričakujemo trajne zmage solcolskim idejam (mislim)." Isti Sokol dr. Pavel Pestotnik je zapisal v „Sokolskem vestniku" marca 1913 to-le: Krščansko ■svetovno naziranje je v ostrem nasprotju s tendencami (težnjami, željami) sokolstva," Sokol je torej nara-
vnost protikrščanski. Potem nič ni čudnega, če tudi šolarja odvrača od cerkve in vere. Saj se je zadnji Čas že večkrat zgodilo, da so gnali otroke ob nede -ljah na izlete ali k telovadbi ravno ob času, ko bi morali otroci iti k sv. maši, tako, da otroci niti pri maši nrso bili To se je zgodilo n. pr. v Ljutomeru in v Studencih pri Mariboru.
Tudi podivjanosti sokolski se ni čuditi, kakor se je pokazala posebno ob priliki orlovskega tabora v Mariboru. Koliko hujskanja in sramotenja v liberalnih časnikih proti orlovskemu taboru! Največje di-vjaštvo pa so zagrešili nad našimi gosti, na orlov -skem taboru, nad čehoslovaškimi Orli in francoskimi katoliškimi telovadci. Ko so se po orlovskem taboru iz Maribora skozi Ljubljano peljali na ^Bled, so jih tam Sokoli pričakali' s psovkami in surovostmi. Neko Orlico so vrgli v vodo, iz katere jo je rešil nek čehoslo-vaški Orel. Nažagali so mlaje, ki so bili postavljeni na čast gostom, prerezali na več mestih električno žico, branili jim vstop v čolne, nazadnje jih celo z gnojnico polivali. Tako divjaštvo rodi sokolska vzgoja 1
Slovenski Sokol je prinesel protiverski tok tudi v hrvatskega Sokola, ki do pred enim letom še ni bil veri nasproten. Zdaj pa je tako sovražen krščanstvu in sploh vsaki veri, kakor da hoče nadkriliti celo slovenskega Sokola! So med slovenskimi in hrvatskimi Sokoli tudi ljudje, ki še imajo vero. Toda Sokol kot vse sokolsko gibanje plava v protikrščanskem močvir ju. O tem ni nobenega dvoma več !
In takim ljudem, takim društvom naj bi verni, krščanski slovenski stariši izročali svoje otroke ? Na sokolski slavnosti, ki imajo popolnoma protiverske na mene, naj bi jih puščali ali celo sami vodili? Prej so vas, ki ste se udeležili orlovskega tabora zasramova-li, zasmehovali so naše pošteno kmetsko mladino, organizirano v Orlu. Zdaj vam bodo liberalni učitelji ponujali vstopnice in vas vabili, da s svojimi otroki pridete na sokolsko slavnost. Domišljujejo si, da jim boste šli na limanice. Ne dajte se premotiti! Pokažite, da poznate volkove, ki se hočejo zdaj obleči v ovčjo obleko! Kdor bi poslal ali peljal svoje otroke na sokolsko slavnost, ali pa se je sam udeležil, je izda-jica svojega krščanskega prepričanja! Na sokolsko slavnost v Maribor prepričan naš pristaš tudi iz radovednosti ne sme iti!
Niš državni pror«£un in naš» finance*
(Govoril na shodu „Jugoslov, kmeteke zveze" posl. J. Vesenjak.)
Spoštovani somišljeniki m prijatelji! Ni prijetja naloga, katero imam, pa tudi hvaležna ni. Tuda potrebna je jasna beseda, da znajo naši pristaši, kakšno stališče zavzema „Jugoslovanski klub" in jaz kot njegov pooblaščenec v finančnem odboru nasproti ¡novemu proračunu finančnega ministra Stojanoviča. Vi ste poklicani, da to stališče ali' odobrite ali ovrže-ie; za|o vas prosim, da sledite tej razpravi z vso pa-aljivostio in potrpežljivostjo. Za vas gre, za vaše skrbi in težave za vaše trpljenje in za vaše žulje!
Kaj je treba najprej ugotoviti?
Pred vsem morapi ugotoviti, da govorim o predlogu demokratičnega finančnega ministra in no o zakonu, Mi nimamo sprejetega proračuna ne iz preteklega proračunskega Jota 1919-1920 in tudi še ni,smo sprejeli ne v finančnem odboru in ne v zbornici proračuna za 1920-21. Krivda leži v političnih razmerah, odnosno v odnošajih med „Parlamentarno zaje iuico'\, h kateri pripadajo v glavnem „Radikali", „Narodni klub" in naš „Jugoslovanski klub" ter neka* manjših skupin, in med „Demokratsko zajednico", h kateri pripadajo tudi naši „Demokratfe" ali liberalci, Vam ie gotovo še v spominu, da so liberalci skupaj s so-cijalnimi demokrati' gospodarili v naši državi brez kontrole, brez parlamenta. Posebej pa niti enkrat ni .bil pozvan k seji finančni odbor. Vsaj jaz tacega va^ bila dobil nisem,
Tudi sicer vas bo v splošnem zanimalo zadržanje posameznih strank k proračunu in raznim fi-
j nančnim vladnim predlogom, naredbam tn operaci -j jam.
Stališče soeijalnih demokratov.
Najbolj enostavno, pa za pametnega človeka tudi najbolj smešno je stališče socijaldemokratičnih poslancev in socijaldemokratične stranke sploh. Oni hočejo kratkomalo vse od države imeti, a nočejo državi ničesar dati. Zato slišite njihove agitatorje, kako vso. obliubljajo, pa si rikdar ne belijo glave s tem, ali je njihov način gospodarstva sploh mogoč ali ne. Treba j9 povdariti, da niti v eni državi, niti v enem kraju socijalisti praktično niso znali gospodariti tako, ¿a bi osigurali obstoj in razvoj 'države in zemeljsko sre-[ čo, mir, blagostanje in jednakost, bodisi politično, bodisi ekonomsko (gospodarsko) posameznim osebam ali1 posameznim stano- »m. Gojiti in širiti nezadovoljstvo c. šuntanjem prot vsem drugim, to je jedro soci j al demokratskega modrovanja.
Kako j» z demokrati?
Tudi demokratje so v gospodarskih državnih zadevah precej podobni socijalistom, Imeli so že skupno ž njimi v rokah precej dolgo našo državo in tedaj so pokazali, da so njihova dejanja drugačna, kakor so njihove besede. Ne samo, da so poteptali vsa parlamentarna načela in vse svojine prave demokrati ¡e, temveč zlorabljali so na nedostoinejši in nedopustni način državno upravo v strankarske »n deloma osebne svrhe.
f	In ml?
Na ta dva načina mi nastopati ne moremo in a ne smemo. Mi hočemo na obstoječem zidati in država I ter človeško družbo urediti;, računamo pa vedno in l tudi jasno povemo, kaj-hočemo in kako hočemo. Taka f polagamo tudi danes račun o svojem hiševaju.
Dva proračuna.
Za proračunsko leto 1920-21 imamo v resnioi dva proračuna. Namreč prvotnega, ki je sestavljen iz podatkov posameznih pokrajinskih vlad naše drža* ve, in drugega, katerega je izdelalo finančno mini* strstvo in ga potem tiskanega predložilo nam. Prvi proračun sloni na dosedanjih, davkih in drugih drža* vnih dohodkih, drugi proračun pa obsega celo vrsto f novih bremen za državljane.
Oglejmo si nekaj številk! V prvotnem proraču-« | nu znašajo državni izdatki okroglo 23.742,000.000 K (triindvajset tisoč, sedem sto in dvainštirideset mili-» jonov kron) in državni dohodki 7.704,000,000 K (se-demtisoč sedemsto in štiri milijone kron). Torej je primanjkljaj 16.037,600,000 K ali z drugimi besedami :i vsak dan bi po tem proračunu država izdala okroglo 44 milijonov kron več, kakor pa bi prejela na davkih in drugih dohodkih.
Za naše slovenske kraje, ki jih upravlja naša pokrajinska vlada v Ljubljani, so v prvotnem prora-| čunu številke sledeče:
Izdatki: lmiljarda 165 miljonov 933 tisoč in 283 : kron; dohodki: 539 miljonov 620 tisoč in 887 kron \ torej primanjkljaj: 626 miljonov, 620 tisoč 401 krona« 5 Seveda moram pri teh številkah takoj pripomniti, da \ carina, dobiček na „zdravi valuti" in nekaj drugih ? dohodkov ni vračunjeno. Niti v prvem niti v drugem i proračunu nimamo po ključu davčne moči in številu i prebivalcev razdeljenih skupnih državnih dohodkov, i na pokrajine. Carina in sporedne carinske takse, tro-; šarina, dobiček na novcu (opomba: pri „zdravi valuti"), prometni davek so navedeni pod splošnimi dr« | žavnimi dohodki.
Da Je nemogoče gospodariti na podlagt prvot -: nega proračuna, je več kot jasno, kajti država no more in tudi ne sme vsak dan napraviti 44 milijonov, j novega dolga. Zato je finančni minister dal izvršiti ; nov pregled ali revizijo proračuna in to je drugi pro-• račun, ki je tudi tiskan in predložen parlamentu ter se obravnava v finančnem odboru.
Po drugem proračunu za leto 1920-21 znašajo ; državni izdatki 15 miljard, 977 milijonov, 224 tisoč f kroti, dohodki 15 miljard,536 milijonov 708 tisoč kron, i primanjkljaj torej 440 milijonov 516 tisoč kron.
Bistveno bi po teh številkah bilo doseženo ra« i vnotežje med izdatki in dohodki in proračun bi bil za j oko nekak vzor držsvnega gospodarstva in finančne \ tehnike ministrove.
Toda sedaj nastane dvojno veliko vprašanje :j
il, ali je proračun za nas sprejemljiv In 2.: al! odg») varja dobremu državnemu gospodarstvu ? Dobremu namreč v tem oziru, da ne gleda g. finančni ministen t na trenutni fiskalni efekt (učinek),, temveč na možnost i obstoja In razvoja svojih žrtev — davkoplačevalcev!: V tem oziru pa moram — žal — obe stavljeni vprašanji zanikati, kajti po slovenski davčni praksi- izvedena izterjatev nameravanih bremen pomeni za nas hiranje, umiranje in pogin kmetskega stanu in sploh delavskih kmetskih slojev.
Oglejmo si način, kako finančni minister doseže proračunsko ravnovesje! Dohodki v drugem proračunu se podvojijo od okroglo 7.7 miljard poskočijo na 15 in pol miljarde. Izdatki v drugem proračunu so znižajo od okroglo 23.7 miljard na okroglo 16 mikN jard. Kaj je storil torej iinančni minister? Črtal je iz proračuna vse svote za nove naprave in nove naba* ve. posebno oster je bil v tem oziru za kraje, ki računajo s kronami', povzdignil pa je davke in vpeljal celo vrsto novih direktnih In indirektnih davkov.
V tem oziru je posebno poučljiva naša Slovenija, kaiti če bi res sprejeli' in iztirjali vso predlagane davke, bi naša pokrajina imela precej nad 400 milijonov prebitka. Seveda pa bi bili mi v par letih precej na beraški palici! Ako bi šla gospodarska konjunktura za našo kmetijstvo in narodno gospodarstva | v obče navzgor, kakor prvi 27« leti svetovne vojske*
✓
. t

bi se dalo govoriti tudi o močnem zvišanju davčnih bremen. Toda sedaj gre posebej knietski stan in ž njim kmetski delavski stan novi težki krizi nasproti: oene njegovim proizvodom naglo in splošno padajo, cene vsem industrijalnim in uvoznim predmetom, katere kmetsko ljudstvo kupovati mora, pa še vedno neprestano rastejo. Ravno zato pa moramo biti tem bolj pazljivi pri upeljavi novih davkov!
Običajna sredstva za doseg« proračunskega ravnotežja.
Za dosego ravnotežja v državnem proračunu s« poslužujemo navadno sledečih sredstev: 1„ črtanje ali odložitev, oziroma omejitev nameravanih in vesti -eij, 2. na:et5e dolgoročnih ali kratkoročnih državnih posojil, bodisi zunanjih, bodisi notranjih, 3. zvišanje dohodkov iz državnih podjetij — železnice, pošta, telegraf, telefon itd, 4. Upeljava novih davkov in zvi-Sanje obstoječih in podraženje monopolskih predme -tov in razširjenje monopola na drug-e predmete, 5. pomnožitev papirnatega denarja.
Vseh teh označenih sredstev so se pri dosedanjem državnem gospodarstvu finančni ministri naše države posluževali. Toda vsaka reč ima svoje meje, tako tudi uporaba teh sredstev.
Zunanje posojilo.
Z ozirom nato, da je naša država mnogo trpela pod posledicami vojske — saj so se uničevala in obrabila n. pr. vsa prometna sredstva do skrajnosti (ceste, železniški tiri, lokomotive, vagoni: vse je ali poškodovano ali uničeno) bi bilo še najumestneje, a-ko bi država za takšne in slične svoje naprave uporabila večja posojila na dolgotrajen odplačevalni termin (čas). Toda mi velikih posojil ne moremo dobiti, ker tudi v velikih zapadnih državah denarja ni. Francoska investira vse doma, ker mora popolnoma obnoviti in popraviti ogromne pokrajine, ki so bile po svetovni vojski popolnoma razdejane in mesta razrušena. Angležka ima svoje velike financijelne teža-
ve i a ravnotako Amerika, katera bi pač dala za silno drag denar blago, nikakor pa ne denarja. Uvaževati pa je tudi treba, da vlada v tujem svetu še nezaupanji nasproti naši državi, ker finančni zunanji svet ne pozna dovoljno našega bogastva in možnosti raz -voja in ne uvažuje tudi trdne naše volje, da hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci našo državo krepiti in da so prazna italijanska in frankovska prorokovanja in su-mničenja. Tudi imamo že zunanjih posojil precej; o njih bom govoril pri odstavku: dolgovi.
Kako je z državnimi podjetji?
Znano je, da državna podjetja že pred vojsko, torej v normalnem gospodarskem stanju niso dajala državam kaj prida dobička, temveč so bila prav blizu pasivnosti. Se slabše je v tem oziru sedaj. Naša pošta, naš brzojav. telefon, naše železnice, vse je kljub zvišanim pristojbinam več ali manj pasivno. Ta podjetja in naprave so do skrajnosti izrabljena, nihče jih ni popravljal, ali pa ne zadostno in z dobrim ina-terijalom tekom vojske zadnjih pet let. Sedaj pa je drag materijal in so vsled draginjskih razmer zviša^ ne plače uslužbencev, ki vzamejo skoro vse dohod -ke.
Ze sedaj občutimo silno težko podraženje pri vseh državnih podjetjih in naravnost izključeno je , da bi zamogli in smeli pričakovati Bog vedi kakšnih posebnih dohodkov v korist državnemu proračunu iz teli naprav. Tudi so te naprave takšnega značaja, da se pristojbine odnosno plačila več zvišati ne smejo, ker sicer na.prave same postanejo predrage in ne služijo ljudstvu in socijalnim ter gospodarskim njego -vim potrebam. To velja o pošti ravnotako, kakor o železnici. Posebnega kritja državnih potrebščin iz dr-, žavnih podjetij ni pričakovati.
Tudi izpopolnjevanje teh naprav bo šlo počasi naprej: saj veste, kakšne težave imate sami pri svojih privatnih zgradbah, kakšne pri občinskem gospodarstvu in pri okrajnih zastopih!
Kdo se opristi wdjaške služb©?
Glede vojaškega službovanja in glede oprostitve .veljajo sledeča določila, ki se naj navajajo v prošnjah za oprostitev. Vojno ministrstvo Je dne 5. aprila izdalo novo naredbo za vojaško službo, ki traja pri pehoti 18 let kot polna doba ali kot 12 mescev skrajšana službena doba. Glavni in bistveni slučaji iz na-redbe so sledeči: I. Popolna oprostitev vojaške službe pride v poštev: 1. Ako ima rekrut samo očeta (nič bratov), ki je že 60 let star, ni sposoben za delo in plačuje najmanj 21 kron neposrednih davkov. 2. Ako so v družini samo ženske, a moški pod 16. letom. 3. !Ako ima rekrut ali samo enega starejšega brata, ki pa ni sposoben za delo in upravo posestva ter spada k nadložnim, od očeta, že 60 let starega. II. Skraj -šana doba, t. j. 12 mescev, pride v poštev: 1, Ako i-ma novinec samo očeta, ki je 60 ali več!let star, toda sposoben za delo in upravo imetja ter plačuje neposrednega davka 21 kron ali več, 3, Ako je oče star 60 ali več let, brat pa 17 do 20 let. 4. Ako nima novinec očeta, pač pa mlajše brate kot Je sam. V tem
slučaju se novincu preloži nastop službe za eno leto ali dve, nato pa služi 12 mesecev. 5. Ako ima rekrut samo ženo in otroke, ter je samohran ali samec, t. j. ako je podedoval kako posestvo, ki ga mora sam obdelovati in voditi ter plačuje najmanj 21 kron nepo-srednjih davkov. Ako pa plačuje 20 kron ali manj ne-posrednjih davkov, ga lahko popolnoma oprostijo. A-ko pa ni ničesar podedoval, služi polno dobo. 6. Ako ima rekrut le starega očeta (deda) nad 60 let starega, ter očeta najmanj 40 let starega, ki pa je služil polno dobo. 7. Ako ima rekrut le enega brata, ki je starejši kot on sam, je delazmožen ter plačuje naj -manj 21 kron neposrednega davka. 8. Ako je brat dela popolnoma nezmožen in ni služil v vojski.
Kdor pa ima pravico za popolno oprostitev ali za skrajšano službo, naj vloži pravočasno kratko pro šnjo na pristojno pukovsko okružno komando. Prošnjo je treba kolkovati s 4 kronami, vsako prilogo (dru -žinski list, posestni list, davčno potrdilo itd.) pa z 2 kronama.
Politični ogled.
Jugoslavija.
M naši državi imamo trajno ministrsko krizo . Dosedanji ministrski predsednik Milenko Vesnič je dobil od vladarja naročilo, naj sestavi novo vlado < ' iNajnovejša poročila pa javljajo, da se mu ni posrečilo in je že vrnil vladarju svojo nalogo. Dvoje najmočnejših strank, radikalci in demokrati, se ne morejo sporazumeti med sabo. Sporazumeti se ne morejo! predvsem v vprašanju izvoza. Demokrati hočejo, naj bo izvoz v tuje države prost vsakomur, da bi i-meli dobiček samo veliki kapitalisti, takozvani izvoz-ničarji. Radikalci in ž njimi naša stranka, pa hočejo, naj se vrši izvoz potom poljedelskih zadrug in pod državnim nadzorstvom. Pri celi krizi gre torej demokratom predvsem za lastni žep, za dobiček demokratskih kapitalistov.:
Na KoroSkem je pričela poslovati takozva-na antantna misija in pripravljati za glasovanje. V Celovcu so se nastanili zastopniki Anglije, Francije in Italije, ki tvorijo takozvano glavno komisijo. Podkomisije so v Borovljah, v Velikovcu, v Pliberku, v Doberlivasi, v Železni Kapli in v Rožeku. Nemci delajo z velikimi denarnimi sredstvi in z nasiljem. Pa kljub temu bo zmaga naša, ako se ne zgodi kakšna prav posebna krivica.
V Maribor Je prispela antantna komisija, ki bo na Štajerskem natančneje določala meje. Stanujejo vsi skupaj v hotelu „Meran", na katerem bodo sedaj plapolale zastave vseh zmagovitih držav, med njimi celo Japonske,
Rusija—Poljska.
Med R u S i i n Poljaki divjajo nadalje boji v največjih razmerah. Poljske armade so poražene in se umikajo korak za korakom z veliko odpornostjo. Priznati se mora, da se ustavljajo Poljaki z .velikim navdušenjem in hrabrostjo, toda ruska premoč je ogromna. Zares čudovito je, kako so ruski boljševiki spravili na noge tako veliko bojno moč. Rusi se bližajo Varšavi od dveh strani, poljska vlada je iz Varšave pribežala v Krakov, v Galiciji se bije vzhodno od Lvova, približno tam, kjer so bili v začetku svetovne vojne Avstrijci tako strahovito te-peni, velika in odločilna bitka. Antanta, ki je zapel-
jala Poljake v to vojno, sedaj noče ali ne more pomagati in bi najraje, da bi šli v boj zoper boljševike drugi: Cehi, Jugoslovani, Rumunci. Seveda odklanjajo vsi take ponudbe.
Italija.
iV državnem zboru je minister zunanjih zadev grof Sforza v svojem govoru o jadranskem v-prašanju zahteval, naj se popolnoma uklonimo Lahu, in mu delamo še lepe komplimente. Mož se bode že prepričal, kako trd oreh je to jadransko vprašanje.
Kmetska zveza.
Naznanila.
Naši shodi. Kmetska zveza priredi te-Ie shode: dne 15. avgusta po rani maši pri cerkvi pri Sv, T r o j i c i v Halozah, 15, avgusta pa ranem o-pravilu v Mozirju, isti dan ob 2. uri popoldne v Bočni, dne 22, avgusta po rani maši v Preval-j a h, popoldne v S t. Danijelu in Kotljah na Ko roškem.
Shodi zaupnikov Kmetske zveze se vršijo pri hodnji teden za okraje Ptuj, Ormož in Ljutomer. V Ptuju se zberejo zaupniki iz celega okraja v ponde-liek 16. avgusta v prostorih Kmetske posojilnice, v Ormožu v torek 17. avgusta v Ormoški posojilnica in v Ljutomeru v sredo 18. avgusta v Okrajni posojilnici. Začetek ob 9. uri (po novem času). Radi važnosti prosimo, da zaupniki zanesljivo pridejo.
Poročila.
Marija Reka. Visoko v hribih smo doma, a kljub hujskanju od strani * Samostojnih" in „rde -čih" je ostala cela župnija z malimi izjemami v taboru Slov. kmetske zveze. Dne 8. avgusta je Kmetska zveza priredila shod, na katerem nam jo tajnik Ze -bot govoril o položaju, o volitvah in o organizaciji. Govorila sta še g. Agrež in mladenič Golavšek od Sv. Jurja ob T. Izvolil se je krajevni odbor KZ., kateremu načeluje vrl posestnik Jakob Zmrzlikar, na-domestuje ga pa mlad korenjak Jernej Zakojnšek. Z uspehom shoda smo prav zadovoljni.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lovrenč-ko nedeljo, 8. avgusta, smo imeli po rani sv. maši lepo obiskan shod Kmetsko zveze. Govoril Je g. ured-
nik M. Krajnc. Po njegovem govoru se je razvil živahen razgovor. S posebno ogorčenostjo so navzoči kmetje povdarjali krivično mero, s katero se določaj« cene kmetskim pridelkom, dočim se trgovci glede oea , prosto gibljejo. Ce bo šlo tako naprej, bo kmetski stan j v nekaj letih na tleh. Zato je tembolj treba, da se j kmetsko ljudstvo združi v eno samo, močno Kmetska | zvezo! Vrli naši šentlovrenčki možje so odločno ob-, sojali „Samostojno kmetijsko stranko", ki hoče kmet-| sko ljudstvo razcepiti v dva tabora in ravno s tem ; največ škoduje kmetski edinosti, ki nas edina more, rešiti.
Navodila.
Občinske volitve se bližajo. Tajništvo Sla« | venske ljudske stranke v Mariboru (Cirilova tiskarna < ima na razpolago za naše zaupnike knjižico „Uredbo o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji." Cena izvodu o K. Ker je le še malo izvodov v zalogi , naj vsakdo, ki hoče biti poučen o občinskih volitvah, takoj naroči to knjižico. Pošljite denar naprej po poštni nakaznici. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Krajevnim organizacijam KZ priporočama da nam vsaj 14 dni naprej naznanijo, kje in kedai želijo prirediti shod in če potrebujejo govornike. — Sklicujte pridno seje krajevnih odborov KZ, Občinske volitve so pred durmi.
Občni zbori Kmetijskih podružnic so na» znanjeni v listu „Kmetovalec." Zaupnike nujno prosi-» mo, da povabijo vse naše pristaše na te zbore. Poročajte nam takoj natančne naslove izvoljenih delega» tov. — Tajništvo KZ.
Zveza viničarjev.
Shod viničarjev v S t. Ilju v SI. g« Po rani sv. maši se je v nedeljo 8. t. m. vršil tukai viničarski shod. Po govoru govornika iz Maribora sa je razvil živahen razgovor o vseh perečih vprašanjih. Vsi navzoči so tožili, da cene moki, katero morajo kupovati, zopet naraščajo in to brez vsakega vidn nega vzroka, da pa cene sadju, katerega je letos vi izobilju, padajo tako nizko, da se sadja niti pobirati ne izplača. Posebno slabo se godi viničarjem, katerih gospodarji prebivajo v Avstriji. Viničarji dobivajo sramotno nizko plačo. Navedel se je slučaj, da dobi tak viničar letno plačo (štant) 24 K! Gospodar je vezan viničarju dajati živila, a naša pametna finančna straža niti teh živil ne pusti čez mejo v našo na živilih itak bogato državo. .Zadnji čas je, da se naš® oblasti zganejo in napravijo red. Viničarji, kateriH gospodarji so tuji državljani, naj do izvedbe agrarne reforme postanejo upravitelji zemlje, katero obdelujejo. Gospodarjem pa naj se po obračunu poznejo izplača primeren znesek kot čisti dohodek njih zemlje. Le na ta način bo zagotovljeno pametno in uspešno obdelavanje naše zemlje in se bodo mogla ohraniti prepotrebna gospodarska poslopja, za katera sedaj gospodar noče, viničar pa ne more skrbeti.
Shod viničarjev pri Novi cerkvi v Halozah. V nedeljo, dne 8. avgusta, po rani sv« maši, se je vršil shod viničarjev za župnijo Sveta Trojica v Halozah pri podružnici Nova cerkev. Shod je bil izvanredno dobro obiskan. Predsedoval je viničar Sprah Anton iz Podlehnika, ki je prav spretna vodil celo zborovanje. Zborovalci so z velikim zani -manjem poslušali izvajanja delavskega tajnika iz Man ribora, ki je podrobno poročal o viničarski organizaciji in o potrebi iste. Na razna stavljena vprašanja) sta odgovarjala tajnik Fekonja in župnik B. Potrč „ kateri je veliko pripomogel, da je zborovanje tako lepo uspelo. Ustanovila se je skupina viničarjev za župnijo Sv. Trojica v Halozah. Izvolil se je odbor , ki je takoj začel delovati. Splošno se je pokazalo, dai bo ta skupina izvrstno delovala v zboljšanje položaja svojim članom.
Odbor Zveze viničarjev mariborskega okrožja ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo , dne 22. avgusta, ob 10. uri dopoldne v dvopani Jugo-slov. strokovne zveze v Mariboru.
flVadiaska organizacija.
Shodi in tabori.
15. avgusta r
Orli.
.V Ribnici na Pohorju po večernicali:i ustanovitev Orla in Orlice. Ustanovnega shoda se u-deležijo Orli in Orlice iz Maribora ter Mladenišksi« Dekliška zveza pri Sv. Lovrencu nad Mariborom * Govori g. M. Krajno.
Orlovski odsek rJareniai priredi veselico z igro, godbo, petjem in drugim. Pridite domačini in sosedje!
V Svetinjah pri Ormožu mladinski shod. Spored: Ob pol 9. uri sprejem, ob pol 10. uri sv. opravilo. Po sv. opravilu ustanovitev orlovskega; odseka. Popoldne po večernicah igra in javna tele-vadba na vrtu Franca Voršič. Prireditve se udeležijo: predsednik Orlovske zveze br. Pire, g. posL Ve-senjak in č. g. dr. Medved,
20. avgusta:,
Zone In dekleta.
VCirkovoah pri Pragerskem za; oelo Dravsko polje. Ob pol 11. uri sv. maša z nagovorom, potem tabor zunaj oerkve. Govore dekleta ia r azilih župnij in govornik iz Maribora. Popoldne pa večernicah igra: „Skrivnostna zarok»,"	,
t
X
Na Oljski gori pri Polzeli za celo Savinjsko iB Šaleško dolino« Ob 10. mri sv. opravilo, potem tabor zunaj cerkve. Pridiga in govori č. gosp. župnik Evald Vračko.
Eri Sv. Urbanu aad Mariborom za vse obmejne župnije. Ob pol 11. uri prooesija z Najsvetejšim in sv. opravilo. Nato zborovanje zunaj cerkve. Govori g. M. Krajnc.
Poročila-
V; mali župniji Marija Nazarje se je dne 29. junija 1920 ustanovil orlovski odsek. Prijavilo se je dosedaj 40 telovadcev kot članov ter 16 netelovadcev in podpornih članov. Dva gg. župnika iz Amerike, p. Anzelm Murn ter Mihael Golob pa sta se priglasila kot ustanovna člana ter darovala vsak po 10 dolarjev. — Ce se je v tako mali župniji našlo takoj pri ustanovitvi tako lepo število idealnih članov Orla, ni dvoma, da je v naši lepi domovini o-gromno število za dušni in telesni razvoj našega naroda navdušenih mladeničev in mož, ki bodo v prah in pepel zdrobili vse temne vezi in državi nevarne elemente.
Novi Orli. V Smartnu na Paki in na Laškem so dne 8. avgusta ustanovili odsek Orlov in Orlic. Pozdravljeni mladi bratje in sestre!
Eri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imela mladina zadnjo lovrenčko nedeljo po irečernicah krasno obiskan shod. Govoril je g. M. Krajnc. Navzoči mladeniči so sklenili, da v najkrajšem času ustanovijo Orla. Pridni lovrenčki fantje tudi v tem oziru nočejo biti zadnji. Tudi Dekliška zveza se bo v bodoče še živahneje gibala.
Sv. Andraž pri Velenju. Redko kedaj prosimo našega „Slov. Gospodarja", da nam dovoli prostora za par vrstic. Tukaj evo danes nekaj naših novic. „Slov. Gospodar" prihaja v našo zavedno krščansko občino edini s svojim tovarišem „Domoljubom". Le neka gospodična, ki je pred vojno čitala „Štajerca" in se kaj rada zabavala v družbi zagrizenih nemčurč-kov, hoče postati novodobna, za to čita „Novo dobo". Skupina naše Jugoslov. strokovne zveze deluje prav izborno. II Kmetski zvezi so pristopili vsi naši kme -tje. Ob volitvah bodo vsi naši volilci in volilke v taboru Kmetske zveze. „Slov. Gospodar", povej svojim čitateljem, kako lep mir imamo pri nas, ker se še ni vkalilo seme samostojneževi in se tudi ne bo.
^Tedenske novice.
Važno za vse naše pristaše. Danes in prihodnjič priobčimo govor poslanca I. Vesenjaka o državnem proračunu in financah. Iz govora naj črpajo vsi jgradivo, da bodo znali zavračati vse tiste prazne kričače-nasprotnike, kateri mislijo, da ima država neskončna sredstva in da bodo le leteli milijoni iz državnih blagajn, kakor bi se kakšnemu puhloglavemu agitatorju zdelo. Naši ljudje naj le povsod opozarjajo, da mora država pri pametnem gospodarstvu vse to, kar nam da, tudi nekje vzeti. Vzame pa največ z (direktnimi in indirektnimi davki. Kdor torej dela prevelike obljube, jih dela na račun davkoplačevalcev , ali pa na račun lahkovernosti in nerazsodnosti.
Nemško tolovajstvo v Špilju. Komaj so Jugoslovani izpraznili Spilje in je odšla obmejna komisija, že se je pričelo grozno maščevanje nad Slovenci. Hajlovci so aranžirali procesije navdušenja z godbo Iz Strasa, Ernovža in Cmureka. Ker „navdušeni" Spiljčani niso nobenih zastav izobesili — izgovorili so se, da jih nimajo — je drdral avtomobil v Stras po nje in kmalu je bilo Spilje v štraskih zastavah . IZa procesijo „boljših" pa se je privalilo najeto ^spremstvo" — par tisoč „suskelotov" in pričel se je vandalizem proti vsemu, kar je spominjalo na Jugo -slovane. G. župnika, mirnega gospoda, bi bili prav gotovo ubili, da ga ni rešilo orožništvo ter vsega o-pljuvanega spravilo čez mejo. Gostilničarko Krel so pretepali. Slovenski krčmar Ploh se je rešil gotove smrti s tem, da se je pravočasno skril. Vse so mu pa razbili, popili in pojedli. Dva zaostala slovenska finančna stražnika so rešili orožniki z največjim nar porom. Tu so le navedeni le nekateri slučaji. Zagrozila je druhal, da pride večkrat tudi čez mejo.
Zahvala in prošnja Korošcev. Dovolim si tem ipotom objaviti najiskrenejšo zahvalo Korošcev vsem darovalcem in darovalkam na dekliškem shodu pri Sv. Ignaciju na Pohorju za dar v prid našemu propagandnemu delu na Koroškem. Ob enem pa prosim aaša vrla dekleta in žene, da bi se rade spominjale aaših še neodrešenih bratov in sester tužnega Koro-iana. Nevarnost je velika in če Nemci celo po Nem-Wji pobirajo darove za svoje propagandno delo na Koroškem, je naša še tem večja dolžnost, da prisko -Simo na pomoč tako dolgo zatiranim bratom in sestram na Koroškem. Slovenski bratje in sestre so nagi vsi in ne pustimo jih ne enega pod tujim jarmom. Mi čutimo z njimi, trpini. Le malo še potrpite in vztrajajte! Prišel bo dan, ko bomo obhajali veselo zmago nad vsemi našimi sovražniki! — Zalka Kuplen v Mariboru.
Celjski socialdemokrate in komunisti razvijajo veliko agitacijo za občinske volitve v okoliški občini. Pozivamo naše pristaše in pristašinje, da se vsak do SO. avgusta vpiše pri občini v volilni imenik. Rdeč-karji ne smejo dobiti te lepe občine v svoje roke.
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru vabi na Solarsko prireditev, ki se vrši v nedeljo 22. t. m. v ielovadniei. Spored: 1. Mladinski orkester. 2, A. Kosi: Spevoigra „Slava rokodelstvu"., 3. A. Kosi: „Kovač hoče biti!" Dramatični prizor» Začetek po večer-»icah.
Radenci. Tu se vrši 22. avgusta ustanovni ot>-BSni zbor „Jugoslovanske Matice."
Umrla je 16. julija 1. 1. v Beljaku, usmiljena sestra Frančiška Inolda Jakop iz Ljubnega v Savinj-rtri dolini.
Maribor. Ljubljansko deželno sodišče je potr-idilo razsodbo tukajšnjega okrožnega sodišča, s katero je bil Rudolf Toplak, trgoveo in vojni dobičkar na Poienšaku pri Ptuju, obsojen na en meseo zapora radi napada na tamkajšnje župnlšče pred drugim pol-idrugim letom. Okrožno sodišče pa ga Je končno veljavno obsodilo radi nagovarjanja h krivem pričevanju v zgornji zadevi na tri meseoe in v plačilo vseh iozoflevaih stroškov.	j
Bed«čn*st našega vinarstva.
Vinarstvo v Jugoslaviji, posebno pa še pri nas
v Sloveniji, se nahaja očividno pred težko krizo , ki bo izbruhnila ob prvi boljši vinski trgatvi, torej mogoče že prihodnjo jesen.
Kriza, ki stoji na vidiku, bo nastala vsled nad-produkcije vina. Da nastane ta nadprodukcija, pa ni treba ravno bogve kako bogate vinske letine. Pomisliti moramo namreč, da se nahajajo še precejšnje količine vinskega pridelka letnikov 1918 in 1919 v naših kleteh in da, posebno navzlic precej dobri sadni letini, že ena srednja trgatev lahko povzroči nadpro-dukcijo vina.	*
Vsaki nadprodukciji pa sledi padanje cen "do ličnega pridelka in nevarnost je zelo velika, da pod današnjimi razmerami padejo vinske cene tako moč -no, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalni veliki stroški.
Stagnacija v vinskem prometu je itak skoro popolna. Vinske cene so padle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50%, deloma skoro za 100% in so s tem že dosegle, oziroma prekoračile takorekoč višek pri -delovalnih stroškov.
Stagnaciji v vinskem prometu so krive deloma vladne odredbe, ki so ovirale izvoz naših vin v Nem-fko Avstrijo tako dolgo, dokler ga ni naraščanje vrednosti naše krone napram nemško-avstrijski kroni popolnoma onemogočilo, deloma splošne, življenjske razmere.	,
Da je temu prišlo tako, pa smo si krivi največ sami, ker se vinorejci Jugoslavije nismo vedeli pravočasno strniti v močno strokovno organizacijo, ki bi imela voljo in moč vplivati na vlado in preprečiti pogubonosne odredbe in ovire izvoza našega vina v inozemstvo, na katerega smo navezani z najmanj 1 tretjino našega vinskega pridelka. Vinarski in sadjarski odsek Maribor Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani, kot edine korporacije v zaščito vinarstva v Sloveniji, je sicer storil syojo dolžnost, a vendar ni mogel doseči tega, kar bi lahko dosegla močna, vse vinogradnike predstavljajoča organizacija.
Vinorejci, še je čas! Združimo se torej! Osnuj-mo si organizacijo, ki bo štela vse vinogradnike v Jugoslaviji svojim članom! Bodimo zvesti čuvaji ded-ščine naših pradedov, ohranimo in spopolnimo kar smo od njih sprejeli, našim potomcem v procvit in blagor naše krasne domovine! Ne dajmo si uničiti naše dike, našega upa in naše nade! Strnimo se v močno falango, ki bo stala neomahljivo na braniku za interese našega vinarstva in ne pozabimo nikoli, da le v slogi je moč.!
Snuje se organizacija za celo Jugoslavijo po vzgledu bivšega avstrij. „Reichsweinbauvereina", ki je imel neprecenljive zasluge za procvit vinarstva v bivši Avstriji, za celo Jugoslavijo. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, Slov. kmetijske družbe, je prevzel nalogo stopiti v dotiko s strokovnimi krogi Hrvaške in Srbije ter Bosne in Dalmacije v svrho i-menovanja pripravljalnega odbora za ustanovitev nameravane organizacije. Kak hitro bo pripravljalni odbor sestavljen, se bo sklicala seja istega, v katori še bodo določile podrobnosti in dan za ustanovni zbor organizacije.
Interesenti, ki se žele udeležiti ustanovnega zborovanja, ki se bo vršilo najbrže že v teku meseca septembra t. 1. v Zagrebu in na katerem se bo razpravljalo tudi o najnujnejših potrebah vinarstva, o-zir. ki žele pristopiti organizaciji, ki bo nudila svojim članom najrazličnejše ugodnosti, kot člani, so prijazno vabljeni, da naznanijo že sedaj svoje naslove podpisanemu odboru, a — upravništva vseh Časnikov se takisto naprošajo, da ponatisnejo to povabilo k pristopu v interesu svojih bralcev! Vinarski in sadjarski' odsek Maribor, Slov. /kmetijske družbe, kot začasni pripravljalni odbor za ustanovitev vinarske organizacije za Jugoslavijo: Vinarski ravnatelj Puklavec.
i
Gospodarstvo.
Vinarsko poročilo Iz savinjskega vinarskega okoliša. Da raste tudi pri nas vinska trta, zdelo se bo marsikomu skoro neverjetno, tako malo znan je naš vinarski okoliš, čeravno je za premnoge življen-skega pomena. Edino Vošnjak kot tukajšni rojak o -menja v svojem „Umnem kletarju" tukajšni kraj kot vinarski okoliš, vsi drugi mu privoščijo le malo prostora. Res je, da vino, ki ga pridelujemo tukaj ni Bog zna kake kakovosti, to pa le zbog tega, ker je zasajeno le malo izbornih vrst. Vino iz novozasaje -nih vinogradov, kjer so zasajene boljše vrste,/ pa ne zaostaja prav nič za onim iz Haloz ali Slovenskih goric, proda se pa po isti, včasi Se po boljši ceni, kajti oela Savinjska In Mislinjska doiina ter ve(lik del Koroške tvori naše vinske odjemalce. Premnogo
ljudi v krajih: Polzola, Rečica na Paki, St. Andraž* Št. Ilj, St. Janž itd. je odvisno od vinogradništva* Letošnja letina ne obeta nič kaj posebnega, vinske cene se zato trdovratno drže na isti višini kot spomladi, vsled slabe letine tudi ni pričakovati nobenega padanja cen. Grozdje se že sedaj mehča in priča« kujemo zategadelj izborno kakovost. Peronospora in čiidrum sta letos hudo gospodarila, šele zadnje toplejše vreme ju je deloma ustavilo.* V splošnem pričakujemo malo vina, ki bo pa precej izborno.
Promet s klavno živino je v Sloveniji radi na* redbe, ki jo je izdal znani dr. Grega Žerjav dne 17u januarja t. 1., silno otežkočen. Vsakdo, kdor žene ali pelje kako klavno živino ali meso zaklane živine vb drugo občino, mora imeti pri sebi odpremno izkaznn co, ki jo izda odsek za prehrano pri deželni vladi v? Ljubljani. Kdor te izkaznice nima, mu smejo oblasti zapleniti živino, oziroma meso, in ga še občutno kaznovati. Zadnji čas so v Mariboru na ta način zaplenili kmetom in viničarjem mnogo živine. To je „že -gen" dr. Žerjavove liberalne ljubezni do kmetskega ljudstva. Opozarjamo župane, naj za klavno živino ne izdajo prej potnega lista, dokler nimajo odpremna izkaznice v rokah. Čuvajte naše ljudi pred nesrečo!]
Prepoved klanja in izvoza mladih živali. V U-radnem listu z dne 9. julija 1920, št. 82, deželne vlado za Slovenijo je naredba 274 osrednje vlade, s katero se od sedaj naprej prepoveduje klanje in izvoz mlade živine (teleta in ovce),. Izvzeti so slučaji zasilnega zakola.
Zamenjava kolkov kronske vrednosti. Z dnem 16. junija 1.1. razveljavljeni nerabljeni kolki kronska vrednosti se lahko zamenjajo brezplačno do vključno 30. septembra 1920 pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in vseh davčnih uradih izven Ljubljane proti novim kolkom dinarske vrednosti v smislu veljavnih predpisov. Dotične vloge so kolka proste. Vi zamenjavo pripravljeni materijal se mora oddati osebno, vpošiljanje po pošti je nedopustno. Po 30. sep -tembru 1920 je izključena vsaka zamenjava ali povrn nitev razveljavljenih kolkov.
Obisk hrvatskih zadrugarjev. Ob priliki pose-ta orlovskega tabora v Mariboru, zbralo se je okrog 35 hrvatskih zadrugarjev iz hrvatskega Zagorja, Like in Slavonije pod vodstvom g. dr. Gortana iz Zagreba in posetili so Kmetijsko zadrugo v Račah, da si ogledajo njeno poslovanje in razvoj. Načelnik zadruge g. Pišek jih je pozdravil z jedrnatimi besedami in pokazal, kako dobro je, da Slovenci in Hrvati zaz-vijarno gospodarsko organizacijo, katera je velikega pomena za današnje razmere. Hrvatskim bratom ja pokazal poslovodja Kmetijske zadruge g. Dergas vodi stvo zadruge, kakor tudi uradovanje, za katero so sa naši bratje, posebno zanimali in videlo se je, da si vsak posameznik zabilježuje podrobnosti in da mu u-gaja noše uradovanje in vodstvo. Naši bratje so si nadalje ogledali tukajšnjo tovarno drož, katero iim ja razkazal ravnatelj g. Cvetkovjč. Bilo bi dobro, da bi slovenski in hrvatski zadrugarji večkrat imeli večja sestanke bodisi v Hrvatskem ali v Sloveniji. Na ta način bi s složnim zadružnim delom privedli gospo -darsko organizacijo na višino in zavest o velikem pomenu zadružništva v Jugoslaviji bi se širila daleč preko naših mej.	•■<
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po starem hmelju, novega Še pa nič ni prišlo na trg. Iz Anglije prihajajo neugodna poročila s tamošnjih hmeljskih nasadila istotako iz Belgije in Francije. Skoro povsod se je že začela doba obiranja ranega hmelja.
Socijaldemokratično gospodarstvo na Dunaju* Kako obupno slabo je gospodarstvo socijalne demokracije dunajskega mesta, je najbolj razvidno iz sledečih podatkov: Proračun znaša 2% miljardi kron, nepokrita svota znaša V/i miljarde, enkratni državni prispevek znaša 126 milijonov kron, državno posojila 356 milijonov kron, odkod naj izsesani Dunaj vzame še 445 milijonov kron, da pokrije primanjkljaj? Naložiti mora nove davke, proti katerim se pa upira ves Dunaj. Tako je gospodarstvo tam, kjer pridejo rdeč-karji na krmilo!
Ureditev valutnega vprašanja na Reki. „Gaz-zeta di Venezia" donaša iz Rima vesti, da se je končno našla oblika, kako urediti valutno vprašanje na Reki. Po izjavi zgoraj omenjenega časopisa je italijanska vlada pripravljena, izmenjati reški denar pod tistimi pogoji, kakor v Istri, namreč da plača za eno krono 60 centesimov italijanske lire. — Reški Itafija-naši se hvalijo, da je, to uspeh njihovega dela v Rimu. Službeni kurz italijanske lire je ena lira: 4 K 00 vinarjev reškega denarja ali 9.10 K jugoslovanskega denarja od prvega1' žigosanja.	r
Za izvoz lesa in lesnih proizvodov je komisija ministrstva odredila nastopne cene: Za Nemčijo rezan in tesan les 1000 mark, okrogel les 600 mark, za Švico rezan in tesan les 90 švicarskih frankov, za Francijo 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25%, za okrogel les 35%. Drva za Avstrijo in Madžarsko sa prodajajo za 18.000 čehoslovaških kron za 10.000 kg* mehka drva pa za 26.000 kron. Za izvoz se plača 35% taksa.
V Avstriji je promet s žitom in krompirjem se-ve podvezan. Pridelek je državno zaplenjen. Cene so nastavljeno (za 1 q) pšenica 1000 K, rž 1000 K, ječmen 900 K, oves 800 K, krompir 340 K in 5 do 10 K dovoznine.
Poljedelske stroje vsake vrste, kot mlatilnice, žitne čistilne mline, raznovrstne stiskalnice, slamo im reporeznice, travniške grablje in razne druge, prodaja Ivan Hajnjr v Mariboru, Aleksandrova oesta 5tev. 45.
Stmwi 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
12 avyust«, 1990
Mila naznanila,
BBassessafflK^ascsaaaissss:^
Imam n prodaj polite (ste-laže) močne, še celo noie in sicer: 1 komad 2 m dolg in 8V2 ® visok, 50 cm glebok, 2 komada 4 m dolg in 3Vs m Tisok, 50 cm globok zgornje tri police so spredaj š šipami, na krogljah, za potegniti (Fln-gel anf Kngellager), 1 komad 1'10 m dolg z 42 komadi predalčkov z ročaji. Cena po dogororn. Na ogled pri Alojzija Lentz v IJutomern.
708
'O
ojilsiica v Križevoih
!b TSfe golaset motu poginiti, sko uporabljate moja najbolje preiskale 21& in splešie hvaljeta sredstva, kot proti pciskiui mišim E 8, za podgane ia miši K 8.; z Sčarke K 10.; Pesebss nočna tinktaira
«a stenice K 10-nciievalua meljev K 10.; pr&eek proti mršisess K 6. is 12; mazilo proti ušem pri ljudeh K 6. te K10.; Biazilo za oži pri živiai K 3. in E 10.; prašek sa uši t obleki ia perila E 6. te 10; tinktura proti mrčesa ¡¡a sadju ia zelanjadi (uai-žev, raj4ite)KlO. Praiekprotimra" vlj&m K 10. Pošilja po povzetju
fUHnker, Petrinima »O.,
121 Zf'. gret^ 16» irpeve. pri Teden rt^sKr. popcsi.
Jurij J «ter »Bik
ilikiK te pioshar, Matfeer, Bran-liaov» uli#g 8, se priporoča za 'jmševs»je vseh t to steoh« s»sv-'taicite ¿0!.	854
Gornji deli č©Tljey
»e hitro ie dobro po meri izdelajo ludi pošiljajo po eošti. Koroška cesta 64, f. Vešint k, Maribor. 647
OBČNI ZBOR
Hranilnica ln posojilnica v Laikom vab; na svoj redni občni zbor ▼ Dede'jo, dne 22. »Tguuta po rani službi božji t izpraševS^i eobi t župniiša. Dnevni red navaden.	669
Murskem poljn ima s rej občni zbor v nedeljo, dna 29. avgusta ob 8. ari popoldne u sledečim sporedom : 1. Tolitev načelstva.
2. Volitev sadi. *tva.8.0dobrenje računa za 1. 1919. 4. Slučajnosti. AVo cbčui stb»r eb tej uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure po-mejs pri vsakem Sie-ilu. 716	Načelstvo.
T\T T A T7 iz dežele se sprej-A^-l «J J-V Kt nfc stanovanje ia hrame pri pošteni družili v Maribora. Dopisi se pričakujejo do 26. avgusti na upravništvo Slov. Gospodarja pod „Dijak". 665
1/iPodpisana Pokri-X I viUlU Taž Antonija iz Loke preklšcdjczn vso žaljivke, katere aea izrekla proti časti Lešnik Emt i* Morja.	689
Priporočam iflJ£
fanta za svojega k boljšim osebam. Naslov to izve pri apravi. 686
lipi mms
Lastaiki geziev p&zor!
Kdor zeli svoja gozdove, ki so za posekati, predati poštenem a lesnemu trgovcu, naj naslovi z na-Tcdbe velikesti gozda, tosad6?ne ponudbe na upravo liGta. 503
Kesti, sioMMe,
rapuje vsake množine po najvišjih cenah.
KARSi SIMA, POLJČAm.
T7"llr.i?vi takoj vodno lahko ujJim žag0 9Ijroina »ndi sazae upravo. Ponnibe z natančnim opisom na Ivana Gazej, poB. Bukovska vas, Meža ob Dravi. 702
Kupim trgovino
na deželi na premetnem kraja z gospodarskim poslopjem in nekoliko zealj«. Kdo mi poizve, dobi 1#00 K nagrado. T. Sramel, Jur-klošter pri Laškem. ■«■ 668
radkt S03
SOT)T oi e* do 200 litr,v
0	K j X:/J. bo Ba pro(jaji Maribor, Tetrinjska nlica 21/1. 694
plemenjak, pol leta
1	1	star so proda. Pobrežje, Zerkovska cesta <1, Maribor. 698
Pravi firnež ^K
proda Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptaja.	672
Kekij dobro ohranjenih širtinjakov ia pelovnjakov proda Karel Doleozek. Maribor, iirževi-na 8/II. (Eugenjtrasse). ' 67«
SODOY
ŽrA&i&a P01-?«1'. 8 letft>
kostanjeve barve, krotka in brez vsake hibe, se proda. Naslev v upravi lista.	H9
S a debele!	Na drobno I
OBLEKO.
Priproste te najfinejše. Tofoo te seiidae dek). Debro blage. Ceneje
«ekor kjerkoli, same pri: ALOJZIJ AKBaiTaS, Mar&er, Dravtks oliea št. 15, (pri starem
4»!
!
Är»T*£>im A se lzkašea in za-OprfjlUÜ aerijiv kurjač za krožne peči. Kattop takoj. Plača po dogavera. Peaadbe aa A. Kobi, Breg, Borovnica.	007
Tei»<* aa pridea hlapes za ASvü SO gospedaretvo. ▼step takoj. Pojasnila daje Anoni-aa pisaraa „Jadran", Maribor, tiospeska alica 44.	649
Samostojna
ženska oseba, pepolnema vajena
v gespodarstvu, vino- sadje- in	i
živinoreji s sodelovanjem. Pojasnila	\
daje Auosčna ekspedieicija „Jad-	>
ran", Maribor, dospeska tili«	' št. 44. 6M
Iščem majörjana j
ne večje posestvo v lepem trga v ; Slov. gor. z najmanj 4 močmi. ! Oglasiti se je pri Tomažu Golob, ; 8f. Lenart v Slov. ger.	657 j
ki je obiskal kmetijske in viaars-eke šole išče primerno službe. Naslov v apravi lista.	«58
1 oral Yiaegraia | T^>ničar if"ste4 deLsk^
... ^ . _	nenami 00 i ms*» mm nnvn «naninoi
se preda z letošnjim pridelki Te« pove cerkovnik v J&rentei 6S3
T^rflTf» 7 let stare, pinc-JAX ** x ^ gavske pasme, osem mesecev breja, o met. stot. težka je na prodaj. Pobrežje 64, pri Mariborn.	678
Harmonika
v Brezja 76, Pobrežje pri Maribora.	«78
SSličM Stiskalnica
z 800 1 na prodaj. Rajh, Bistrica pri Mariboru.	679
i ¿f A Ul izvrstnega ljutomer-žana se zavoljo pomanjkanja posode takoj proda. Koroška al. 74, Maribor. 682
Mala hiša ^Sr°zma
vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski alici št. 15. Maribor.	684 j
2 dojni ia 2 breji j
Itvo,™! »poso-ai tudi za vož- i KI A VI, „j0) x lep konj) gtiri
leta star, 1 in pol leta staro žre-be na prodaj. Vpraša se v Mariboru, Glavni trg št. 4 v trgovini. 685
i močmi se išče za novo nasajeni vinograd v ¿omatn. V porabo ima ajive in travnik; redi si lahke S govede ia 4 svinje. Plača po dogovoru. Nfctaačaeja pojasnila daje Jožef Siaič «a Ročiei, p. Sv. Jakob v Slov. gor. «64
Te^o *8 de 6» let stara, »O v gospodinjstvu ia v kahinji izurjena ženika k enemu vdovcu. Dopisi se naj pošljejo ■a apravništve pod štev. 666.
Tipov-?«3 kovaško obrt tJ ICMtrt sprejme Ivan 8te-blevnik, kovaški mojster v Žmart-na na Paki, pošta Rečica na Paki.	764
Pvifliin 'n rasumea viničar IT I lUtJIl B j do 4 delanki-
mi močmi se ali takij ali pesaeje .iprsjme. Naslov v upravi. 706
2izs? pomočnika
sprejme v trajno delo pri prosti brani in stanovanju ter dobri plači no dogovoru. i"ranjo Kepič, sodareki mojster v Ljubljani, Ke-lizejska ni. 18. Trnoio. 690
Pridnega šoferja
išče okrajna glavarstvo Maribor.
______
2 močni osebi
želite službe za viničarja ali majorja. Naslov v »pravniitvo 697
IAnljlinj peštenih starišsv z dobrim spričevalom, želi kot uieaka v kako trgovino vstopiti. Poštno ležeče 16. Podčetrtek.____6S8
Krojaškega ^JCENCA
sprejme Janez Partlič, krejaški mojster v Studencih pri Mariboru Okrajna cesta 1.	701
Onra vni k (Scbaffir) zmo-
stva, živinoreje, vinsritra ia vrtnarstva, kateri bi tadi pri pnlje-deljskem delu sodeloval se sprejme pri Ed, Suppanz, Pristova.
TT^PTlPi» 88 B?r®inie tak°i
vviivv T pafatja mlina v Kaniži pri Pesnici.	699
Dpklipil 14-16 let stftra
17 1111 se sprejme »a deželo. Šober, pekarna, Kralja Petra trg, Maribor.	«74
čarskega pOmOCIlika na šajbo, proti dobri plači m hrani sprejme takoj Rajšp Antou lončar, Hoče.	6?5
Priletna dekla
se takoj sprejme v službo ali pa šole prosta deklica kaker za sv»-jo. Ludvik ttaudl, Zgor. Radvaoje štev. 46 pri Mariboru.	677
TViftlPr 86 BPrei®8- Begunei J imajo prednost. Naslov v upr&vništvu.	680
3 viničar. družine
s 1 de 5 delavskimi raočmi sprejme oskrbništvo grof Pahta, Zgor. Sv. Kungota.	681
Tiolrlo Bo sprejme v restav-t, IV let raciji v slov. Bistrici, južni kolodv >r, Soršak. 683
riiian^it Poštenih stariiev, «J	p0trebno šolsko
izobrazbo, zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejsas takoj Vid Mory, trgoveo v Pliberku.
687 _____
se služba organi sta in cerkovnika pri Sv. Barbari v Halozah. Letsi dohodki v denarja te dveh zbircah 24.660 K. Stanovanje novo, prostorno in zdravo. Nastop takoj. Cecilijauci imajo prednost. Cerkv. predstojništvo.	788
¡¡©srce
ebleke, potaa kešare, tržne torbice, rasao ga-laßterijeko blag-o dobite najceneje pri
LÄH £2i3 IHURIBORf
ülawsjti trg 2,	845
zmtmsp-t® mmm& iilomeov
se nahsja
Slovanski ulica it 19»
Sprejema v popravita, čiščenje, barvanje itd. vsakovrstne
damske in moške klobake ter naročila na no-ve. Cene feraz konkurenco!	6so PoBtrežca točita I
tekstilna tovarna d. z o. z. p. BEGUNJE, SLOVENIJA
Izdeluje nogavice, jopiče, svlire in vse druge pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih m nogavic.
Kupuje vsako množino domače in inozemske volne.

Razpisuj
dü m täaMwa pri TVRDKI
UDCI^F mm
Cp^Ssg cerkve sy. SSojzijs)
FERGUL
f»ar®prö«#ita ml
20 min.
Lepo posestvo
od Maribora oddaljeno se radi starosti po ceni preda. Zraven je precej gozda in nekaj njiv. Kje, pove upravništve.	667
Kra? a-mlekariea
izvrstna, rdeče lisasta, 6 letna, z i 6 meseci starim teletom b« proda ali zajnenja za 2 srednje veliki viničarski kravi. A. Prettner. trg Konjice.	766
Na prodaj:
omari, 1 pozlačen križ, različni umetni krožniki te ena težka svilena ženska obleka. Krekova uli-ča 16/11. desno, Maribor. 688
Vitol (®6Pel) na P">daj pri v itCl Trofeniku, gostiina v
Studencih pri Mgriboru. 991
Na prodaji Lfil
kopalna, banja s pečjo na prodij. Franc Žižek, Meljska cesta št. 1. Maribor.	692
Earao so došle i ^112 it» j
Saj Eakao EI&a««l)M e»fcolado Paprt« Žafrra VaallSjo Božiče Fige Paradižnik H «.zine ßiiave IiimoEe Fenarsnee
Kav« Mi Eije min Esmboae SllBjik Sam
Sliva Krem» Zveia
Vectenise Žveplo
ScUoc

z it širekimi kame Ritimi valjei, pre-makUiviTai ležaki, predrazači in varnostnim pokrovom prvovrstne
blago, dobanlia w vmtit koMifnl takoj kakor tndi vifis, mlaflinice, trijade, slatusreznice, grozdne mline, koruzne rob-karje, stiskalnice, gnojnične črpalke, pocinkane brztparilnike, tvrdka
mm haj
ftBSBOR
CELJE, omi TR6.5
liiin 11 mMMiwii iLMat vsmm

Aleksandrova esH» 48 nffipratl ala». keM«.
CENS ZMERNE!
i ■ ■ mi ■ m
Par KONJ r.k0.f™*
secev brezplačno, samo proti dobri oskrbi in pri lepem ravnanju. Vpraša Be pri upravi.	707
"n^ro -niirfl stsrihkonjskih XJ v rt prti a oprsnih oprem
se proda po ceni pri sedlarju A.
Godec, Aleksandrova ceita It. 88,
Maribor.	«71
646
vsake vrste bo sprejarcajo v popravilo. Zalog& ur, zlatnine in srermins. Cene zaeraa.
roatiaiLa toiica.
M fGP.OJ, iARlBOR
OrajgSi trg v gvann (Furg).
Iirišsite uk listi! |
želi kupiti
MANUFAKTURNO BLAGO
in sicer volnene tkanine (stote) za moške ia ženske obleke in kostume, l»©m-bažasto in laneno blago za »bleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj se z popolnim zaupanjem obrne na
manufaktux>no trgovino
FELIKS SKRABL, MARIBOR
69SP0SKA ULICA 11. — Cene umevane brez nakupnega siljeaja.

m sažtif«Ss.	W&nmo »kaStvo.
Q&fgpvmm rw';^	Ž&bot,
Tttk tUskanr.i) sv, Ckii» v Kavibsmx.