Slov. Ijudstvo, slov. šole. Vodstvo ,,dražbe sv. Cirila ia Uetoda" v Ljubljaai je v svoji zadaji seji, dae 7. marca t. 1. skleailo poslati državaemu zboru aa Duaaj peticijo za slov. šole. Razposlalo pa je peticijo tadi podružaieaim aačelaištvom. V ajej se izražuje in vtemeljaje dvoje želj;i, ki jih ima slov. ljadstvo gledč Ijudskih, eao pa gledž sredBJih šol. Mi želimo tej proŠBJi ia vemo, da jej tadi vse slov. ljudstvo, veselega uspeha. Besede prošaje so te-le: Visoki zbor! Dražba sv. Cirila ia Metoda, razširjeaa s svojiaii podružnicami po vseb deželab, koder bivajo Sloveaci, je pristai izraz želj ia postavaib zabtev aa šolskem polji, ki jib goji ia za katere se potegnje sloveaski aarod, odkar se veseli ustavaega življeaja. Ker ima to društvo vsled svojib pravil važai aalog: pospeševati sloveasko šolstvo aa katoliško-aarodai podlagi, obraca se njegovo vodstvo spoštljivo do preslavnega državaega zbora s prepokorao prošajo: 1. Slavaoisti aaj povodom obravaav o šolskih zakoaib blagohotao uvažuje iskreao željo ia pravično zabtevo Bašega aaroda, da se postavno zopet upelje koafesijoaalna šola, ker po Bašem prepričaaji more le taka vzgajati aežao mladiao v pravem duhu, da vzrastejo iz aje zaačajai katoličaai, zvesti državljani ia vrli domorodci. — Sloveaci smo pa skozi ia skozi katolišk aarod, torej aam aaravno pristuje katolišlia šola. Ker se pa ta aiore uspešao razvijati le Ba ediao zdravi pedagogiški podlagi aiateriaega jezika, vljudao prosimo : 2. Naj preslavaa zboraica v dotičai zakon privzame določbo, sklicujočo se aa člea XIX. osaovaih državaih zakoaov o splošajih državljaaskib pravicab, ki zajamei pravico materiaega jezika — tu aašega sloveaskega — v vseh javaih ljudskib šolali, koder bivajo Sloveaci, to je: po Kraajskem, Štajarskem, Koroškem ia Primorskem. V slučaji, da biva kje zadostao število iaorodaih otrok, aaj se poskrbi za dotičao maajšiao v posebaem šolskem oddelku z dotieaim materiaim, ucaim jezikom. Tako bode veleslavaa zboraica pripomogla, da pri aas prenebajo aarodaostai prepiri, ko bode imel vsak svoje, kar am gre po božjih ia aaravaib pravicab. 3. Ia ker je za razvoj sloveaske literature ter iatelegeacije sploh prevelike važaosti to, da se na aaših sredajib učiliščib v vetji ineri kot dozdaj goji sloveaščiaa, ia dokler ai pravičaa zabteva slovenskega naroda po lastaih popolaoaia slovenskih gimaazijab, realkab ia učiteljskib pripravaicab izpolnjeaa, aaj visoka zboraica blagovoli uspešao uplivati aa visoko c. kr. aaučao miBisterstvo, da se v istiai izvedejo vse oae resolucije, tičoce se naše sloveaščiae v šolab, ki so bile v zadujib letih po aaših sloveaskih poslaacib aavdušeao zagovarjaae ia po preslavai zboraici opetovano sprejete; da naš aarod tem prej dospe k vživaaju pravic, zajamčeaih mu v državaib temeljaib zakoaih. To so lepe, iskreae besede ia vse so vredne, da si jib slov. Ijudstvo pomeni. Vodstvo aaše, slov. šolske družbe ae gleda v ajib ae aa desao, ae aa levo, koristi slov. ljudstva so ji ediao na skrbi. Ali bode imela uspeha? Tam gori v drž. zboru more biti ae veliko, tem več pa pri slov. ljadstvu, pri pravib rodoljubili. Kdor se brati z aemškim liberalizmoai, ajemu pa so lebko kazaj, da ae bodi pravih poti, dokler tišči za liberalizmom, ki je doma v Nemcih ter gleda za to na vse, kar je količkaj aa korist kat. cerkvi, skozi počrajeae očali. Ne, kat. cerkev ai aikjer sovražaica šole, torej tudi ae njib; ki imajo v ajej dela, sovražaica pa je vsake sile, torej tudi te, ki se dela ajej in v tem Be izvzeme tudi ljudske šole.