Pisma bralcev
Viator prvič ...
V   »Zboru občanuv* »te 26.   marca  1971.   leta   ob-javili  moje pismet  z  na-slovom  »Nova proga«.
V  pismu sem vtemelje-val nupio potrebno nepo-sredno avtobusno     pove-savo severnega dela obči-ne  BeSngrad  z lelezniško oziroma avtobusno posta-jo ter Le posebej z bolni-co.
Odgooor podjetja Ljub-Ijana transport fzdaj Vi-ator) je zadevn kratko od-pravil z tisgovorom. cto je vsaka nova proga poveza-na z Aodatnimi strošici, da za kaj takega »zdaj* nimajo denarja, prav ta-ko, kakor ga nimajo za svoje redno poslovanje, češ, da je Ljubljana edi-no mesto v državi z vo zovnicami po 0,60 din. Omenjajo še, da oravkar pripravijajo program raz-voja mestnega orometa, fci naj bi ga Mestna skup-ščin<i obravnavaia ie pred poletnimi počitnicami. Ka-kšni so bili sklepi te ob-ravnave, ne vem, znano pa je, da se v tej zadevi ni nič zgodilo, čeprav je od tedaj minilo več kot tri leta.
Ponovno razrniUjanje o nujnosti navedene nepo-sredne avtobusne poveza-ve severnega dela Ljub-Ijane s centralno bolnico je odveč, to tembolj. ker se laka možnoM r dancm položaju kar sania ponu ia fn imamo stoodstotno enak vzorec v dandanašnfi uvedbi podaljšane proge »dvanajstice«. Zato si do-voljujem samo vprašanje, ili se ne bi kp.i takega noglo zgodlti z »desetico«, ki bi namesto na novi Linhartovi cesti obračala na črnuiah, ali vsaj na Jetici?
Morda se motim, ven-dar se mi zdi, da je re-šitev mogoča brez poseb-nih težav %n s kančkom dobre volje. '
Ce bo Skupičina občine Bežigrad zahtevo podprla in uspela, bo ustregla ve-likemu delu prebivalstva severnega dela Be&igrada, kar bo nedvomno rodilo hvaležen odmev.
Albin   Mlakar Herbersteinova I
... Viator drugič
F čatopisifi sem bral, do v Ljubljani pripravlja-jo z&ruiitev komunalnih podjetij Zdi se mi, da je skncjni čas za to, saj bo zSruiitev morala pri-nesH vrsto prednosti, ki bi jih morali občutiti vsi Ljutljmčani. Pri tem pa se mi poraja neko drugo vpraSanije: mar ni tudi mestrti promet, fct ga zdaj opravlja podjetje Vi-ator, dejavnost posebne-ga tiru&benega pomena in tudi spada med ko-¦mirrmlo?
V Zagrebu, Beogra&u in ttrug&i jugoslovanskih meetih, pa tudi v tujini, opravtjajo mestni promet posebna mestna podjetja. Tu&i v Zjubljani smo ne-hoč tirmli ECZ (Električ-no cestnp ieleznico), zdaj pa je mestni promel v sklopu velikega podjetja, ki se ukvarja ie s kami-onskim preoozom, vzdr-žufe medmestne avtobus-ne proge, v lasti ima ho-tele in smučarske iičnice. Verjetno so pred leti prevladali tehtni razlogi, da so se odgovorni odlo-čili za takšno organiza-* cijo podjetja za mestni promet. Nedavno lega pa smo brali v časopisu, da z mestnim pramelom pri podfetju Viator ne rav-nafo ravno Z rokavicami, saj so mestnemu promc- . tu servisne delavnice v sklopu istega podjctja usluge krepko zaratunalc. Zraven tega nam vsak 6as grozi, da se bodo .<tr>ef portSnlo cene dobou-iiic.
Spraiufem *»,
mcstiii promei ravno v sklopu Viatorja, zakaj ni. denimo, pri podjetju SAP, Kompas ali celo pri Transturistu? Drugo vprašanje je, zakaj ne bi btl mes'.ni promet v se-stavi, na pnmer Autoco-mmerca, ki uvaza mer-cedesova vozila (večina mestnih avtobusov ie prav te znamke), podjet-je po ima tudi velik in priznan servis? Morda bi bila takSna rešitev za Ljubljančane ugodnejša? Vidim samo en odgo-vor: mestni promet vse-kakor sodi k zdruSenemu komunalnemu podjetju Ljubljana.
M.  P.
Crnuče