„ , „ ..... , „ „„„„„,,„.(1	...	. _ .	NaroinlM ta tazemstro: Jetrtletno 9 01», polletno It Mo, celoltta. M M»t M Jgj;,
Upr«YBl8tvo„OomovinewvL ubl anl, Knaflova ulloa 5	Izfaaia VSak CStrfSk lenstio nuei imeriui tetrtietno it du, polletno u Din, celoletno 48 D!«i
Uredništvo ..Domovine«, Knaflova alioa 5/11, telofoo 3122 dO 3128	W	lntrikJ ^, „„,„.	po5ta. taanital«. podn.taie.VVl.bUuUitI0.»U.>
Poštnina plačan« t gotovini,
Leto XX.
Zaradi uničenja krme
padajo cene živini
Pred dobrim tednom smo v našem listu nor očali o velikih povodnjih v slovenjegori-ških dolinah, ki so tu po poljih in travnikih prizadejale našim kmetom veliko škodo. Že takoj prve dni, ko j<? prenehalo silovito deževje, je žalostna slika razdejanja po poljih in travnikih pokazala, da bo šla ta škoda v težke milijone.
Kadar kmeta doleti ena škoda, mu kaj rada sledi še druga. Po mnogih krajih so letos po-vodnji napravile kmetom veliko škodo ne samo na polju, temveč tudi po travnikih, kjer so pokvarile ali čisto uničile krmo.
Ta velika škoda, kaže zle posledice tudi na živinskih sejmih. Takšnih sejmov je bilo zadnje dni na področju Slovenskih goric precej, med drugim v Ptuju, Mariboru, pri Sv. Lenartu in drugod. Ker je zadnja povodenj uničila veliko večino krme, so v krajih tam okoli prisiljeni, da nekaj svoje živine prodajo. Tako je zaradi tega bilo na trgu vse polno
Konjice, julija.
Sredi preteklega meseca je zadela kraje pod Pohorjem ob Dravinji huda nesreča. Med nevihto se je med Skomarjem in Planino utrgal oblak. Deroča voda je odnesla mnogo plodne zemlje in uničila vso krmo. Naliv je razdejal tudi vse ceste. Lesnim trgovcem v Zrečah je Dravinja oouesla mnogo lesa.
Kmalu nato pa je v Okoški gori in tam okoli dvakrat na en dan klestila toča, popoldne suha, zvečer pa med dežjem. Dobra polovica pridelka je bila uničena. Najhuje so trpeli sa-
Osluševci, julija.
Ob koncu marca je močno narasla Pesnica na več krajih pretrgala nasipe. Prejšnja leta so se take reči popravile vsaj v enem mesecu po povzročeni poškodbi. Ko je v juniju Pesnica spet narasla in je skozi te odprtine uhajala voda, je moral sedanji rod spet opravljati delo prednikov pred 30 leti, ko še struga ni bila regulirana, in do pasu v vodi loviti pravkar pokošeno seno .Drugod pa je bila trava močno oblatena. Povodenj je napravila tudi precej škode po njivah. Vsa ta škoda bi bila prihranjena, če bi se poškodbe pravočasno popravile. Ob prvi poplavi je voda izpodjedla temelje pred nekaj leti zgrajenima dvema železobetonskima propustoma in ju zrušila. Ker je tudi na obeh straneh izpodkopalo in odneslo cesto, je promet proti Forminu in Zavrču onemogočen.
živine naprodaj. Kupci znajo preobilno ponudbo živine zmerom dobro izkoristiti na ta način, da pritiskajo na cene. Tako so se znižale cene živini, ki so že tako nizke, še za kakšnih 25 odstotkov. Kmetje so živino kljub takim cenam prisiljeni prodajati, ker je zaradi pomanjkanja krme ne morejo rediti. Še občutnejše bodo postale posledice letošnje po-vodnji pozneje, ko ne bo več zelene krme.
Ta primer nam spet kaže potrebo po zakoniti zaščiti cen kmetijskim pridelkom pred brezvestnimi izkoriščevalci. Kmet je steber vsake države. Zato ne sme propasti. S samo razdolžitvijo m.u ni pomagano, zlasti ker gre ta razdolžitev, pretežno na račun imovitejših kmetov, ki pa so enako v gospodarski stiski. Brez širokopoteznega načrta za preosnovo kmetijstva, odnosno za ozdravljenje kmetijske stiske pri nas ne bo šlo. Petletka ali pa desetletka bo potrebna, da spravimo kmetijstvo na zeleno Vejo in da ne bo morda čez toliko in toliko let potrebna nova razdolžitev.
dovnjaki in vinogradi.
Posledice obeh nesreč so takšne, da je ljudstvo nujno potrebno pomoči.
Kmetom, ki jim je nesreča vzela ves ali večino pridelka, naj se pomaga z žitom in odpisom vseh davkov. Onim, ki so utrpeli manjšo škodo, naj se primerno znižajo davčna bremena. Skrajni čas je tudi, da se Dravinja od Ošlaka v Skomarju regulira. Ob priliki teh nesreč se je med ljudmi tudi porodila misel, da bi se pri banski upravi za take primere ustanovil poseben podporni sklad'.
Lani torej smo še imeli občino, kakor je bila leta 1933. združena. Po tako zvani ljudski želji pa so nam odcepili Zamušane in Tibolce in jih pridružili občini Gorišnici, nadalje Lasigovce, Polence, Prerad in Bre-zovce, ki so pripadli k novoustanovljeni občini Polenšaku. Po tej razdružitvi sta se število prebivalstva in davčna osnova znižala na polovico. Leta 1934. smo še imeli 114.000 Din davčne podlage, zdaj pa je imamo komaj 55.000 Din. Takrat smo izhajali s 75 odstotnimi dokladami, danes jih imamo s šolskimi vred 91 odstotkov. Od lanskega proračuna so se zvišali prejemki predsedniku za letnih 600 Din, blagajniku za 1200 Din, mrliškemu ogledniku za 600 Din. Tudi najem nina uradnih prostorov je proti prejšnjim letom zvišana za 900 Din. Ob času, ko je bila
še velika občina, smo plačevali letnili 600 Din najemnine, Zdaj pri za polovico manjši pa plačujemo 1500 Din. Pač pa se je Iz raz* logov štednje odpustil občinski cestar, s čimer se je prihranilo 1200 Din. Tudi je v cer loti odpuščena taksa na izdajo živinskiti oglednih listov in se le ti dobe docela brezplačno.
Ob združenju je občina Osluševci prevzela 7740 Din dolga pri šoli pri Sv. Marjeti in 24749 Din pri šoli na Polenšaku. Ob razdru-ženju občine je znašal prvi dolg okrog 1400 Din, na Polenšaku pa 19000 Din. Na vsaki strani se je višina dolga v zadnjih letih znižala za 6000 Din. Mislili smo, če se nam že vzame imovina — v tem primeru davčna 6s-nova — da se prevzamejo tudi svojčas prevzeta bremena, ki so po prizadevanju prejšnjega predsednika bila že tako precej znižana. Toda mi smo tako samo mislili, ker smo živeli v dobri veri, da so si odločujoči -funkcionarji pri občini tudi prečitali paragraf 7. zakona o občinah, kakor so si prečitali paragraf 6. istega zakona, ko je šlo za razdružitev občine. Kgr pa so to očitno pozabili, je banska uprava izdala odločbo, po kateri morejo plačati krajevnemu šolskemu odboru na Polenšaku 16.000 Din in šolskemu odboru Fri Sv. Marjeti 1383 Din. K tem zneskom je še prišteti 3000 Din za nabavljene betonske ie-vi, ki so se uporabile pri zgradbi cest v Ti-bolcih in Polencih. Tako dobimo čedno vsoto, ki obremenjuje sedanjo zmanjšano občino Osluševce s 40 odstotki doklad, kar se bo poznalo pri sestavi prihodnega proračuna. Da je temu tako se moramo zahvaliti blagoslovu majhne občine in zadnjim volitvam, ki so nam dale nove ljudi, ki ne vedo, pri kateri odločbi in kdaj je prositi za pravni pouk, ki tudi ne vedo, da se mora v naljnjih 15 dnevih vložiti pritožba na višjo inštanco, in ki tudi ne vedo, kdaj in v katerem roku in kam se mora vložiti tožba proti drugoinštanč? ni neugodni odločbi Če bi to vedeli, bi vse^ kakor bila njih dolžnost, da se v 15 <5n?vih pritožijo na ministrstvo. Ker pa so to opu? stili, je odločba banske uprave med tem po-* stala pravomočna, mi pa bomo tako srečaj, da bomo po zaslugi zdaj odločujočih ljudi $n občini plačali 22.000 Din tujega dolga.
Pravda odpuščenega služitelja še po pet|K narokih ni končana. Upajmo, da pravna M& stopnika tožitelja in toženke prideta na sv<$ račun. O izidu bomo poročali.
Politično oblastvo je razpustilo Prosvetno' društvo »Slogo« v Osluševcih. V smislu prit* vil razpuščenega društva se je osnovalo novo društvo, ki je imelo v svojih pravilih določi bo, da za primer razpusta pripade društven^ imovina cerkvi. To novoustanovljeno drušra vo pa se je po nekaj tednih življenja na i/red nem občnem zboru prostovoljno razšlo^ s skla pom, da pripade društvena imovina HjudskJ knjižnici pri Sv. Lenartu.
Pašne pravice, ki so jih imeli nekateri po« sestniki iz Osluševcev, Cvetkovcev, Argovij. šča in Senežcev na veleposestvu križnisKeg| reda pri Veliki Nedelji, so se v naravi od* kupile. Prav te dni se vrši nadrobna deliteV, s katero pa seveda niso vsi zadovoljni:
V društvu »Viribus unitis« je zavladalo nesoglasje. To je pripisovati dejstvu, da je VS omenjenem društvu samo eno predsedniška mesto, a potrebna bi bila vsaj tri.
križih In težavah
Več podjetnosti več zaslužka
Pišejo nam:
Mnogo je pri nas ljudi, ki svoje siromaštvo obešajo, skoro bi rekli, naravnost s ponosom na veliki zvon. Pri tem pa nočejo vedeti, da bi bilo tega siromaštva mnogo manj, če bi imeli vsi skupaj malo več podjetnosti. Koliko raznih zdravilnih zelišč, gob, jagod in slič-nih darov narave propade vsako leto zaradi »ebrižnostl. Treba bi se bilo za izkoriščanje teh nedvignjenih zakladov združiti v občinske zadruge, ki bi zbirale in predelavale zbrane 'darove prirode.
Drugod so že davno nehali jadikovati in idelajo. Celo naši hrvatski sosedi so s svojo 'Gospodarsko slogo daleč pred nami. Ko se je aačelo na Hrvatskem gibanje za dvig živinskih cen in so uvedli nadziranje sejmov, so si , pri nas seveda tudi takoj na vseh straneh zabeli vihati rokave. Toda dalje nismo prišli, ker smo se sprli že v začetku o tem, kdo bo Jiosil zastavo. Vsi so hoteli dobiti z izboljšanjem živinskih cen kmeta na svojo plat. Danes ni na nobenem našem sejmu kmečkih nadzornih odborov in imajo mešetarji spet Blate čase. Danes prodaja naš kmet mnogo boljšo in žlahtnejšo živino za 1 do 2 Din ceneje od organiziranega hrvatskega tovariša.
Politični mM
Zadnje dni je zasedala naša narodna skupščina in končala razpravo o zakonskem na-fcrtu o policijskih prekrških. Načrt je bil sprejet. Sledi zakon o novih kovancih, nazadnje pa bo
razprava o konkordatu.
Skupščinski odbor je že začel obravnavati konkordat in kaže, da te razprave ne bodo dolgo trajale in da bo konkordat kmalu pred celotno narodno skupščino. S sprejetjem kon-kordata bo skupščinsko zasedanje zaključeno in poslanci bodo šli na poletne počitnice.
Na sejah narodne skupščine so zadnje dni nastopili številni govorniki in je prišlo več-
Rekli bi skoro, da delajo pri nas nalašč zdra-žbo prav ti mešetarji, ki gredo s trebuhom za dobrim kruhom iz stranke v stranko samo, da jim ostane vpliv na politično delo med narodom
Poglejmo še dalje: v sosedno državo Bolgarijo. Prav taki mali kmetje in bajtarji so tam v večini, kakor pri nas. Mnogo žlahtnega sadja so požrle svinje, še več ga je segnilo leto za letom. Pa so s pomočjo države osnovali po občinah zadruge za predelavo sadnega presežka v mezgo, brezalkoholne soke in slično. Država je pomagala tem zadrugam nabaviti cenene in preproste stroje za izdelovanje pločevinastih škatel. Ze prvo leto so tako ohranili živilskih dobrin za težke milijone. Pa ne le sadje, tudi razno povrtnino (kumare, fižol in slično) shranjujejo tako na zadružni podlagi delno za prodajo, v veliki meri pa služi ta zaloga samim zadružnikom v porabo za zimske in pomladne mesece v veliko korist za zdravje ubožnega naroda.
Kaj pa delamo mi s temi darovi narave. Mnogo pustimo tega segnifi zaradi naše ne-brižnosti. Iz sadja delamo alkoholne pijače, da potem vihti morilec alkohol motike, sekire, krampe in nože po naših lepih vaseh. Tu naj vzamejo oblastva v roke vajeti.
krat do napetega razpoloženja. Pretežno so govorniki
obravnavali dogodke in razmere v Sloveniji.
Vloženih je bilo več interpelacij. Tako so med drugimi vložili interpelacije: poslanec dr. Fux glede sokolstva v Sloveniji, poslanci Prc-koršek, Lukačič in tovariši o tem. kdaj bodo izpolnjene ponovne napovedi članov vlade glede povišania uradniških preiemkov oosla-nec Pleskovič zaradi premeščanja učiteljev z vzposobljenostjo za pouk na nadaljevalnih strokovnih šolah. Doslanec Mravlie in tovariši o dogodkih v Sloveniji. Na zadnio interpelacijo bo odgovoril notranii minister dr Korošec. Omenjamo še. da i p na seii v torek govoril poslanec Cvetic 'JNS) o veliki bodočnosti jugoslovenske politike in obravnaval današnje politične razmere. Svoia izvaiania o Sloveniii ie podkrepil z lastnirm »ma^ani!
in doživetji, ker je tudi sam spremljal Petra Zivkoviča na njegovi poti po Sloveniji.
Po dobrih treh mesecih se je v torek sestal tudi senat.
Na prvi seji so bile med drugim prečitane razne resolucije glede konkordata. V sredo se je začela obravnava inženjerskega zakona.
S španskih bojišč prihajajo poročila
da so republikanske čete pred Madridom zavzele Časa de Majuelos
in vas Brunte. Frankovski napad pri La Cal-vi so vladne čete odbile. Madridsko uradno poročilo tudi pravi, da je na severni fronti prešlo 50 frankovcev na vladno stran. Nasprotno pa govorijo frankovska poročila o zmagah na baskovski fronti, kjer se baskovske čete dalje umikajo. Nemška poročila iz Bilbaa trdijo, da se Baski poslužujejo strupenih plinov. V ponedeljek so tri frankovska letala bombardirala pristanišče v Valenciji, na katero so vrgla okoli 50 bomb.
Po vesteh iz Lonodna so te dni v bližini severnozapadne španske obale
frankovska letala vrgla več bomb proti angleškim ladjam,
a jih niso zadela. Kaže, da ne gre za nameravan napad, temveč za pomoto. Zaradi tega angleška vlada ne bo zahtevala preiskave tega dogodka. Omenjena frankovska letala so nameravala bombardirati baskovsko pristanišče Santander. Dalje je prispelo iz Španije še nepotrjeno sporočilo, da sta dve frankovski vojni ladji prerečili angleškemu parniku »Garnoji« vhod v Santander.
Seja londonskega odbora za nevmešavanje v španske razmere je bila odgodena in
angleška vlada marljivo izkorišča od-goditev s tem, da pripravlja v sporazumu s Francijo nove predloge za rešitev španskega vprašanja.
Italija in Nemčija pa ne kažeta volje za sodelovanje v odboru in odklanjata pogajanja o tem vprašanju. Italijanski listi pišejo, da se je Italija skupno z Nemčijo odločila čisto neodvisno za svoje stališče. Zanj da prevzema polno odgovornost in se nikakor ne boji stališča, ki ga je zavzela druga stran. Zato poročila o novih predlogih ne zanimajo ne Italije ne Nemčije Nemčija in Italija, ki sta očitno na strani frankovcev, zamerjata francoskemu ministrskemu predsedniku in zuna-
Prisluhnil je. Ničesar ni čul. Tudi videlo se ni nič. Zdaj mu je bilo že žal, da je šel sam od doma in da je sploh šel.
»Mari bi bil poslušal staro in sedel doma za pečjo,« mu je rekel njegov drugi jaz. »Treba ti je strašiti v takem vremenu z boleznijo po svetu.«
»K polnočnici pa človek le mora iti,« je miril samega sebe in se prepričeval.
Zdaj je veter malo odjenjal. Pogledal je okoli sebe. Tedaj ga je zazeblo do kosti. Saj ne hodi prav. Zgrešil je pravo pot in zavil navkreber proti gozdu. Kako se je le to moglo zgoditi? Tako dobro je poznal pot, pa se mu je primerilo kaj takega. Ali je res že tako star in tako neroden ?
»Hitro se moram obrniti,« si je dejal. »Vreme ni takšno, da bi se človek mogel in smel obirati. In kar domov pojdem ... «
Rečeno, storjeno. Obrnil se je in se začel pomikati s hriba navzdol. Kolena so mu klecala in nekajkrat bi ga bilo skoraj vrglo naprej. Vse ga je bolelo, toda stisnil je zobe in šel dalje. Počasi, tako počasi, da je kar obupaval, kdaj bo na pravi poti.
Kako se je pot vlekla. Ni je hotelo biti konec. Ali je res tako dolga? Stari Kačar je začutil, da mu bo zdaj zdaj zmanjkalo moči. Kaj bo potem? Kaj?
Zgrozil se je ob tej misli in zvrtelo se mu je v glavi.
»Malo moram počiti,« si je rekel. »Preveč se ženem.«
»Ne, ne smeš,« mu je šepetal drugi jaz. »Ali ne veš, kako je to nevarno? Zaspal boš v snegu in nič več te ne bo moglo rešiti. Koliko jih je
MIRKO BRODNIK:
11
JUBEZEN NE UMRE
»Potem pojdem na kozarec,« si je rekel. »Toda kaj naj počnem zdaj? Do cerkve ni ni-* ti pol ure, pa je komaj enajst. Ali naj pol Ure prezebam v klopi?«
»Pa pojdem malo naokoli,« si je rekel. »Saj »e že dolgo ni prepihalo. Morda bo potem kaj bolje...«
Začutil je spet, da ni prav trden v nogah, toda iz tega si ni delal skrbi. Spomnil se je, kako mu je nekoč oče pripovedoval... Bolan je bil. Vročica ga je kuhala in sam je Ježal v čumnati. Pa ga je v vročici prijelo, da je ves zmešan skočil iz postelje, se samo za rilo oblekel in zbežal od doma v sneg. Vso noč se je potikal naokoli, drugo jutro pa so ga našli nekje daleč v gozdu. Bledlo se mu je. Prinesli so ga domov in ga dali v posteljo. Bali so se zanj, toda zgodil se je čudež. Naslednji dan je bil zdrav kakor riba v vodi.
»Da, takle veter zaleže za pet zdravnikov,« ri je dejal Kačar in nekoliko ustavil korak.
Noga mu je zagazila v celo, da se je do pavu vdrl v sneg.
»Lej ga spaka,« si je rekel. »Malo moram pa le paziti.«
Izkopal se je, čeprav s težavo, in Šel počasi 'dalje. Temno je bilo kakor v rogu. Sneg je postajal sicer jedkejši, toda brilo je čedalje huje.
»Uf, kje se je le vzel ta veter. Siten je kakor obadi poleti,« je zagodrnjal Kačar.
Toda počasi se mu je zazdelo, da je mraz ponehal. Samo noge so mu postajale tako težke, da jih je komaj premikal.
»Ali sem res že tako betežen?« se je v strahu povprašal. »Če pojde tako dalje, do polnoči ne bom prišel do cerkve. Pa sem se bal, kaj bom pol ure počel! Ti spak, ti!«
Nekje v daljavi je videl odsev svetlobe. S sosednega griča so menda hiteli kmetje k polnočnici, in s plamenicami so si razsvetljevali pot. Nekajkrat je zaklical, toda glas se mu je izgubil v burji.
»Tudi jaz bi bil lahko vzel kaj s seboj,« si je dejal.
čedalje bolj mu je legala utrujenost v noge. Komaj se je še pomikal dalje, pot pa je bila dolga, strašno dolga. Ali jo bo ob tem slabem vremenu zmogel?
»Bom!« si je dejal in skusil pospešiti korake.
Nekaj časa je šlo, toda ne dolgo. Sama trdna volja ne pomaga, če ni moči. Čedalje huje mu je postajalo. Tako slaboten je bil, da ga je veter zanašal in nekajkrat je le malo manjkalo, da se ni zvalil v sneg.
Z drhtečimi rokami se je še bolj zavil v suknjo. Potem je za trenutek obstal.
Ali je še daleč ? Ali ne bo že kmalu zagledal od daleč domače cerkve ali pa vsaj zaslišal zvon jen ja ?
njemu ministru, ker sta sprejela zastopnike španskih republikancev, ki so prišli v Pariz prosit za pomoč.
Gospodarstvo
Zadruga Kmetijska družba je zborovala
Preteklo nedeljo je bil redni občni zbor zadruge Kmetijske družbe v njenih prostorih na Novem trgu v Ljubljani. Zbor je potekel v popolnem miru in ob velikem zanimanju odposlancev za vsa gospodarska vprašanja, ki zadevajo zadrugo kakor tudi našega kmeta. Vodil je zborovanje predsednik zadruge g. Oton Detela.
Na njegov predlog so se poslale vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., in pozdravni visokemu namestništvu in ministru za kmetijstvo Občni zbor se je pridružil tudi proslavi mednarodnega zadružnega dne in sprejel tozadevno resolucijo. Počastil se je tudi spomin na pokojnega knezoškofa dr. Jegliča s trikratnim vzklikom »Slava«.
Po uvodnem govoru g. predsednika so bila prečitana poslovna in bilančna poročila glavnega odbora in nadzorstva, nato pa so bili odobreni zaključni računi za poslovno leto 1936. in je bila sprejeta razrešnica glavnemu in nadzornemu odboru. Občni zbor je odobril tudi sklep glavnega odbora, s katerim sta se delegirala v kmetijsko zbornico g. Oton Detela kot zbornični svetnik in g. Hlade Jožef kot njegov namestnik.
Odposlanca iz ptujskega in ljutomerskega okraja sta predlagala ustanovitev skladišča v Ptuju in Murski Soboti. Tem željam se bo po možnosti ugodilo. Jareninska podružnica je poslala resolucijo, v kateri protestira proti uvozu dalmatinskega vina in proti temu, da se sadje iz drugih banovin izvaža v tujino kot štajersko sadje. Sprožen je bil tudi predlog, da naj vlada izposluje po zgledu v drugih državah pri lastnikih rudnikov bakra prepustitev bakra za izdelavo galice po režijski ceni. Kmetijska družba naj stop iv to svrho v stik z drugimi zadružnimi organizacijami, ki naj složno pokrenejo to velevažno vprašanje za vse vinogradnike. Iz kreditov, ki jih ima kmetijsko ministrstvo na razpolago za zgradbo
silov za pšenico, naj Kmetijska družba zahteva potrebne vsote za zgraditev takega sila v Prekmurju za ondotne žitorodne kraje. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Opozorilo vsem, ki ktihafo doma pivo
Ljubljanska finančna direkcija je zaznala, da izdelujejo zasebniki pivo za domačo porabo, kar je po trošarinskih in taksnih predpisih strogo prepovedano.
Pivo je trošarinski predmet in je izdelovanje piva dovoljeno samo tistemu, ki je izpolnil zakonite pogoje po obrtnih, trošarinskih in taksnih predpisih, to je, če je plačal takso, ki znaša 10.000 Din, se prijavil finančnemu ob-lastvu kot trošarinski izdelovalec, izdeluje pivo pod stalnim nadzorstvom in plačuje trošarino na pivo. Skratka: izdelovanje piva je izključna pravica oblastveno odobrenih pivovarn.
Vsakdo, ki izdeluje pivo samolastno, četudi sam • zr dom rabo se torej pregreši proti taksnim in trošarinskim predpisom in znaša kazen s taksami vred po taksnem zakonu za vsak primer 41.060 Din, po trošarinskem zakonu Da re-1 kazen 7a nrvi r^mer 500 Din, za vsak nadaljnji primer pa 1000 Din poleg plačila redne trošarine, skupnega prometnega davka in petkratne trošarine in petkratnega skupnega prometnega davka kot kazni s takso za razsodbo vred Kazni po trošarinskih predpisih se izpremene za primer neizterljivosti v zapor.
Jasno je, da bi pomenile te občutne kazni za marsikoga popoln gmotni polom. Iz tega razloga je postopala direkcija doslej kolikor mogoče prizanesljivo in se omejila v večini primerov na posvarilo prizadetih strank zlasti v onih primerih, kjer se je prepričalo pripisovati nezakonito izdelovanje piva zgolj nerodnosti in nepoučenosti in ne zlobnemu namenu strank.
Ker pa to prizanesljivo postopanje finančne uprave doslej ni imelo zaželenega učinka, ampak se primeri samovoljnega izdelovanja piva ponavljajo in objavljajo v časopisju celo recepti za izdelovanje piva, je direkcija primo-rana, da se zateče poslednjič še k posvarilu v javnem časopisju.
Tedenski tržni pregled
SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali prašiči 5 do 6 tednov stari po 110 do 130, 7 do 9 tednov po 125 do 150, 3 do 4 mesece po 170 do 195. 5 do 7 mesecev po 250 dO 365, 8 do 10 mesecev po 400 do 500, eno leto po 700 do 800 Din. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 6 do 7.50, za kg mrtve teže pa po 9 do 11 Din.
HMELJ. Te dni se je v Zatcu (Češkoslovaška) trgoval lanski hmelj po 400 do 800 čeho-slovaških kron za 50 kg. Partija prvovrstnega hmelja iz Savinjske doline je dosegla v Zatcu ceno 500 čehoslovaških kron za 50 kg (okrog 16 Din za kg).
Sejmi
11.	julija: Ljutomer (samo živinski).
12.	julija- Tuhinj Rogatec, Breg pri Ptuju, Šoštanj, Rakek.	!
13.	julija: Planina pri Sevnici, Koprivnica* Litija (samo živinski), Loče pri Poljčanah* Trebnje. Kamnik (samo živinski);
15.	iulija: Beltinci, Skocijan pri Mokronogu* Smarjeta nad Laškim;
16.	julija: Dobje;
17.	julija: Muta. Sv. Filip v Veračah, Zden-» rVa vas. Radeče pri Zid. mostu.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 6. t. m. v de-« vizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 24 do 24.16 Din| 1 nemško marko za 17.50 do 17.63 Din; 1 angleški funt za 215.61 do 217.66 Din; 1 ameriški dolar za 43.32 do 43.69 Din; 100 francoskih frankov za 167.97 do 169.41 Din;	''
100 češkoslovaških kron za 152.04 do 153.14' Din;	. \
100 italijanskih lir za 228.70 do 231.78 Din.-Vojna škoda se je trgovala po 408 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu V Ljubljani po 8.49 Din. Nemški klirinški čeki so stali v Ljubljani 12.54 Din.
Drobne vesti
= Nove odkupne cene za zlato pri Narodni banki. Od 4. junija dalje plačuje naša Narod« na banka naslednje cene za zlato: 1 gram zlata 49.05, napoleondor 298.50, 10 dolarje^ 774.20, 20 avstrijskih kron 313.40, 10 zlatih rubljev 398.50, 25 avstrijskih šilingov 272.20, mali dukat 176.80, angleški funt 375.80, tur* ška lira 339.70, 20 nemških mark 368 in ruski imperijal 308.20 Din.
že tako končalo! Drugo jutro so jih dobili mrtve...«
Da, Kačar je to dobro vedel, toda ni si mogel pomagati. Noga mu ni hotela iti dalje. Sama od sebe se mu je ustavila. Nekaj ga je prisililo, da se je moral spustiti v sneg. Ko je že sedel v njem, ga je razgrebel. Z drhtečimi rokami si je izkopal v njem zavetje in se potem še tesneje zavil v suknjo. Zdaj ga je prevzelo nekaj kakor prijetno olajšanje. Noge so mu bile mrtve. Niti čutil jih skoraj ni. Čutil je samo toploto, ki je prihajala iz njih in se mu razlivala po vsem telesu.
»Dolgo ne smem tako ostati,« si je šepnil ves utrujen. »In paziti moram, da ne zaspim.«
Nekaj časa je čepel v snegu, mencal z nogami in si otiral oči, da ne bi zadremal. Potem se je odločil:
»Zdaj pa moram vstati. Dovolj sem že počival.«
Vzpel se je kvišku in hotel stopiti na noge, toda odpovedale so mu službo. Kakor izpod-sekano drevo se je zvalil nazaj v sneg. Med padcem ga je zaneslo in ga zasukalo, da se je obrnil in priletel na obraz v sneg. Polna usta ga je imel. Toliko, da se ni zadušil.
Kaj zdaj? Kaj zdaj? To so mu tolkle misli po senceh. Ali je res obsojen, da bo moral ostati tu in zmrzniti?
Spet se ga je polotila vročica. Negibno je ležal v snegu. Tedaj se mu je iznenada zazdelo, da ni sredi poti, ampak doma za pečjo. Vsa izba je razsvetljena. Žena sedi za mizo in plete, on pa se greje in tako prijetno mu je. In žena ima pred sabo na mizi pismo. Kačar ve, da je Marijino. Da, Marija je pisala, da bo prišla nocoj, na sveti večer. Samo njo še oba čakata.
Počasi bije ura na zidu. Četrt za četrtjo. Kačar in Kačarica čakata, strmita proti vratom. Tedaj se iznenada začuje za njimi smeh. Odpro se na stežaj in na pragu stoji Marija. Vesela je, vsa žari. In kliče mater in očeta ...
Blaženo se smehlja Kačar. Ne sluti v vročici, da ni za pečjo, ampak v snegu. In da je komaj dobrih dvajset metrov pod njim cesta, po kateri hite poslednji zapozneli vaščani k polnoč-nici...
*
Tudi Kačarjev hlapec se je zelo čudil, ko ni videl svojega gospodarja pri polnočnici, ko je vendar vedel, da pride. In hlapec je vedel, da drži Kačar vselej besedo. Izprva je bil nekoliko v strahu, potem pa si je mislil:
»Bolan je, pa ga je ona zadržala doma. Saj je to bolje. Bog ve, kako bi se bil moral truditi, da bi prišel v tem vremenu do cerkve. Bom pa jaz pomolil zanj. Oče naš ... «
Zatopljen v svoje misli hlapec kar ni vedel, kdaj je bilo polnočnice konec. Tako hitro je minila. Ko se je zdramil, so že poslednji vaščani zapuščali cerkev.
Na cerkvenem pragu je dobil sosedovega hlapca.
»Kaj pa ti je, Miha?« ga je povprašal ta.
»Kaj naj bo?« je hlapec odvrnil. »Zebe me, če pomislim, kako daleč imam do doma, je pa še huje. In zmerom nanaša sneg, kakor bi nas mislilo čisto zasuti. Gospodar je bil pametnejši. Rajši je ostal doma.«
»Ali ne bi šla na kozarec, da se malo pogre-jeva?«
»Saj sem bil že pred mašo,« je dejal Miha. »Tako polno je bilo, da sem komaj dobil prostor.«
»Pa pojdiva še malo tja. Škodovalo nama n« bo.«
Miha se je pomišljal. Ali naj gre? Bolje je, da se odpravi čim prej domov. Razen tega pa je bil precej stiskav in se mu je zdelo škod# denarja. Rekel je, da nima ničesar s seboj.
»O, saj te jaz vabim,« je odvrnil sosedov! hlapec in ga prijel pod roko. »Kar lepo pojdL Potem pa se vrneva skupaj. Bo krajša pot, kp bova dva.«
Zdaj se Miha ni nič več branil. Šla sta v gostilno, kjer sta naročila pol litra vina. Potem sta iznenada odkrila, da sta še zmerom žejna, in nova steklenica je prišla na mizo. In potejtt še ena. Nazadnje sta bila že tako okrogla, d$ sta zaspala za mizo.
Okoli štirih zjutraj je začel poditi krčr ljudi domov. Zunaj je še zmerom snežilo, je videl oba hlapca, ki spita v kotu, ju je pust pri miru. Mislil si je:
»Ta dva sta daleč doma in vina sta se ns& brala, da bi utegnila v temi kam zaiti. Bolj* je, da ostaneta do dneva tu. Na poti tako nista nikomur. Kaj bi ju zdaj podil v noč!«
In tako sta se Miha in njegov tovariš zbtjf dila šele, ko se je začel delati dan. V zgodnjem dopoldnevu je prišel Miha domov.
Tu je bila velika zmeda. Ko ga je Kačaric* zagledala, je planila k njemu:
»Kje je moj mož? Ali ga nisi privedel dO« mov ?«
Miha se je začudil:
»Ali ni ostal doma? Tako sem mislil,,, Pifl polnočnici ga ni bilo ...«
Kačarica je kriknila. To, kar je prej sam.0 slutila, česar se je bala, se je uresničilo. Vedela je, kaj se je moralo zgoditi njenemu možu*
<*=■ JPosojila za hmeljarje. Na posredovanje paradnega poslanca Ivana Prekorška je Privilegirana agrarna banka dovolila Savinjski posojilnici v Žalcu sezonski kredit za hmeljarje v znesku enega milijona dinarjev.
DOPISI
r KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. S sklepom JJolskega leta je zapustila Križevce priljubljena učiteljica gdč. Nahtigalova Marjeta, ki je plužbovala tu tri leta in si je v tem času pridobila lep ugled med starši šolske dece. Bila Je zmerom v stikih s starši. Kmetski mladini al bila samo učiteljica, temveč tudi vzgojiteljica in vodnica. Marljivo je sodelovala tudi pri Sokolu, ki mu je bila vzorna vaditeljica fenske dece in naraščaja, odbornica in matri-fearica. Z njenim odhodom je Sokol izgubil delavno članico, ki jo bomo zelo pogrešali, Ma Pa dobro vzgojiteljico. Na novem mestu ji želimo mnogo uspehov.
SV. BOLFENK V SLOV. GORICAH. Kaj
Je s telefonom pri naši pošti? Če se bo telefonska proga Ptuj—Sv. Urban pri Ptuju—Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah—Sv. Andraž v 'Slovenskih goricah—Sv. Anton v Slovenskih goricah gradila, hočemo tudi mi imeti telefon. Zakaj bi prav mi morali biti tudi tukaj zadnji! Oddaljeni smo od železniške postaie ln električne razsvetljave tudi nimamo, če zdaj še telefona ne dobimo, bomo obsojeni, 'da bomo živeli še naprej odrezani od sveta. Ne vemo, kje je krivda, da naš Sv. Bolfenk ne dobi nobene za prebivalstvo koristne naprave, katere se danes poslužuje že ves iz-DbraŽeni svet.
STRIGOVA. Cvenska sokolska četa je gostovala na našem odru s »Starim Ilijem«. Igra je bila lepo obiskana. Igralci so podali poje vloge v veliko zadovoljstvo občinstva ln so bili zato toplo nagrajeni.
VELIKA DOLINA. Prošnji, ki sta ju poslala na odločilna mesta odbor za upostavitev avtobusne zveze z našimi kraji in občina, bosta ugodno rešeni. V tem odboru so bili gg. frrdan Anton, Jelinek Milan, Kalin Feliks in Kalin Josip, ki so se zavzeli za prepotrebno zvezo naših krajev s Samoborom in Brežica-jni. Upamo, da se bo to zgodilo v najkrajšem Času. Tako bodo dobili naši lepi kraji tudi
enodnevne izletne točke. Naše ljudstvo bo imelo zdaj zvezo z oblastvi in s trgom. Želimo, da bi poštna uprava uvedla voz zjutraj in popoldne. Pa še to upanje imamo, da se bo razvil živahen tujski promet v tem lepem koščku naše zemlje, v okolici Brežic in v bližini znamenitega zgodovinskega gradu Mo-kric.
VERZEJ. Naš Sokol bo imel letni nastop v nedeljo 11. t. m. ob 16. pred dvorano br. He-džeta. Sodelovala bo ljutomerska godba. Po nastopu zabava.
Domače novosti
*	Skupščina JNS za gornjegrajski srez je
bila v nedeljo v Radmirju pri Gornjem gradu. V salonu Majcenovičeve gostilne se je zbralo 50 odposlancev. Poleg njih so prisostvovali sestanku tudi nekateri mladi nacionalisti iz raznih občin, ki pripravljajo ustanovitev mladinske organizacije JNS za gornjegrajski srez. Skupščino je vodil g. Anton Žehelj iz Bočne, ki je toplo pozdravil odposlance in mlade prijatelje ter naglasil, da je na skupščini zastopan oni kader nacionalnega življenja v srezu, ki ni in ne bo klonil nikdar. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. dr. Ervin Mejak. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Anton Žehelj in v odbor 34 uglednih mož iz vseh občin. Viharno pozdravljen je podal poročilo o političnem in gospodarskem položaju v državi in posebej še v Sloveniji narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Njegova izvajanja so bila deležna splošnega odobravanja. V imenu banovinskega odbora JNS je zborovalce pozdravil g. Andrej Uršič iz Ljubljane. Poročal je predvsem o živahnem delu mladih nacionalistov, ki so ga sprožili hudi časi, v katerih živimo. G. Edvard Albert iz šmartnega ob Paki je orisal težkoče svojega kraja in nanje posebej opozoril navzočnega narodnega poslanca.
*	Odposlanstvo državnih upokojencev iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Splita in Banje Luke se je mudilo v Beogradu. Državne upokojence iz Slovenije je zastopal predsednik društva državnih upokojencev g. dr. Vrtačnik iz Ljubljane. Odposlanstvo je obiskalo ministre generala Marica, dr. Korošca, dr. Kožula in dr. Kreka. Vsem ministrom so bile izročene^ spomenice, v katerih so razložene glavne težnje upokojenih državnih uslužbencev, ka-
kor prevedba staroupokojencev na pokojnine po novem zakonu, odprava plačevanja kuluka in določitev novih draginjskih doklad. Spomenica je bila izročena tudi predsedništvu vlade, senatu in narodni skupščini.
*	Obisk ameriških Slovencev. Z miinchen-skim brzim vlakom se je v sredo zjutraj pripeljala v Ljubljano skupina ameriških Slovencev, ki so prišli v domovino, da obiščejo svoje rojstne domove in domače ljudi. Skupno je prišlo '34 potnikov, po večini žena, pod vodstvom g. Kolandra. Slovenci so se vkrcali 30. junija v Newyorku in so po petdnevni vožnji prišli v Le Havre. Od Pariza do Ljubljane so potovali dva dni. Na glavnem kolodvoru je došle rojake pozdravil najprej izse-ljeniški komisar g. Fink, potem v imenu ljubljanske občine dr. Franta Mis in slednjič v imenu Rafaelove družbe g. Zakrajšek. V imenu izletnikov se je vsem govornikom prisrčno zahvalil g. Fran Drašler iz Borovnice, zdaj v Clevelandu. Izletniki so v Mikličevem hotelu dobili majhen prigrizek, nato pa so se z opoldanskimi vlaki odpeljali v razne kraje Slovenije k svojim sorodnikom.
*	Opozarjajo se lastniki vžigalnikov, da je
po novem pravilniku, ki je stopil v veljavo, skrajni rok, do katerega imajo plačati zvišano monopolsko pristojbino 100 Din na leto, 29. t. m. Do tega dne imajo vsi lastniki vžigalnikov plačati to pristojbino in si priskrbeti izkaznico, kakor jo določa pravilnik. Pristojbino morajo plačati pri najbližjem oddelku finančne kontrole, kjer lahko dobe tudi vsa pojasnila. Uprava državnih monopolov je že izdala potrebna navodila finančnemu nadzorstvu in drugim oblastvom, da bodo od 29. jul. dalje vršila kar najodločnejše nadzorstvo in da bodo pri vsakomer, kjer bodo opazila vžigalnik, takoj in ne glede na osebo ugotovila, ali ima predpisano izkaznico s potrdilom o plačani monopolski pristojbini. Da se izognejo strogim kaznim in nevšečnostim, se opozarjajo vsi lastniki vžigalnikov, da do določenega roka plačajo te pristojbine, ker se bodo osebe, ki se zalotijo, da niso plačale pristojbine, smatrale za tihotapce in se bo naproti njim ravnalo kar najstrože po zakonu.
*	Nov Mačkov poslanec v narodni skupščini. Te dni je predložil narodni skupščini v odobritev poverilnice Zivojin Arandjelovič, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi. Arandjelovič je že četrti poslanec z liste dr. Vladka Mačka, ki je prišel v skupščino.
Planila je v jok.
»In rekla sem mu, naj ostane doma in naj ne hodi k polnočnici! Pa je moral iti. Bog ve, kam je zabredel, kje je zmrznil. Joj, da mora pasti vsaka nesreča nad mene ...«
Tako je tožila in ni je bilo mogoče potolažiti. >flha ni vedel, kaj naj stori. Potem se je odloČil, šel do soseda, povedal, kaj se je najbrž Zgodilo in prosil, naj pošljejo koga na vas, da bodo Kačarja poiskali.
.i ★
Okoli poldneva je bilo, ko so prinesli na Ka-čarjevo posestvo novico, da so gospodarja našli. Mrtvega, otrplega seveda. Ker je bilo od kraja, kjer so ga dobili, bliže do cerkve kakor do doma, so ga nesli v mrtvašnico.
Kačarica ni vedela, kaj se godi z njo. Samo jokala je in jokala. Hodila je kakor izgubljena po hiši.
Miha je stopil k njej:
»Na vas bova morala iti in vse poskrbeti.«
Kačarica se je zdrznila.
»Na vas iti?... Ne, ne... Pustite me... Miha, pojdi ti tja in poskrbi, da ne bo ničesar manjkalo... Jaz ne morem... Tu imaš denar.«
Kar motoglava je stopila k skrinji in privlekla iz nje nekaj stotakov. Niti preštela jih ni, ampak jih je stisnila Mihi v roke.
»Ce bo še treba, mi povej,« je za jecljala, se Vrgla na posteljo in iznova zajokala.
In Miha se je res odpravil sam na vas in Vse uredil. Ves zbegan je bil. Malo je učinkovala na njegovo zbeganost žalost, malo pa pij ■jača, ki jo je popil ponoči.
V mrtvašnici se je ves dan gnetlo ljudi. Že 'dolga leta se ni primerilo, da bi bil kdo v snegu zmrznil, in zato je bil to za vso vas prav nenavaden dogodek, dobrodošla hrana za rado*
vedne ljudi. Cerkovnik je molče gledal zijala, samo otroke je odganjal.
Kmalu po poldnevu so položili Kačarja v rakev. Ležal je ks reči zravnan, da niso imeli pri tem nič sitnosti. V smrti se je smehljal in če ne bi bil tako bled, bi si bil moral vsakdo misliti, da.samo spi, da se bo zdaj zdaj zbudil in vstal.
Proti večeru se je Kačarica le toliko opomogla, da je prišla do mrtvašnice. Z opotekajo-čimi se koraki je stopila čez prag, se plašno ozrla na vse strani, potem pa je stopila k odru, ki so ga zdaj že obsevale sveče, omahnila ob njem in kriknila. Njena nema bolečina je vse prevzela. Jokati ni mogla več. Vse solze je že izlila in zato jo je še bolj bolelo pri srcu. Bila je tista suha žalost, pomešana z obupom, ki je najhujša.
Potem je vstala. Bila je bleda kakor zid. Obrnila se je in ne da bi bila še kaj pogledala mrtvega moža, je stopila čez prag.
Zunaj jo je čakal Miha. Prijel jo je pod roko.
»Domov pojdeva zdaj, ali ne ?« je tiho vprašal.
Pokimala je in brez volje odšla z njim. In doma je spet omahnila na posteljo. Kmalu jo je k sreči objel odrešilni spanec. Šestnajst ur je spala. In ko se je zbudila, je bila stara, tako stara, kakor bi bila prespala dvajset let. Miha se je zgrozil, ko jo je zagledal.
xn.
Marija ne ve ničesar.
Pri Andrejevi botri je teklo življenje mirno dalje. Zima je bila in hiša je stala precej daleč od vasi na hribu. Zato sta jo botra in Marija le redkokdaj zapustili. Saj je bilo v hiši dovolj
dela, kadar ga ni bilo, sta se pa pogovarjali.
Mariji se je skrbna botra čedalje bolj priljubila. To ni bilo nič čudnega. Marija je bila vajena od doma le ostrih besed. Mati jo je sicer imela rada, vendar pa ni znala ravnati z njo tako, kakor bi si bila Marija želela. Preveč trda je bila, premalo je znala izbirati besede. In tudi svojih čustev ni znala tako izražati, da bi bila Marija čutila, da ima v njej resnično mater, ki zna občutiti vsako njeno veselje, vsako njeno žalost. Botra pa je bila v tem pogledu čisto drugačna. Ne samo zaradi tega, ker je imela nežnejše srce kakor Kačarica. Še nekaj drugega je bilo. Botra ni imela nikoli te sreče, da bi bila postala mati. Hrepenela je po njej, toda ni bila uslišana. In vendar je vsa njena duša klicala po materinski ljubezni, iskala predmet, na katerem bi to ljubezen lahko izpričevala. In zdaj je prišla k njej Marija, izvoljenka njenega birmanca. Dekletu se je videlo, da trpi, da je obupano in da potrebuje materinske ljubezni in zaščite. In vsega tega ji je dalo zdaj botrino srce lahko v izobilju, saj je samo čakalo take priložnosti.
Dostikrat se je zgodilo, da je bila Marija vsa prestrašena, zagrenjena. Zgodilo se je, da se je kakšno Andrejevo pismo izgubilo ali pa da se je zamudilo. Marija ni vedela, kaj naj stori. Stotine strahov se je zbujalo v njeni duši. In takrat jo je znala botra tako lepo potolažiti in razvedriti. Ali pa se je v Mariji zbudil iznova strah, kaj bo morda že prav kmalu, če jo bodo odkrili. Tudi takrat ji je botra vselej našla kopico pomirjevalnih besed, ki nikoli niso zgrešile svojega namena. In kadar je prišlo kakšno Andrejevo pismo, je bila botra vselej vsaj tako yesela in srečna, kakor Marija. (Se nadaljuje.)
Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči
ELI DA MILA
ELI DA	deset (et
ljubljenec vsake lepe žene
*	Nov kovani denar bomo dobili. Finančni minister Dušan Letica je narodni skupščini predložil načrt, po katerem naj bi se v teku dveh let postopno vzel iz prometa zdajšnji kovani denar, srebrni in nikljasti, ki se bo nato v beograjski kovnici ponovno prekoval. V bodoče bodo iz srebra le kovanci po 50 in 20 Din, kovanci po 10 Din bodo iz niklja ostali kovanci pa iz zlitine bakra in alumini-ja.
*	Banovina je kupila Blejsko jezero. Nedavno se je mudil na Bledu g. ban in podpisal v Parkhotelu pogodbo, po kateri kupi banovina Blejsko jezero s starim gradom in vilo Zlatorog. Na grajski pristavi namerava banovina napraviti vrtnarsko šolo, v gradu pa narodopisni muzej. Večji del Bleda je torej prešel v last banovine. Ves Bled z gradom in jezerom vred je bil svojčas last dunajskega industrijca Muhra, ki je bil tudi lastnik tvor-nice na Jesenicah.
*	Nove cigarete »Bled«. Naša monopolska uprava je izdala v promet novo vrsto cigaret pod imenom »Bled«. Nove cigarete prodajajo po 10 kosov v lepih škatlicah po 3.50 Din.
*	Ne ve se, kdo je poslanec. Nad imetjem poslanca za gornjegrajski srez Rudolfa Pevca. ki je bil izvoljen na Mačkovi listi, a je presedlal v JRZ, je bil pred meseci razglašen konkurz. Po zakonu o narodnih poslancih izgubi v tem primeru poslanec svoj man lat. Tudi Rudolf Pevec ga je izgubil in je nato postal poslanec njegov namestnik posestnik Franc Papež z Ljubnega, ki je kot tak že tudi nastopal, saj se je kot »narodni zastupnik« že meseca marca ali aprila udeležil n^ke konference pri dr. Vladimir ju Mačku v Zagrebu. Zdaj pa čitamo. da sp je tudi v narodni skuo-ščini znova pojavil Rudolf Pevec kot poslanec, čeprav je oravnoveliavno izgubil mandat, in je celo, kakor javljajo listi, vložil interpelacijo na notranjega ministra radi požicta podbenega paviljona na sokolskem telovadi-šču. Kdo je zdaj prav za orav poslanec. Rudolf Pevec, ki nastooa v Beogradu, ali Franc Paoež, ki sedi kot Mačkov zastopnik na Ljubnem v Savinjski dolini?
*	Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne od-
Otto Witt:
»Da. Toda uganka še zmerom ni rešena. Vem samo, da mu je sugeriral: ,Les je drag.' Najtežavnejše pa bo, kako bomo lahko vso zadevo obvarovali pred javnostjo, če se nam jo namreč posreči razkriti. Ali bodo ljudje verjeli zgodbo o hipnozi?«
»Morda bo najboljše, če ostane vse skupaj skrivnost, tvoja in moja skrivnost.«
»Da — morda.«
Po prisrčnem slovesu se je Baltimore napotil nazaj v Nemod. Sel je peš in zadovoljen je bil.
Dragi les
Ze ob šestih zjutraj se je inženjer odpeljal iz Nemoda in ob devetih je že stal njegov avto pred Walkerjevo vilo v Amalgamatedu.
»No, no,« je vzkliknil Wilson. »Kaj pa to pomeni, da ste tako zgodni? Ali se je kaj pripetilo?«
»Da, zelo mnogo. Slika je že skoro končana,« je odvrnil Baltimore očitno veselo razpoložen.
»Ali res?«
»Da. Zdaj bi vas pa prosil za primerno lasuljo, delavsko obleko in ožgan zamašek.«
»Zakaj pa?«
»Nastopiti moram kot novonastavljeni delavec in opazovati različne reči. Predvsem moram dognati, ali je les drag.«
mere šolnine za leto 1937./1938., že v juliju ali v začetku avgusta. Prošnjam, kolkovanim z 10 Din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 Din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din.
*	Pozor na dopisnice! S 1. t. m. se mora na dosedanje dopisnice prilepljati dopolnilna znamka za 25 par, ker je poštnina za dopisnice v tuzemstvu povišana od 75 par na 1 Din Kar velja za dopisnice, velja seveda tudi za razglednice in podobne tiskovine. Prosimo naročnike in dopisnike, da ne povzročajo upravi našega lista stroškov zaradi nepravilnega frankiranja.
*	Mokronog dobi davkarijo. Finančni minister je izdal sklep, naj se občine Mokronog, Sv. Rupert, Sv. Janez, Trebelno, Škocijan in Tržišče izločijo iz pristojnosti davčne uprave v Krškem in se zanje ustanovi posebna davčna uprava s sedežem v Mokronogu. Nova davčna uprava bo začela uradovati 1. januarja 1. 1938.
*	Stoletni Medmurec. V Bukovcu pri ča-kovcu je dopolnil sto let življenja kočar Mi-jo Podvez. Rodil se je v Gornji Lendavi, pa se je moral že od rane mladosti prebijati s trdim delom skozi življenje. Bil je voznik, potem postrešček, zatem delavec na žagah. Prihranil si je bil toliko, da si je postavil skromno hišico. Redil je zadnja leta tudi kravo. Čeprav ima že deset križev, mora še delati. Zadnje dni pa je zbolel. Ko je namreč pred dnevi gnal svojo kravo na sejem v Ne-
»Dragi gospod Baltimore,« je odvrnil Wal-ker skoro nejevoljno, »vi menda še zmerom verjamete, da se v nemodski rudnik vtihotap-lja zlato iz amalgamskega rudnika.«
»Glede te zadeve se ne bova dalje prepirala, gospod ravnatelj. Ko bo vse pojasnjeno, pa bova govorila. Danes bom navaden delavec. Ali mi lahko priskrbite ustrezno obleko?«
»Gotovo. A kaj hočete z ožganim zamaš-kom?«
»Malo bi si rad pomazal z njim obraz.«
Nihče ga ni povprašal po dogodkih, ki so se pripetili ponoči. Očitno se še ni razvedelo, da je bil major obstreljen. Sicer pa streljanje ni bilo nič posebnega v tej pokrajini, kjer je bilo na tisoče rudarjev. Ker zdravnik ni poznal ne Baltimoreja, ne majorja Konowskega, se dalje ni brigal za zadevo in o njej tudi ni govoril.
Preoblečen v delavca je šel Baltimore z Walkerjem k rudniku. Ravnatelj je povedel novega delavca k delovodji in mu ga izročil z opazko, naj ga prvi dan pusti, da si bo vse ogledal. Naročil mu je tudi, naj poskrbi za to, da bo novi delavec dobil na vsa svoja vprašanja natančne in pravilne odgovore.
Baltimore je kmalu našel v notranjosti rudniške delavnice iskanega Amlejrja. Prav tre-
deljišče je ponoči v gozdu zablodil. Moral j« prespati noč na tleh. Sledil je prehlad, ki ga je položil v posteljo.
*	Državna bolnišnica za ženske bolezni f, Ljubljani je iz gospodarskih in zdravstvenih' razlogov prisiljena izdatno omejiti sprejem bolnic, nosečih in porodnic. V zavod se sprejemajo le one bolnice, ki jim je potrebna nujna operacija, in le one porodnice, pri katerih sprejemni zdravnik ugotovi za življenje neposredno nevarnost. Zdravniki naj torej n« pošiljajo v žensko bolnišnico bolnic z vnetljivimi procesi, z nekompliciranimi splavi, a drugimi boleznimi, pri katerih ni treba nujna operacije, in normalnih nosečih in porodnic* Žene naj se ravnajo po teh navodilih, da si' prihranijo stroške in druge neprijetnosti, če jih sprejemni zdravnik ne bo mogel sprejeti v bolnišnico. Te za naše ženstvo trde omejitve ostanejo v veljavi toliko časa, dokler sa ne posreči gospodarsko in s tem tudi zdrav« stveno spraviti žensko bolnišnico na zeleno vejo.	f
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni k voja« kom in imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa V, kader, odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! AkO je rok zamujen, se ne da več pomagati! Po« jasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pok., koncesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 dinarjev.
petal je od vznemirjenosti in napetosti, ko ga je opazoval. Amley je preiskoval žlebove. Ko je vse pregledal, je del prepojenih starih žlebov odstranil in postavil na njih mesto nove.
»Lepo,« si je mislil inženjer, »to sem vedet že v naprej. A zdaj?«	\j
Amley si je naložil nato razbite »presolje« ne« žlebove, katerih les je postal težak in slu« zast, na rame in jih zanesel iz delavnice. I Baltimore mu je sledil. Amley je vrgel izrabljene žlebove na kup, kamor so metali razne odpadke, in star zamorec je ves ta le* razžagal na majhne kose.
»Kam spravljate ta les?« je vprašal InSe« njer in hkratu stopil k Amleyju. »V Nemod. Les je drag, les je drag.« »Hvala za pojasnilo,« je rekel Baltimore. Zdaj je vedel vse, samo tega ne, kako j® bilo mogoče, da v amalgamskem rudniku niaj pogrešali zlata.
Da je bil les drag — les namreč, ki je bit prepojen z zlatim lugom — to je razumel.
Hitro se je vrnil v vilo, odložil delavsko obleko in bil spet slikar. Wilson se je zelo čudil.	i|
»Ali ste kot delavec že dovolj videli?« j9 vprašal.	•	»
»Dovolj«.
»A kalkšen je uspeh? Ali res izvira obiljfli zlata v Nemodlu iz amalgamskega rudnika ?< »Da«.	)
»Za sto vragov«.
»To je sicer neprijetno dejstvo, vendar Ml ne da več tajiti«.	'(
»Vi ate ^lej ko prej tako čudno alorivnoaKL ni«, je nadaljeval ravnatelj. »Zakaj mi rti poveste, kaj vse ebe doslej dognali?«
SKRIVNOST ZLATEGA RUDNIKA
Kriminalni roman	10
*	Babiška šola v Ljubljani. V prilogi »Službenega lista dravske banovine« z dne 30. junija je objavljen natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj za babice, ki se začne 1. septembra. Iz natečaja so razvidni sprejemni pogoji in drugi podatki za vlaganje prošenj.
*	Sprejem v podoficirske šole. Artiljerijska podoficirska šola v Čupriji, inženjerska pod-oficirska šola v Mariboru in pomorsko zrako-plovna, starost od 18 do 21 let, strojna mor-pariška, starost od 15 in pol do 18 in pol leta. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kapeta-nu v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je kolek ali znamko za 6 Din za odgovor.
*	Najdba starih španskih kovancev. Na svoji njivi v Gornjem Šeheru v okolici Banja Luke je našel kmet Mato Stošič, ko je okopaval turščico, večje število srebrnih kovancev. Na dobro ohranjenem denarju se vidi španski grb in letnica 1634. Takrat je vladal v Španiji kralj Filip IV.
*	Usodna motocillistična nesreča se je pripetila na banovinrki cesti Mežica—Slovenj-gradec. 26 letni rudniški nadpaznik iz Žerjava Maks Rigelnik se je peljal na motornem kolesu s 24 letnim delavcem Ivanom Štefanom. Ko se je hotel nekemu tovornemu avtu izogniti, je zavozil preveč na rob ceste, kjer je treščil z vso silo v cestno ograjo. Sunek je bil tako silen da sta Rigelnik in Štefan priletela 10 metrov daleč v velikem loku na travnik, kjer sta obležala nezavestna s hudimi notranjimi poškodbami. Oba ponesrečenca je neki avto ocFjbeljal v bolnišnico.
*	Ogromna škoda zaradi požara. Nedavno je začelo goreti v gospodarskem poslopju graščine Netzle v Libeličah pri Dravogradu. Ogenj se je naglo razširil na vse gospodarske zgradbe in jih uničil. Zgorelo je tudi Okrog 300 vagonov sena in več glav živine. Škode je za okrog 300.000 Din. Samo izredni požrtvovalnosti gasilcev je pripisati, da se Ogenj ni še dalje razširil.
*	Nenadna smrt na svatbi. 41 letni upokojeni rudar, posestnik in mlinar Anton Fele iz Šklendrovca je šel nedavno na Otepe igrat na harmoniko na svatbo nekega znanca. Svatba Je trajala več dni. Zadnji dan pa so ga prijeli krči v želodcu in začel je prositi za pomoč. Svatje so bili spočetka prepričani, da uganja godec le burke Šele čez nekaj časa so spoznali da gre za res. in so poslali v Litijo po zdravnika, ki pa je prišel že preoozno, ker je bil Fele medtem že izdihnil Fele je bil
doma iz vasi Šemnika pri Polšniku in se je priženil v Šklendrovec. Bil je miroljuben in delaven mož, zaradi česar je bil splošno priljubljen. Zapustil je ženo in dva otroka.
		
		»> .-v«.* .jK? . A.j
Naročnik za „Domovino" — »Domovina" za naročnika
je naše staro geslo, zato smo prepričani, da v zadnji številki niste prezrli priloženih položnic. Prejel jo je vsakdo, ki nima za letos še poravnane naročnine. Najbolje je, da opravi vsak naročnik svojo dolžnost takoj, da ima potem mir pred nami in da se mu ne bo treba bati, da mu uprava list nenadno ustavi. Zfito plačajte naročnino brez odlašanja! Ker je tudi cena za vse leto malenkostna, jo pogreši lahko vsakdo. Kjer je preveč družinskih članov, ki vsi bero, potrebno vsoto lahko med seboj zberete in odpoš-ljete. Naročniki naj tudi ne pozabijo, da e pri vseh listih običaj, da se mora naročnina plačati vnaprej. Zato prosimo še enkrat: Plačujte naročnino redno!
Naročniki, ki so poslali naročamo zadnje dni, naj ne smatrajo teh položnic, ki so jih dobili z zadnjo številko, za opomin, ker v tem primeru so se njihova vplačila z našimi položnicami sredi pota križala.
UPRAVA »DOMOVINE«

*	Smrtna žrtev podivjanega bika. Te dni je
bil na pokopališču v Apačah pokopan 75-iet-ni posestnik Probst Anton iz Zepovcev, ki je postal žrtev podivjanega bika. Nekaj dni poprej je šel v hlev, da nakrmi živino. Nesrečno naključje pa je naneslo, da se je odvezal petletni bik in se zakadil v svojega gospodarja, Z rogovi ga je potisnil k steni tako močno, da mu je zlomil štiri rebra Občutno poškodovani gospodar se je zvrnil nezavesten na tla. Ker se mož predolgo ni vrnil iz hleva, ga je šla žena iskat in gs je našla nezavestnega na tleh Na kraj nesreče je bil poklican zdravnik, ki pa .je mogel le ugotoviti, da je vsaka zdravniška pomoč zaman.
*	Nesreča motociklista. Kamniški mesar Možek Jože je peljal zvečer meso v Kamniško Bistrico s svojim motociklom Na precej ostrem ovinku v bližini kamnoloma ing Dedka ie hotel ovinek prevoziti na ta način da
se je močno nagnil in si pomagal tudi z nogo. To pa je postalo zanj usodno. Nogo mu je spodvilo nekako pod motor. Vendar je imel še toliko duhaprisebnosti, da je nogo spravil iz tega položaja. Nato je motor spustil na tla in se sam odvlekel na prostor ob cesti. Med tem je privozil avtomobilski podjetnik Kregar s kolodvora, naložil poškodovanca in ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico.
*	Smrtna nesreča v kotredeškem rovu. 43-
letni oženjeni rudar Rudolf Bregar, doma pod Sv. Planino je bil nedavno zvečer v službi v kotredeškem rovu. Med delom pa je padel po jašku kakih 48 m navzdol. Ko so prihiteli tovariši, je bila že vsaka pomoč zaman. Pokojni Bregar je užival sloves dobrega delavca pri predstojnikih, pri delavcih pa sloves dobrega tovariša. V nesrečnem jašku, ki ga je treba dograditi še za 15 m, sta bili zdaj že dve smrtni žrtvi: Jože Prašnikar in zdaj Bregar. V Bregarjevi družini sta bila v enem mesecu dva smrtna primera. Prvi je umrl oče, zdaj pa sin.
*	Iz goreče hiše je skočila. Nedavno je začela goreti v Grabču hiša Neže Laricijeve in je zgorela z vso opravo vred Živino so rešili. Ko je bila hiša že vsa v plamenu, je lastnica šla pod streho reševat obleko. Ker ni mogla več po stopnicah nazaj, ie skočila skozi okno in se pri tem poškodovala, tako da so io morali preDf^iali v bolnišnico. Na kraj požara je takoi prihitelo uorjansko gasilsko društvo z mot.n^ko in v teku ene ure ogenj pogasilo.
*	Nenadna smrt. Predzadnjo nedeljo zjutraj je opazi! posestnik Janez Erjavec iz Zglavnice. vračajoč se domov od maše na Polšniku, pri svojem skedniu v travniku ležati nekega starejšega človeka. Sprva se ni mnogo zmenil zanj, pozneje pa je k njemu pristopil in ie ves prestrašen do«nal. da ie b;l človek mrtev. Bil je to 72-letni kočar Alojzij Pilar, ki ga ie zadela srčna kap Pokojnik je doma iz Bukovce. Šel je k jutrni maši na Polšnik, med potjo pa mu je prišlo slabo in bilo je do nfem Prenesli so ga na dom. Pokojnik ie bil miren mož. Naj v miru počiva.
*	Mrtvec v hlevu Nedavno noč ie našel delavec Avgust Muravec. uslužben r>ri mesarju Smodeju na Pobrežju pn Mariboru v živinskem hlevu z glavo na zid np^onien^a in mrtvega 27 lenega Avgusta Žunkoviča. Snrva so domnevali, rla pre za zločin, vendar pa ie zdravnik dognal, da je Zunkovič
nn<?tn1	kani
»To je pač moja navada. Vaše zanimanje obstoji v tem, da bo sleparstvo naposled sploh razkrinkano, kaj ne? Jaz pa imam pri zadevi tudi oseben interes.«
»Vi pač radi delujete kot detektiv, dregi gospod inženjer, in pridržujete zase vse skrivnosti, da udarite potem nad nas s končno rešitvijo kakor z bombo«.
»Da, delno je to res. K temu pa pride še tehtna okolnost: najzanesljivejše je delo, če čim manj ljudi pozna dejstva, ki jih je neogibno potrebno skrivati pred javnostjo«.
»Kakor vam je drago. To pa mi menda že laihko izdate, kdaj bo slika dovršena?«
»Mislim, da pojutrišnjem. Morda bi me vi in ravnatelj Walker potem obiskala. Gospo-dtu Walkerju bom tedaj nekaj povedal«.
»Prav, midva prideva«.
Baltimore je pohitel k svojemu avtu, usmeril vozilo proti Nemodu, med potjo v naglici j ozdravil svojo nevesto in bil ob 19. spet v poiakusni delavnici.
Ko je povečerjal, mu žilica ni dala miru, da bi čakal do jutrišnjega dneva. V temi je šefi k skladišču drv, s katerimi so kurili lokomobilo poizkus ne delavnice.
In res, v skladovnici so ležali kosi dragocenega, z zlatom prepojenega lesenega žleba lepo zloženi. Otipaval jih je in čutil, da so bili sicer suhi, vendar pa raskavi, kakor bi bili presoljeni.
Vzel je nekaj koščkov tega lesa s seboj v stanovanje, jih obrizga! s petrolejem in sežgal. Ko je potem spral pepel v skledi, je dobi! na dinu sklede zlati prah.
Zdaj je bila uganka skoro čisto rešena.
Samo dve vprašanji sta še ostajali odprti: kako prihaja zlati preh iz lokomobile v po-izkusEo delavnico in kako je mogoče, da v amalgamsikern rudniku ne pogrešajo tega zlata. To zadnje' vprašanje se je videlo Balti-moreju najtežavnejše.
Znočilo se je že, a Baltimore se ni mogel umiriti.
Obe vprašanji sita ga mučili.
Zdajci pa se mu je posvetilo v glavi! Kot blisk se je vzdignil v postelji.
»Tako je in nič dirugače!« je rekel ssm pri sebi. »Seveda je tako. Le čudno, da mi to ni že prej padlo na um. No, petem je tudi Wah-ker čisto razbremenjen. Pojutrišnjem jima bom lahko povedal veselo zgodbo. Samo zadeva z lokomobilo je še nejasna. To bom že jutri dognal«.
Legel je na dirugo stran in zaspal spanje pravičnega. V rožnatih sanjah ie videl par temnosivih oči in sladek, smehljajoč se obrazek.
Skrivnost lokomobile
Baltimore se je dirugo jutro zelo zgodaj Zbudil. Hitro je vstal in se napotil v poizkus-no delavnico, kjer si je začel natančneje ogledovati lokomobilo.
Stala je v utici, ki je bila postavljena poleg zidu poisikusne delavnice, in sicer tako, da je bil njen pod nekoliko višji kakor stena drobil niče zilatonosnega kremenca.
Kadar so zlato vsebujoča drva v lokomo. bili zgorela je padel pepel na nekoliko poševno ležečo ploskev.
Zdaj mu je postala vsa zvijača jasna: zaradi stalnega tresenja, ki so ga povzročale
kremenec drobeče rudne stope, se je težki zteti prah s poševne ploskve počasi, a zanesljivo kotalil naravnost v banjo za drobljenje kremenca.
Čisto preprosta zvijača sicer, a vendar duhovita.
Zdaj je imtiel Baltimore vso uganko rešeno. Potreben je še samo poizkus, ki naj bo dokaz za njegovo dognanje. Poizkus je hoteli odlložiti do jutri.
Stopil je v avto in ga sam vodil.
Bil je čudovito lep dan. šel je po Ano in napravila sta izlet na neko oddaljeno oazo (zelenico), ki je bila s svojimi palmami, čistimi studenci, žvrgolečimi pticami in pe-strobarvnimi metulji sredi pustinje pravcat raj.
Baltimore ji je pripovedoval, kaj je vse doenal, zraven tega pa sita delala načrte za bodočnost, ki se jima je kazala v najlepši luči.
Solnce se je počasi bližalo zatonu. Zapustiti sita morala raj sredi pustinje. Baltimore je popeljal Ano do hiše njenega očeta in se vrnil v Nemod. Do svojega stanovanja je prišel prav tedaj, ko je izginilo solnce.
Na dvorišču je stal že drug avto. Bil je vez obeh ravnateljev iz Amalgamateda, ki sfa, že čakala inženjerja.
Wilson je pozdravil Balitimoreja na stopnicah.
»Ali bo slika jutri končana?« ga je vprašal
»Je že dovršena, gospod Wilson«.
»Za sto vragov! Kje pa je?«
»Zdaj se suši«.
»Torej jo bova lahko jutri videla?«
*	Velik požar pri Škocijanu. Nedavno zjutraj je nastal v Zloganju v seniku posestnika Urbana Srnjaka požar. Gasilska četa iz Ško-cijana je odhitela na kraj nesreče z motorko. Med tem se je ogenj razširil z vso naglico. Čeprav so prihitele na pomoč še gasilske čete iz Bučke, Grmulj in Dobrov, so zgoreli dve hiši in vsa gospodarska poslopja dveh kmetov, zgoraj imenovanemu in pa Mariji Hrova-tovi. Tretj :mu kmetu, Janezu Frkolju, pa je zgorelo do tal gospodarsko poslopje. Od teh pogorelcev Marija Hrovatova niti zavarovana ni bila. Vssm ti-em je bila k sreči rešena vsa živina in delno tudi pohištvo. Vrlim gasilcem, ki so bili hitro na kraju nesreče in so se zelo potrudili, gre zasluga, da ni zgorela vsa vas.
*	Strela udarja. Pred dnevi je divjala po Gorenjskem huda nevihta. Okoli Velesovega je močno grmelo in treskalo in je strela udarila v skedenj posestnika Hinka Pilarja v Ve-lesovem. Posestnik Jože Zavrl je prvi zapazil ogenj. Skušal je sam pogasiti ogenj, kar se mu pa ni posrečilo. Hitro je sklical domačine in gasilce. Požar se je naglo širil. Bila je v nevarnosti tudi Pilarjeva hiša. Gasilcem se je naposled posrečilo požar omeiiti.
*	Huda nesreča v kamnolomu. V kamnolomu ljubljanskega podietnika Slokana v Preserju se je pripetila huda nesreča. Med delavci je bil tudi 23 letni miner Likar Anton. Nanj se je zvalila večja skala in mu prizadejala hude rane Likarja so odpeljali v ljubliansko bolnišnico.
*	Dekle je povozilo z motornim kolesom delavca. Te dni se je učila voziti na motornem kolesu v Podvinu pri Polzeli hčerka nekega železniškega sprevodnika. Pri vožnii pa je podrla s kolesom na tla 50-le+npca delavca Zabiča Franca iz Podvina pri Polzeli. Po-gVoriovanca so prenesli v eplisko bHn^iico.
*	Srnina nesreč«. Poses+niV .Tože Malava-š'5 na Vrzdenru je pomagal doma soravlia-t1 seno v kczo'ec. Naenk^nt n= ie s kozolca omahnil in na^el na. voz. 38 letni mož ie obleci nezavesten z zimairimi in notrsniimi po-SV^hatn'. Ma^vs.šiča r>re^°liali r>r>no*^ v liublipn^k^ bolnišnico. Po*Vnr"->«> po V>!lo tako Jjn^o rio ifi ncneorerenec kmalu umrl.
*	Smrtna nesreča stare ženice. Na morav-škem pokopališču so pokopali 71 letno vdovo Marijo Smrekarjevo iz Ribč, po domače Dr-čarico. Čeprav že v visokih letih je bila še vedno krepka. Hotela je obiskati družino svojega sina, ki je uslužben v Ljubljani. »Češenj
»Da«.
Ko so po kosilu sedeli pri svojih čašah vina, se je Baltimoc-e zdajci ne5©3a domislil.
»Jutri vam bom pokazal, kako dobro se mi je posrečila slika,« je rekel. »Sem pa tudi še na drugem področju umetnik.«
In vzel je iz neke skrinje nekaj ilovice in jo zgnetel v kepo.
»Sem namreč tudi kipar. Ta kepa ilovice bo jutri rešila ves Amalgamated in pa tudi Konsolidacijski banki zagotovila obstanek.«
Oba gospoda sta se smehljala, vendar si nista upala izreči kakšno domnevo.
Nastopila je noč.
Baltimore ni mogel spati. Mislil je na razne reči: kako čudno je, da nihče ničesar ne sluti o njegovi zaroki — kako prebrisano ie bilo slfparstv--- 7 žlebovi. lesom in lokomobilo — kako je bil ubogi neodločni Amley pod vplivom Sperove volje — kako ie 'Voinialo zlato iz Amalgamateda, ne da bi kdo to opazil. Prav veselil se je prihodnjega dne, ki bo vse to razkril.
Drugega jutra ob osmih so bili že vsi trije gospodje v delavnici.
»No,« je rekel Baltimore, »če zdaile zapremo dotok rude, se bo izkazalo, da bo zlato kljub temu prihajalo.«
»Ne, tega ne smemo storiti, ker nam to za-branjujo pogodba,« je pojasnil ravnatelj Wal-ker
»K vragu s pogodbo.« je preklinjal inže-nier. »Če bi to lahko storili, bi videli nekaj silno smešnega: na mizi se bi pokazal čisto majhen dotok zlata, ki bi prihajal brez — rude, brez zdrobljenega zlatoncsnega kre-menca.«! '	'' ' '':'v v''
jim ponesem, da bo več veselja,« je pripovedovala sosedom. Ker je domač pridelek deževje povsem uničilo, je stopila k sosedu, ki je imel na vrtu še eno češnjo z lepimi sadovi, in je kupila drevo kar na čez. Drčarica je nato kar sama splezala na drevo. Zaradi dežja pa so bile veje precej polzke. Spodrsnilo ji je in padla je na pobočje hriba, odkoder se je še nekaj metrov zavalila po bregu. Dva dni po nesrečnem padcu je umrla. Na zadnji poti na moravško pokopališče jo je spremila vsa okolica. Bodi ji ohranjen blag spomin!
*	Požar je uničil v Skokah na Dravskem polju domačijo posestnice Marije Vukove. Vzrok je najbrž pokvarjen dimnik.
*	Smrtna nesreča. V zadnjem času prezida-vajo tvornico papirja bratov Piatnikov na Njivicah pri Radečah. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Grasser iz Maribora, ki je imelo zaposljenih sedem delavcev v kamnolomu. V nedeljo zjutraj ie šel v kamnolom, tudi delavec Ilinčič Fr. iz Radeč. Izpodkopaval je s krampom plast, ki se je nenadno vsula nanj in ga zasula do kolen. Ilinčič ie omahnil in tako nesrečno nadel, da ie zadel z fflavo na oster koničast k?men. k5 mu je prebil desno sence. Tovariši so ga izvleci iz gramoza. a je b'la vsaka pomoč zaman. Zapustil ie ženo in dva otroka, ki so zdai hrPz hranitel^a.
*	Pr»?T v gtn<l««i;ili, Te rini je "astal v go-snodar°kem. po^opju »nse^+nice Marij° Treb-ševr> v Stud°noj}i nri Ma^bnm. ogeni. ki je norriri rs^i*1!] na hi*o. Kli^h temu. da. so bili. domači in mariborski gasilci kmalu na me^t.u. niso mo«*Ii skorai ničesar rešiti. Obe poci^-ni; <.fa po-rnreii ^o
*	Smrt preži povsod. Te dni se je pripetila v skladišču tvrrike Rakusch na Aleksandrovi cesti v Mariboru nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Ze 14 let je bil pri tvrdki Rakusch zaposljen delavec Ivan Wein-gerl, oženjen in oče 6-letnega otroka. Usodnega dne je na vozu razkladal železne traver-ze. Pri tem je nenadno izgubil ravnotežje in je omahnil z voza. Priletel je z glavo naprej na tla in udaril ob železniške tračnice. Zaradi udarca se mu je zlomil tilnik in Weingerl .je bil pri priči mrtev.
*	Žrtev celjskega tabora. Pred dnevi so spravljali gospodje skupaj mladino za celjski tabor. Ker so dobili mladeniči več kovačev na roke, se ie marsikateri zolasil. T,led udeleženci je bil tudi 16-letni Škrabar Jože iz Rr.Al.ak. občina Zagorje. Z večernim vlakom se je vozil r^zai. pa je zaspal in se peljal do
»Ali res?«
»Lahko mi varjamete. Zaradi pogodbe pa vam moram to pokazati na drugačen n°.čin,« je rekel inženjer in odpjrl omot, ki ga je bil prinesel s seboj.
»Kaj pa imate tul^j?«
»Kepo ilovice, ki ste jo videli včeraj. Zdaj jo bom potreboval. Zaprl bom dotok zlata. Poizkusna delavnica bo danes pokazala resnično vsebino zlata v nemodskem kremencu, in sicer kakšnih deset do dvanajst gramov na tono namesto sto gramov. Prosim, gospoda. počakaita tu, moram samo kurjaču še ne-kai naročiti.«
Baltimore ie pohitel k lokomobili.
»Ti,« je rekel dečku, ki se je moral brigati za stroi in kuriavn. »skoči v mojo sobo, v veliko. in prinesi mi nož, ki sem ga pustil na mizi«
r>e*ko je šel.
Baltimore ie vzdignil desko, ki je zakrivala žleb po katerem s*> ie ko+alil zlati prah iz pepela v ban^o 77 Hmbiifnie kremenea. in ie na koncu zadelal žloh n Veno ilov>°. Ilovico je prav čvrsto pritrdil da se ne bi v teku dn°Tro zrah'icla zarodi tresenia.
r»"cko se ie vrnil in sporočil, da noža ni
našM.
»Res ne?« Baltimore ie vtaknil roko v *<?D. »Ah. sai ga. imam s seboj v žepu,« je vzkliknil Ho/devno začudeno.
Potem mu ie velel, naj spravi stroj v pogon. in jo pohitel k obema čakajočima rav-natpiipma.	<, t.; / • ■
»Zdaj!« sta vzkliknila oba v silni napetosti.
»Slika in tudi lepo kiparsko delo sta gotova,« je odgovoril inženjer smeje se. V tistem
Save. Na Savi je stopil v letoviščarski vlak in se peljal v Zagorje. Blizu železniškega skladišča pa je skočil lz še vozečega vlaka in se tako nesrečno pobil po glavi, da je obležal v nezavesti. Ranjenca so ponoči prenesli do zdravnika g. dr Gruma, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Glede na to nesrečo so izvestne osebe začele trositi okrog laži, da so ga napadli neki fantje. Menda bi radi imeli spet nekakšno politično žrtev. Čudno je, zakaj udeleženci niso fanta zbudili v vlaku in da take nezrele fantiče sploh jemljejo s seboj.
*	Žaloigra invalidove družine. Lansko leto je umrl vojni invalid Leopold Čonč v Jerči-nu, občina Pristava. Bil je stoodstotni invalid.
V	decembru je žena zaprosila za pogrebne stroške, ki ji gredo po invalidskem zakonu, in. za. podporo. Doslej še ni dobila odgovora.
V	februarju letos je zaprosila za inval:dsko podporo, ki ji tudi pripada po invalidskem zakonu, če umre mož invalid. Tudi ta prošnja šs leži nerešena na invalidskem sodišču. Zena je med tem od skrbi in obupa zblaznela in ie zdaj v umobolnici. Ubogi otroci so prepuščeni sami sebi in trije od njih so zbežali v gozd in žive tam kakor divje živali.
*	Dekletce se je do smrti opeklo. V Mariboru na Pohorski cesti 4 se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje tri in pol leta starega otroka. Mariia Smoletova ie bila zaposlje-na pri perilu, drva pa ji je donašala v pralnico iz drvarnice njena mala hčerka Hedvika. Pri tem poslu pa je otrok po nesreči padel v škaf vrelega luga ter dobil strašne onekline. Mati je hčerko takoj odnesla v bolnišnico, kier pa ji niso mogli več pomagati. Po nekaj urah trpljenja je izdihnila.
*	Vlom. v žunr>išče. Pred dnevi je bilo vlomljeno v župnišče na Trati. Tatovi so pobrali iz shrambe jedila. Nato so vlomili še v trgovino Marije Kosove v sosedni Gor. Dobravi, odkoder so odnesli večjo količino cigaret, vžigalic rikorije.
*	Velik vlom v Poljanski dolini. Pri Sv. Barbari nad Skofjo Loko je te dni vlomil pri posestniku Valentinu Pintarju neznan vlomilec in odnesel	Din gotovine, mnogo obleko in okoli 30 riuh
*	Otroci zažgali noslopje. Ko so delavci posestnika Simona Bračka v Vrhlogu v Pra-geisknm delali na polju, so doma otroci r.a seniku zažgali kut> slame. Nastal je n )žar, ki if gospod"rskri ooslorie do tal upepelil.
trenutku so se počasi začela vrteti vsa kolesa delavnice. Potem se je njih takt pospešil in naposled je bila vsa delavnica v polnem obratu. Peketanie rudnih stop, njih padanje v rudno banjo udarjanje stopnih palcev, ropot drobeče,?a se kremenca. lahno škrtanje gumijastih obročev in tiktakanje avtomatičnih aparatov za reguliranje Suštelo je in godr-nialo, prasketalo in škrtalo.
Oba ravnatelja sta z velikim veseljem gledala, kako je prihajalo malo zlata.
Spet in spet sta hUela k registracijskemu aparatu in prav smešno se je slišalo, ko sta vriskala:
»Hura! Zlato ne prihaja!«
Dan ie minil, in ko ie bilo predelanih deset ton rude, sta videla oba ravnatelja, da znaša dotok zlata samo sto gramov namesto tisočih.-nba «ioer resna, gospoda cta se obnašala kakor dva raznosaipna "'-r-H Poskakovala sta vs-k po eni no"5 in vihtela vsak svoj klobuk.
Ko oa je dečko ki ie stregel lokomobili, ugssi! ogeni in šel, se je splazil inženjer na niprfn.TTfi mesto
V žlebu je bilo devet sto gramov čistega z^ta. ki ni moglo zaradi ilovice drčati v banjo.
Previdno je zbral fini zlati prah v kupček in vzel ilovnati zamašek iz žleba. Potem je v nagHci zgretel iz ilovice možica " z odprtimi rokami, v katere jp položil zlati prah. Previdno je zanesel ilovnati kip v svoje stanovanje in., g?' postavil v predsobo..
Iz stranske sobe je zaslišal vesele glasove obeh ravnateljev. Prinesla sta bila s seboj košaro šampanjca, da bodo slovesno praznovali
*	Huda prometna nesreča. Ko se je vozil celjski mehanik Pavel Bremec nedavno z osebnim avtomobilom po državni cesti iz Žalca v Celje, mu je privozil med Žalcem in Pe-trovčami nasproti s kolesom okrog 30 let stari Mihael Skornšek, uslužben pri gostilničarju Teržanu v Petrovčah. Avtomobilist in kolesar sta vozila pravilno po desni strani ceste. Tik pred avtomobilom pa je zavil Skornšek na levo. Nesreča je bila neizogibna. Blatnik avtomobila je zadel v Skornškovo kolo. Skornšek je odletel s kolesa in priletel z glavo tako nesrečno na cesto, da mu je počila lobanja. Skornšek je izdihnil na mestu. Pokojnik je bil doma iz Slovenjgradca.
*	Roparski napad. Nedavno zvečer se je vračal posestnik in železničar 65 letni Leopold Keber domov k Devici Mariji v Polju. Blizu doma ga je ustavil klic Stoj! V istem trenutku je Kebru priletelo pod levo koleno debelo poleno in ko je klecnil na tla, so se pred njim pojavili štirje neznani možje. Keber je spoznal, da ima pred seboj razbojnike, potegnil je samokres in sprožil. Enega napadalca je zadel v nogo, drugega pa menda V roko, nato so vsi zbežali. Napad je bil izvršen blizu Kebrove hiše in je možu prihitela na pomoč njegova žena in ga odvedla domov. Keber je imel pri sebi nad 75.000 Din, ki mu jih je v Mariboru izročil prijatelj industrijec, da bi jih oddal v Ljubljani. Keber je napad prijavil orožniški postaji.
*	Vlom v Stožicah. Nedavno zjutraj je bil v Stožicah v stanovanje Sitarja Karola izvršen drzen vlom. Med tem ko je zjutraj šla gospodarjeva sestra Ivanka z mlekom v Ljubljano, je v stanovanje vdrl neznanec in ukradel novo žensko kolo sestre Ivanke. Prav v času vloma je izginil od hiše hlapec Vrhov-šek, ki je bil komaj nekaj dni zaposljen pri Sitarjevih. Orožništvo zdaj predvsem išče pobeglega hlapca, ki bi morda kaj vedel povedati o vlomilcu.
*	Pojasnjen vlom. Pred meseci je bila izro-pana trgovina Antona Lobnika v Novi vasi pri Mariboru. Za vlomilcem je takrat manjkala vsaka sled, te dni pa so studenški orožniki nepričakovano pojasnili vlom. Kot osumljenca so aretirali 44-letnega viničarja Cirila Strausa iz Ljutomera, ki je po daljšem oklevanju priznal vlom.
*	Vlomilec je odnesel 10.000 Din. V Račah je bil izvršen vlom v hišo posestnice Marije Berglezove. Vlomilec je v spalnici vse raz-metal. V postelii je našel 3500 Din gotovine, v omari pa 6500 Din. Skupno je odnesel
dan, če se inženjerju res posreči razvozlati uganko. No, šlo je po sreči.
Wilson je imel slovesen nagovor in je slavil vsestranske zmožnosti inženjerja Baltimo-reja, ki je tudi dober umetnik.
»Njegova slika je najlepša, kar sem jih videl v svojem življenju,« je vzkliknil. Tedaj ga je Baltimore prekinil: »Ogledati si morate tudi moj kip,« je rekel in prinesel v sobo ilovnatega možica z zlatom v rokah.
Pozno v noč so vsi trije pili šampanjec in bili dobre volje.
Baltimore je obrazložil ves potek preiskave, ne da bi le z besedico omenil Spera, Am-leya in svojo zaroko z Amleyjevo hčerko. Rekel je, da je vse bilo le veriga dogodkov po naključju.
1 iWalkerju samemu pa je dejal:
»Vidite, da niste nič opazili, kako je zlato izginjalo, je vzrok v tem, ker preiskave kre-menca v malem pokažejo zmerom manjšo ivsebino kakor obrat v velikem. To je vsa skrivnost. Če se žlebovi ne bi tolikrat menjali in če ne bi sveži les zmerom znova vse-saval zlatega luga, bi bili pridobili dva tisoč 'dve sto kilogramov zlata namesto — po analizah — dveh tisočev. Sam ne razumem, da nisem takoj mislil na to. Ta okolnost mi je Vendar znana že mnogo let.« I V mislih na Amleyja je rekel:
»Kakor sem vam že ponovno zatrjeval, je Kmley pri vsej zadevi čisto nedolžen. Dejansko so njegova ležišča prav tako obilna in izdatna kakor vaš amalgamski rudnik. Zato Vam predlagam, da kupite ležišča od njega
10.000 Din. Vlomilcu so orožniki baje na sledu.
*	Sirov napad na mlado Sokolico. V nedeljo popoldne se je peljala s kolesi večja skupina naraščajnikov in naraščajnic iz Šoštanja na sokolsko prireditev na Vranskem. Na Go-milskem se je neka 16 let stara naraščajnica ločila od družbe, ker je imela tam opravke.
Ko je potem sama nadaljevala pot proti Vranskemu, jo je red Kaplo ustavila gruča fantov ter jo prisilila, da je stopila s kolesa. Vprašala je, kaj ji hočejo, namesto odgovora pa so začeli zmerjati njo in Sokole z izrazi, ki jih ni mogoče napisati. Ko jim je hotela s kolesom uiti, jo je eden izmed sirovežev ugaril s pestjo s tako silo po obrazu, da se ji je vlila kri iz nosa in ust in se je zgrudila na cesto. Siroveži so potem hitro odšli, odnesli pa so s seboj še dekletovo torbico z robcem, železniško legitimacijo in 40 Din denarja. K sreči si je naraščajnica kmalu opomogla, vendar pa se precej časa ni mogla voziti, ker se ji je v glavi od udarca še vse vrtelo. Šele kasno popoldne je prispela na Vransko in lahko povedala, kaj se ji je zgodilo.
*	Zagonetka umora pred 16 leti. V začetku februarja so v Celju aretirali 47 letnega čevljarskega mojstra Ludvika Rateja s Sp. Hudi-nje in njegovo ženo Amalijo zaradi suma umora. Ratej je bil namreč osumljen, da je 1. 1921. v Zičah pri Konjicah umoril in oropal gozdarja Severja, uslužbenega pri knezu Win-dischgratzu. Zaradi roparskega umora in še nekaterih drugih zločinov je bil pred leti obsojen Miha Dolganoč na dosmrtno robijo. Letos je berač Martin Šloser iz Špitaliča izjavil, da je večer pred roparskim umorom videl Rateja v družbi Dolganoča. Šloser pa je to izjavo pozneje preklical, češ da je izrekel svojo trditev v vinjenosti in da ne ustreza resnici. Na podlagi ugotovitev preiskave sta bila Ratej in njegova žena izpuščena iz preiskovalnega zapora.
*	Nevarni cigani. V vaseh okrog Ljutomera so bile zadnje dni tatvine na dnevnem redu. Vlomljeno je bilo v branjarijo Josipine Sovi-čeve v Sp. Krapju, dalje v hišo Josipa Bratl-ne v Zg. Krapju, istotam v kovačnico Jožefa Velnerja in pri raznih drugih posestnikih, zlasti takih, ki imajo kmetije na samem. Tatovi so odnašali špecerijsko blago, vino, orodje, iestvine in obleko. Orožniki so zdaj ugotovili, da so tatovi cigani iz Prekmurja.
Kupnite domače blago!
i za primerno ceno — morda za milijon fran-
j kov.«
Oba gospoda sta bila s predlogom zadovoljna. Kakšno vlogo pa naj tudi ima en sam milijon, kadar so rešeni mnogi milijoni!
Domov;
»Vi morda niti ne veste, da ima Amley hčerko?« je menil ravnatelj Walker nasproti Baltimoreju.
»Da, govoril sem že z mlado damo,« je odgovoril inženjer.
»Torej jo poznate. Žena mi je namreč naročila, naj grem po gospodično Amleyjevo in jo privedem s seboj v Amalgamated. Rekel sem ji že med potjo, naj bo pripravljena, da nas bo spremljala.«
Ko je še Walker določil drugo kurivo za lo-komobilo, so se odpeljali z avtom.
Pred Amleyjevo hišo je skočil Baltimore iz vozila in stopil po Ano. Hitro ji je zašepetal, da gospoda še ničesar ne vesta o njuni zaroki. Tudi med nadaljnjo vožnjo oba gospoda nista opazila, da bi se Baltimore in Ana že bolj poznala.
Baltimorejev uspeh je bil proslavljen s svečanim kosilom. Ravnatelj Wilson je vstal in govoril z izbranimi besedami o ostroumnosti in modrosti inženjerja Baltimoreja.
»Vi nas niste samo rešili poloma,« je zaključil govor, temveč ste nam pokazali tudi možnost, da z izrabo naših ,presoljenih žlebov' zaslužimo letno preko enega milijona frankov več. Dokazali ste nam, kako koristen in potreben je posvetovalni inženjer, koliko laže spozna takšen napake v rudniški delavnici kakor tisti, ki jih ima dnevno pred očmi. Po pogodbi ste v teh šestdesetih dneh zaslu-
Popotnikovo torbo
Sokol v Artičah je marljivo na delti
Artiče, julija
V nedeljo 27. junija je priredil Sokol v Ar-tičah letni telovadni nastop, ki je odlično uspel, saj so za reklamo poskrbeli celo naši domači nasprotniki. Ta nedelja je pokazala vso silo sokolstva v naših Artičah, kjer se sokolska misel čedalje bolj vkorenjuje v široke plasti našega naroda, ki vidi v sokolstvu moč miru, resnice, poštenja in zvestobe do naše lepe kraljevine Jugoslavije in do našega vrhovnega poglavarja Nj. Vel. kralja Petra II.
Sprevod, v katerem so sodelovali izključno sami telovadci in telovadke, je štel okrog 140 oseb. Ob napovedani uri so se zbrale na telovadišču vse nastopajoče vrste nod vodstvom br. Tomšiča. Po pozdravu državni zastavi je društvena godba na nihala zaigrala državno himno. Nato je pozdravil sokolski zbor starešina domačega društva br. Zabka Vid, a odposlanec sokolske župe br. dr. Zdol-šek Jože je govoril o pomenu sokolstva in pozval prisotne na verno zvestobo kralju — našemu starešini, domovini in jugoslovenstvu. Odgovoril mu je v imenu domačega društva br. Tomšič Janez. Ko so vsi telovadni oddelki in gostje zapeli himno »Hej Slovani«, se je pričel javni nastop. Vse točke so bile izvedene brezhibno, da so se gostje čudili vzornemu nastopu in moči artiškega Sokola. Vse točke so izvajali domači oddelki, le pri članih in članicah so sodelovali gostje iz Brežic, od Sv. Petra, z Bizeljskega, iz Sromelj, iz Kapel, od Sv. Križa, iz Krške vasi in iz Cerkelj.
Sokol v Artičah je pokazal, da marljivo deluje, hkratu pa je dokazal, da stoji na močni podlagi in da se zaveda svojih nalog, ki mu jih stavljajo kralj, država in sokolstvo.
šentjernejske konjske dirke dobivajo čedalje večfi sloves
Št. Jernej na Dolenjskem, julija.
Konjske dirke na praznik sv. Petra in Pavla so uspele bolje, kakor se je pričakovalo. Na tekmi je nastopilo v sedmih točkah 23 iz-
žili vsak dan po en kilogram zlata, kar je vredno dve sto tisoč frankov. Ali dovolite, gospod Baltimore, da vam v zahvalo za novo pridobljeni letni milijon, ki ste nam ga vi preskrbeli, izročim to nakazilo za tri sto tisoč frankov?«
Baltimore je z veseljem sprejel velikodušno nakazilo.
Kmalu nato je potrkal na kozarec, se zahvalil in še dodal:
»Vzel pa bom razen zlata še nekaj drugega s seboj iz tega kraja, namreč zlato, ki se ne da prekovati v novce, ker je dražje kakor ta rumena kovina.«
Prijel je Ano za roko in pripomnil:
»Dovolite, da vam predstavim v gospodični
Ani Amleyjevi svojo nevesto.«
*
Baltimore je ostal še ves teden v Nemodu.
Major Konowski, to se pravi Italijan Spero, je bil, kakor se je pozneje razvedelo, Amley-ju izvabil v hipnozi pravico solastništva ne-modskega rudnika. Inženjer ga je prisilil, da je v prisotnosti dveh zanesljivih prič izjavil, da so vse iz prejšnjega časa izvirajoče pogodbe z Amleyjem ničeve. Samo s tem pogojem mu je Baltimore obljubil, da ga ne bo izročil sodišču.
Razburjenje zaradi tega izsiljenega umika pa je bilo za Sperovo oslabljeno zdravje prehudo. V napadu besnosti ga je zadela srčna kap in je umrl.
Kakor po čudežu se je po Sperovi smrti Iz-premenil Amley v drugega človeka. Njegov hrbet se je zravnal, bil je spet veder in srečen. Strašni vpliv,, ki ga je bil Spero imel nad Amleyjem celo iz daljave, je bil zdaj zlom-
branih in dobro izurjenih konj, nagrad pa je bilo razdeljenih v gotovini za 6400 Din dokaz da zbujajo šentjernejske vsakoletne konjske dirke več pozornosti tudi drugod, je bila udeležba tujih tekmovalcev. Tudi iz Štajerske so prišli, čeprav so se vršile istega dne konjske dirke v Mariboru. Da razpolagamo danes že 8 prav odličnimi konji, je bilo razvideti iz ostre tekme tujih tekmovalcev, ki pri vseh svojih nadah niso mogli zasesti prvih mest. Neki tujec se je pohvalil, da nam hoče pokazati, kaj zmore izurjen jahač, pa je moral popustiti pred domačinom Dahijem, ki si je pri-
Učenjaki so dognali, da lahko kmetujeS brez zemlje, ki jo nadomešča voda. Prvi je delal večje zadevne poizkuse ameriški vse-učiliški profesor Gericke, ki je znan kot odličen rastlinoslovec. Prof. Gericke trdi, da se mu je posrečilo v vodnih posodah doseči neprimerno večji pridelek, kakor v še tako dobro obdelani zemlji. V posodi s površino '4000 kvadratnih metrov je pridelal 217 ton paradižnikov, med tem ko je znašal pridelek na enaki površini, zemlje samo pet ton. Na izvestni površini je dala voda 2465 kg krompirja, zemlja pa na isti površini samo 116 kg.
V bistvu Gerickove ugotovitve niso nič novega. Mnogi rastlinoslovci so že gojili poskusne rastline v vodi, pomešani z mineralnimi solmi. Ta poskus lahko napravi vsakdo sam.
'X Kruh v Nemčiji. Nemška vlada je izdala nove predpise za pečenje kruha v Nemčiji. Krušno moko bodo pripravljali v mlinih, kjer bodo pšenici primešavali turščico. Tudi rže-na moka se bo mešala s turščično, kjer krom-
fir dobro obrodi, pa tudi s krompirjem. Za gane pijače se ne bosta smeli v bodoče uporabljati ne pšenica ne rž. Za pridobivanje žganih pijač bo določila nemška vlada druge pridelke.
X Kronanje ciganskega kralja. Nad 10.000 gledalcev je te dni na stadionu v Varšavi opazovalo svečanosti kronanja ciganskega kralja. Trideset ciganskih senatorjev je glasovalo za enega izmed petih kandidatov iz družine Kvjekove. Za kralja je bil izvoljen Janus Kvjek, ki je bil 52 let star. Takoj nato je bila služba božja, zatem pa kronanje novega kralja. Posadili so mu na glavo pozlačeno krono, nato pa so prvi korakali mimo njega ciganski
ljen, in tako se je pri dobrem možu spet pokazala njegova resnična narava.
Konsolidacijska banka je kupila Amleyjev rudnik in položila zanj milijon frankov v Londonski banki.
Ravnatelj Wilson, Amley in oba zaročenca so skupaj odpotovali v London.
boril prvenstvo že na dirkah v Krškem in v Ljubljani, čeprav je Dahi kmečki delovni konj. To so sadovi petdesetletne smotrne selekcije domače pasme, ki jo vršijo naša ko-njerejska društva. Zanimiva je bila tekma ameriških dirkačev, novost pa jahanje čez zapreke, kar bomo videli poslej na vseh bodočih naših konjskih dirkah.
Po konjskih dirkah so bile na isti progi še kolesarske tekme. Prvo nagrado si je priboril domači kolesar Lampe, ki je že nekajkrat pokazal svoje športne zmožnosti tudi pri drugih kolesarskih tekmah.
Zadostuje, če napneš košček fine tkanine čez kozarec vode tako, da se blago dotika vode, in na njem vzklije seme. Profesor Gericke je le prinesel ta način iz znanstvene delavnice v prakso; nadomestil je kozarec vode z veliko posodo iz lesa in betona, pokrito z žično mrežo, na katero pride raševina, žaganje ali slama. V tej snovi vzklijejo iz semen rastlinice, ki poženo korenine v vodo in iz nje črpajo redilne snovi. Električni segrevalniki vzdržujejo stalno primerno toploto.
Pri tem se da nadomestiti ne samo zemlja, temveč po potrebi tudi solnce, zakaj za rast rastlin zadošča tudi električna luč. Gojenje rastlin ima vsekako bodočnost. Zlasti vrtnarji bodo lahko neodvisno od vremena gojili na majhnih površinah obilno povrtnino.
senatorji, ki so predenj pokleknili in mu izročali darove. Kronanje so oznanili z 21 streli iz topov. Ogromna množica ciganov je taborila pred mestom, ker jim oblastva niso dovolila vhod v mesto.
X Vročinski val na severnem tečaju. »Po-edine kaplje dežja, veter, jugovzhodnik, toplota okrog ničle ...« To vremensko poročilo je poslala te dni ruska ekspedicija na severni tečaj, ki plove na svoji ledeni plošči v večnem ledu. Tam bi moralo vladati zdaj mrzlo, jasno vreme s 30 do 40 stopinj pod ničlo. Na severnem tečaju imajo torej »vročinski val«, kakršnega bi si tam ne predstavljali. Raziskovalcem preti, da se jim bodo stajale iz snega zgrajene koče. Njih občutljivi instrumenti, ki ne prenesejo vlage, so isto tako v nevarnosti, življenje drznih mož, ki nameravajo prebiti leto dni v bližini severnega tečaja, je v veliki meri odvisno od radijskih aparatov, ki jih
Še danes pripoveduje inženjer Baltimore s posebnim zadoščenjem zgodbo o poskusni delavnici v Nemodu in jo navadno zaključi z ljubeznivim pogledom na svojo ženo:
»Tam sem našel zlato, kakršnega nikjer drugje ne kopljejo.«
KONEC.
imajo s seboj. Tudi ti apraati so zavoljo vlage v veliki nevarnosti, da se pokvarijo, in zato so jih morali spraviti v edini šotor, ki ga imajo s seboj, da jih očuvajo zla.
X Obnovljena gonja proti cerkvi v Rusiji. Nemški listi poročajo iz Moskve, da pripravljajo v Rusiji nov udarec proti pravoslavni cerkvi. Komisariat za notranje zadeve se je baje odločil zapreti v okviru tretje petletke okoli 3000 cerkva in 70 samostanov po vsej Rusiji. Večino teh cerkev in samostanov bodo porušili, nekaj pa jih bodo spremenili v muzeje, galerije slik in kinematografe. Samo cerkve, ki imajo veliko zgodovinsko ali gradbeno vrednost, bodo ostale nedotaknjene.
X Vsi židovski uradniki v Nemčiji upokojeni. Po posebnem zakonu bodo v Nemčiji vsi židovski državni uradniki upokojeni. Židovski davkarji bodo odstavljeni. Vsa imenovanja zobnih zdravnikov, živinozdravnikov in lekarnarjev židovskega rodu, izvršena od 30. januarja 1. 1933. dalje se 30. septembra razveljavijo. Vsi židovski zdravniki, ki delujejo v nežidovskih bolnišnicah, bodo do 30. septembra odpuščeni.
M\ na tujem
Iz kolonij ameriških rojakov
Cleveland, junija.
V	Gowandi je avto povozil Štefana Andolj-ška mlajšega. Pokojnik se je rodil v Ameriki ter zapušča očeta, mater, pet sester in tri brate. Povozil ga je neki Italijan.
Na železniškem križišču blizu Beloit Roa-da je pa postala žrtev avtomobilske nesreče Karolina Evkovičeva. Tovorni vlak je zavo-zil v avtomobil in ga vlekel precej daleč, preden se je ustavil. Evkovičevi je prebilo lobanjo in dobila je tudi hude notranje poškodbe, njen mož Janez je pa dobil le manjše praske po glavi in obrazu.
Blizu Bedforda je avto do smrti povozil 24 let staro Amalijo Rugljevo, rojeno v Mirni na Dolenjskem.
V	kraju Cviff Minneju je umrl Jakob Debelak, star 71 let, doma iz Stare Oselnice v Poljanski dolini, po domače Skedničarjev. V Ameriki je zapustil vdovo, sina in dve hčeri.
V	Clevelandu so umrli Franc Šinkovec, star 50 let, doma iz Dobrove pri Škocjanu na Do-leniskem. Janez Pucelj, star 45 let, doma iz Dečje vasi pri Trebnjem, in Marija Klausarje-va, stara 49 let, doma iz Solkana pri Gorici. Po očetu se je pisala Srebrničeva in je bila v sorodu z rodbino škofa Srebrniča.
Zaradi stavke so bili obsojeni v Chicagu tudi Slovenci Franc Zelenik, Štefan Arh, I. čamernik. Edvard Kavčič, Franc Mušic, Anton Nagode in Stanko Grum. Vsi so bili izpuščeni iz zapora, ko so položili kavcijo in prijavili priziv.
Iz Oberhausen-Osterfelda (Nemčija) nam
pišejo: Jugoslovensko narodno žensko društvo je imelo v nedeljo 27. junija poletno veselico. Prireditvena dvorana je bila lepo okrašena z jugoslovenskimi zastavicami. Predsednica našega ženskega društva ga. Lundrova je prav iskreno pozdravila vse navzočne, zlasti zastopnike in zastopnice sosednih društev. Med drugimi sta nas obiskala tudi zvezna predsednica ga Kurentova iz Buera in zvezni predsednik g. Bolha iz Essen-Stoppenberga, ki sta nas oba izpodbudno nagovorila. Na koncu govorov smo vsi kakor iz enega grla zaklicali: »Živela naš mladi kralj Peter II. in njegova rodbina!« Zabava je potekala prav prisrčno.« Domači godci, ki so nam igrali lepe domače, so bili deležni obilnega odobravanja. Pa tudi naša lepa slovenska pesem je prišla do veljave. Vse prehitro je minil čas. Vsem, ki so pripomogli k uspehu veselice, lepa hvala! — Nedavno sta zakonca g. Guna in soproga praznovala srebrno poroko. Želimo srebrnima zakoncema še mnogo zdravih in veselih let! — Opozarjamo članice našega in sosednih društev na našo proslavo 15. avgusta v Marlu. Na svidenj el
V prihodnji številki »Domovine« začne izhajati roman poln skrivnostnih dogodkov, ki jim bodo vsi čitatelji sledili z največjo napetostjo prav do konca.
Conan Doyle:
ITlaščeua
iz Indije
Vrtnarji bodo prideloval! povrtnino brez zemlje In sonca
5348485348234823532389482353484848538923
Rojakom v Nemčiji. Ko boste meseca avgusta obiskali staro domovino, ne pozabite oni, ki ste naročeni na naš tednik, zglasiti se v uprav-ništvu »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in tam poravnati zaostalo, kakor tudi tekočo naročnino. Kdor se izleta v domovino ne udeleži, naj izroči naročnino drugemu izletniku, da jo zanj plača. Uprava lista bo vsakemu izdala o plačani naročnini potrdilo, s katerim se bo vplačnik lahko izkazal, da je v resnici plačal. Po končanem zletu bo uprava pošiljanje lista zaradi velikih stroškov ustavila vsakomur, ki bi ne imel naročnine še plačane.
Iz Erkenschvvicka (Nemčija) nam pišejo: Nedavno smo pokopali Blažiča Mihaela, kakor je »Domovina« že poročala, a kmalu je umrla ga. Marija Golovškova, rojena Gove-Škova iz Griž pri Celju. Zapustila je moža s sedmimi otroki, ki so skoro vsi preskrbljeni. — Nadalje je tukaj preminila vdova ga. Brložnikova. rojena Rudolf z Vranskega. Štela je 77 let. Njen mož je umrl že pred 11 leti. V Nemčijo sta prišla 1. 1897 Pokojnica ie zapustila osem otrok, ki so vsi odrasli. Štirje so tukaj na Westfalskem, dva v Ameriki in dva v Jugoslaviji. — Pred tedni se je v rudniku smrtno ponesrečil Alojzij Blažič. sin go-ri omenjenega Mihaela Blažiča. Za njim žaluje žena z dvema nepreskrblienima otrokoma. Šest let se je njegova rodbina preživljala z občinsko podporo, ker je bil pokojnik brezposeln. Zdaj pa je dobil zapnslienie a napravil je komaj pet šihtov. pri šestem pa ga je doletela nesreča Njegovega pogreba so se udeležili vsi rojaki in godba mu ie '»rala žalostinke. V imenu društva mu je položil venec na grob g. Alojzij Petek. — Vsem pokojnikom bodi ohranjen blag Spomin!
Ženski usstnik
Kako odpraviš r mm madeže
Če si polij eš obleko s kavo, tedaj namaži madež z glicerinom in nato izperi s toplo vodo. Madeže od kakava izperi z mlačno vodo in dobro zbriši še z alkoholom. Madež od črnila ali svinčnika očistiš z alkoholom. Madeže od likerja očistiš, če zmešaš devet delov vode, en del vodikovega dvokisa in pet kapljic salmiaka. S to mešanico in s čisto krpo brišeš po madežu in po potrebi še izpereš v mlačni vodi Madeže od mleka očistiš z vodo, pomešano s salmiakom in soljo. Četrt litra vode. žličico salmiaka in ščep soli dobro zmešaš in očistiš madež, nato izpereš še v čisti vodi.
Madeže od sadja najlaže očistiš takoj, dokler je še madež svež, posebno še na perilu. Madež takoj operi v mlačni vodi z milom, namoči madežasto blago čez noč v mleku, drugi dan pa izpereš v mlačni vodi. Če pa dobiš madež od sadja na svilnato obleko, tedaj madež takoj izperi v mlačni vodi, v kateri si raztopila žlico boraksa (pol litra. vode. žlico bo-raksa).
Vodene madeže iz marmornatih plošč odstraniš s tole mešanico: stolčeno žveplo, ga-lun in prašek Vim zmešaš z nekoliko kapljic vode, da dobiš gosto kašo. V to kašo pomočiš krpo in drgneš po madežu, nato s suho krpo brišeš in z mehko volneno krpo lošči?.
Za tmhimlo
Krompirjeve omelete na češki način. Kilo krompirja operi, otopi in zribaj. Krompir dani v krpo, vodo iztisni. Kar je ostalo krompirja na krpi, delni v lonec. Nato primešaj 30 dek kuhanega in pretlačenaga krompirja, 30 dek pretlačene skute (domačega sira), dve jajci, malo popra, soli in, če je testo gosto, primešaj še Sladke smetane. Testo naj bo gosto tekoče. Kozo za omeleto dobro namaži z mastjo in jo segrej, na sredino dani eno zajemalko testa, raziravnaj in speci naj-
prej po eni plati, nato obrni in speci še po drugi plati. Ko je omeleta pečena, jo stresi na krožnik in pokrito postavi na krop. Nato speci še druge otmelete, da porabiš vse testo. Daš s solato na mizo. Za tistega, ki ljubi posladkane jedi, pa lahko omelete potresaš s sladkorjem iin diaš z jabolčno Sežano ali brusnicami na mizo.
Prestice s sirovim maslom. Postavi kvaseč: osiminiko litra mlačnega mleka, dve deki kvasca in deko sladkorja. V skledo stresi 40 dek ostre pšenične moke, žličico soli, 20 dek razpuščenega sirovega masla, primešaj vzhajani kvaseč in toliko mlačnega mleka, da dobiš prav gcisto testo. Testo zvrni na desko in ga dobro zmesi. Med mešanjem posipaj desko z moko, da dobiš prav trdo testo. Testo zmesi in oblikuj v okraglo kepo. Nato testo deni v velik lonec ali vedro, napolnjeno z mirzlo vodo, in postavi na htadino, kjer naj staji dve uri, da v mrzli vodi vzhaja in priplava na površino. Nato vzemi testo iz vode, ga obriši in na deski, z moko posuti, spet premesi. Od testa odireži kos, ga z rokami zvailjaj v dolg in tenek svailk. Ta svailk razreži na kose, za drobno jajce debele, spet razvaljaj z rokami v prav tenek svalk in oblikuj majhine prestice. Prestice zloži na po-mazano in z moko posuto pekačo, jih pomaži z razbeljenim jajcem in posuj s sesekljanimi maindelji ali s sladkorno sipo. Postavi pekačo s presiticami na toplo za 20 minut, nato jih speci v precej vroči pečici.
Zelenjava na bolgarski način. Deset zelenih paprik operi, odstrani peclje, raareži in odstrani tudi peške, nato zreži paprike na debele rezance, vzemi osem paradižnikov iin vsak paradižnik podii-ži nekaj trenutkov v kropu, nato potegni dol kožo. Paradižnik se da prav ilaid dlujpiti. Otopljene paradižiiike razreži in peške odstrani kolikotr megoče. Nato razfoeli tri diake sirovega masla, pre-praiži eno dirobno sesekljano čebulo, ne da bi se zarumenilla, dodaj žličico sladkorja, malo zelenega seseloljanenga peteišilja, osoli, premešaj, stresi zraven papriko in paradižnike, še enkrat premešaj in pokrito duši do mehkega. V lončku raztopi osminiko litra d'?-bre goste kisle smetane in žličioo moke in mešaje zakuhaj v papriko. Po potrebi prilij malo vode, da dobiš gcstljato omako. Vse skupaj naj vre še 10 minuit. Daš z gove;im kuhanim ali pečenim mesoim in krompirjem na mizo.
Fraktičm nasveti
Če se noge potijo in se prične med prsti koža luščiti, je dobro, preden se to zgodi, noge vsak večer umiti in potem posuti s smukcem. Kadar pa se koža že lupi, tedaj maži noge med prsti z glicerinom in arnikovo tinkturo. Vsakega polovico zmešaj v steklenici se maži zjutraj in zvečer. Koža se bo hitro pozdravila in zacelila.
Vetrovi v želodcu in črevih. Nekateri ljudje često tožijo, da so zelo podvrženi vetrovom. So to plini, ki se razvijajo v želodcu in črevih. Taki ljudje naj bi uživali vsak dan po eno skodelico janeževega, kamilčnega ali kumnovega čaja vsaj skozi mesec dni, pa bi jih minilo neprijetno napenjanje. Poleg tega pa naj bi se vzdržali svežega črnega kruha, krompirja, močnatih jedi, ki so pripravljene s kvascem, ohrovta, cvetače, kolerabic in fižola. Jedli naj bi pa mnogo presnih jagod in jabolk, med tem ko hruške povzročajo napenjanje in krče in zato niso tako priporočljive. Uživajo naj tudi mnogo solate in pese.
io Ljubljana
od 11. do 18. julija
Nedelja, 11. julija: 8.00: Koncert lahke glasbe.na dveh klavirjih (Božena Šapljeva in Silva Krašovčeva). 9.00: Čas, poročila, spored. 9.15: Pisana trata (plošče). 9.45: Verski govor (Valerian Učak). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Iz otroške sobe (plošče).
11.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. 12.00: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila. 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Stanje mlekarstva pri nas in drugod (Lojze Ober-sne). 17.30: Lahka glasba in vesele pesmi, 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Primož Trubar in njegovo delo za narodno uedinjenje (Božidar Kovačevič). 19.50: Zvoki z dežele (plošče). 20.15: Vombergar Jože: Izlet na kmete, vesela zvočna igra. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Iz Kalmanovih operet (radijski orkester).
Ponedeljek, 12. julija: 12.00: Za vsakega nekaj (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Operetni napevi (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Nacionalne dolžnosti naše mladine (Predrag Karalič). 19.50: Zanimivosti, 20.00: Plošče. 20.10: Dančenko (dr. Preobra-ženskij). 20.30: Koncert mešanega zbora »Sloge«. 21.15: Harmonike (plošče). 21.30: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester).
Torek, 13. julija, 12.00: Reproduciran koncert raznih zborov. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Nacionalna ura: Dravsko ali Ptujsko polje (Rudolf Dostal iz Ljubljane). 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Koračnice (plošče). 20 10: Delavska ura: Uredba o odpiranju in zaoiraniu trgovinskih in obrtnih obratovalnic (Rudolf Smersu). 20.30: Operni spevi (Marčec in Korenčanova s spremljevaniem klavirja — profesor Lipovšek), vmes radijski orkester. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Slovenska glasba (radijski orkester).
Sreda, 14. julija: 12.00: Pesmice za ples (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled. 19.50: Šah. 20.00: Slovenske narodne (plošče). 20.10: Kostel in Ko-stelci (Marjan Tratar). 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Radiiski jazz (pevske vložke bo pel Mirko Premelč).
Četrtek, 15. julija: 12.00: Wurliške orgle (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Lahka glasba (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Jan < Paderevski igra (plošče). 20.10: Javna dela v dravski banovini (Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov). 20.30: Flavta solo s spremljevanjem klavirja. 21.20: Ura klavirskih skladb prof. Matije Tomca (izvajala bo Silva Hrašovčeva). 22.00: Čas, vreme, poročila. spored. 22.15: Zdaj pa na oddih (radijski orkester).
Petek, 16. julija: 12.00: Z naših dobrav (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo ' -če (plošče po željah). 14.00: Vreme, 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura: Srednješolska mlac in šport'(Milan Vukotič iz Zagreba). 19.50: nimivosti o izseliencih. 20.00: Spomini na J"-hanna Straussa (plošča). 20.1.0: Kmetsko dek (Kristina Hafnerjeva). 20.30: Akademski pevski kvintet, vmes bo igral harmonika Stanko Avgust. 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 17. julija: 12.00: Plošča za ploščo hiti. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored. obvestila. 13.15- Plošča za ploščo h i. 14.00: Vreme. 18,00: Tamburaški septet. 18.40: Freudoma razlaga sani (profesor Hrovat). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30: Nacionalna ura: Beograd — jugoslovenska akropola (dr. Miloslav Stojadinovič). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Rossini: Se-viljski brivec, opera (prenos iz Rogaške Slatine). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
Avgust Senoa	^jff
KMECK
»Kaj je rekel ban?« je gospa Uršula željno vprašala zeta Stepka, ki je prispel iz Zagreba na Susjed.
»Tahi ne mara,« je odgovoril plemič zlo-voljno svoji tašči, ki je sedela pri oknu, za mjo pa njena zvesta strežnica Lolička, ki ji je spletala lase. »Ban mu je ponudil v svojem imenu, da dobi povrnjen ves denar, ki ga je dal Batoru, samo da se odtod preseli. Toda Tahi ne mara kljub temu, da ga je hudo pritisnila bolezen.«
»Moram se ga rešiti kakorkoli,« je besno odgovorila Uršula. »Samo če bi vedela...«
»Gospa,« je šepnila Lolička, »ali ste pozabili, kaj sem pravila o svojem groznem maščevanju, kakor si ga je zamislil Drmačič?«
»Pregrozno je,« je odmahnila Uršula.
»Prepustite to meni!« se je nasmehnila Lolička. »Maščujem se jaz. Prišlo pa bo prav tudi vam. Blazna deklica, ki so jo ljudje pobrali na poti, je še vedno v gradu.
Za take krute rane se moram maščevati. Dobro sem si pregledala Sliko in si pripravila vse. Pustite me. naj opravim sama, prosim vas«, se je sklonila žena, na katere licu so i«e še vedno videli sledovi nekdanje lepote-
»Kaj pravite k temu, Stjepko«. reče vdova, {kloni glavo k njemu in mu zašepeče nekaj besedi. Stjepkovo oko je zažarelo.
»Krasna misel«, je skočil plemič pokoncu, m-da. prav je«.
»Dobro je«, je rekla gospa Uršula Lolički. »Stori, kakor meniš, jaz si umijem roke«.
Slujabnica je smeje se prikimala in šla. ★
Lepa juiijeka vedra noč je ležala nad po-ikrajino. Ves svet se je zibal v siliadlkem spa. mjki. Samo Tahi je še bedel. Zlata mesečina je sula svoje žarke skozi mreže zelenega brš-iljana v okna gradu Susjeda na ociii strani, (kjer je stanovali Tahi, in trepetala na ovedem bradatem licu sivolasega starca, ki je ležal eam na postelji. Mišičje zalitega obraza je včasih zadMiteslo, v mokrih očeh, ki so se svetile v mesečini, je bila čudna bolest. Na ptnsah je diržal prekrižane roke, včasiiji glo-'boko vzdihnil, včasih pa stisnil usta v nagu. batočil čelo- Sključen je. Putika mu lazi kakor kača po kosteh in ga ščijplje in ščiplje, da bi lahko zblaznel. Leži iin molči, molči in trpi in buli v sinjo noč in roa starinsko sliko. 25d5 se mu, da mu slika kaže s prstom v imcrajčni kot, v katerem preži bleda, krvava (pošast z razbeljeno železno krono na glavi.
Tiho je. Naenkrat pa škripljejo vrata. Nehaj zešuimi.
Tahi je privzdignil glavo. Pri vratih stoji v temi orna positava. Giblje se, živa je. Tahi je zaimižal in spet pogledali. Telo se mu trese, kri miu polje po žilah, glava se mu hoče raz-Beteti, od groze se mu ježi koža. Po tleh drsijo koraki, črna prikazen stopa bliže- Tahi zazija od strahu. Prikazen je stopila iz mraika. Mesečina ji je sinila v lice. Ženska je, oblečena v črno, na temnih laseh se ji sveti zlata krona, ob vratu se ji lesketajo biseri. Njeno suho, bledo, žolto lice je videti, da je pravkar stopdila iz giroba. Blede so tudi njene napol odprte ustnice, okoli katerih igra čuden smeh. Črnikaste oči švigajo kakor ve-fefia nad močvirjem. Počasi gre naprej, počasi, tiho. Glavo je sklonila naprej, razširila pršite, leze in leze naprej.
»Jezus!« zatuli Tahi in plane kvišku. »Pošast, kdo si, kdo si? Ali si Dora? Ali si Jana?« Ledeni znoj mu stopi na čeilo, oči mu hočejo skočiti iz duplin.
Žena se zdrzne kakor v snu, pogleda sliko in Tahiiija ter krikne kakor obsojenec v peklov
»Jaz, ha — ha — ha, jae Dora, jaz tudi Jana. A ti si Tahi, zločinec nad menoj! Tu, tu je bilo, ha — ha — ha, veseli se, Dora Arlan-doiva!«
Visoko se stegne blazna Jana, temne zenice se ji razširijo v mesečini in jezi, uvelo lice ji zadrhti v neštetih krčih. Beli preiti se
40
0 P U M T
v mesečini krivijo kakor kremplji zveri. Šine proti Tahiju kakor strela.
»Daj mi srce, da ga pojem! Daj mi življenje, da se zbudim! Daj, daj, daj!« zatuli Jana med grozni msimehom.
Tudi Tahi zbere vse svoje sille. Obupno se vzdigne in seže po puški nad zglavjem. Zdaj jo bo dosegel, zdaj...
»Joj!« zakriči od baleelilne in pade v Znak. Ne more. Nad njega se Skloni žena. Plam. teče buli vanj, ostri nohti mu grozijo, zamolklo hropenje vre iz njegovih prsi. Stisnil se je in zvil. Zdaj zašk.riplje žena z zobmi, ledenii prsti njenih rok se dotaknejo njegovega vratiu. Zatuli, stegne se in mntev obleži Ledeni smrtni znoj se leskeče po njegovem čelu, Jana pa pleše v mesečini in kriči:
»Evo, Arlandova Dora, tu ga imaš!«
Blaania skoči na okno in izgine; iz globine se zaouje grozen krik.
Zjutraj so našli v postelji mrtvega Tahi-ja, pod oknom pa mrtvo Jano v obleki Dore Arlandtove.
Tako se je maščevala Lolička.
★
Pobito je bdllo hrvatsko in slovensko ljudstvo. Ugašen je plaimenčelk zbujajoče se človeške samozavesti, ki je izpod jarma tisočletne sužaiosfti dvigala roke proti nebu. Kmet se je vzdignil in padel, vzdignil se je kakor mož, padel, kakor junak in je moral pasti, ker se je na onih nekaj pedinjev Slovenske ih hrvatske zemlje oib Savi in Sotili, s katere so hoteli ljudje zaMicati v svet, da so vsi sinovi Adama enaki, vzdignila vojska iz vsega cesarstva. Strašna je bila jeza gospode, veliko njeno maščevanje. V Zagrebu, Celju in Ljubljani so bile ječe polne kmetov. V Zagrebu, Celju in Ljubljani je miržnja pod krinko svete pravice miučila telesa kmetov, da bi izsilila iz njih še zadnjo drobtinico skrivnosti, todla z dtrhtečsh usten se je glasilo: »Hoteli smo biiti ljudije, hoteli smo biti svobodlni«.
★
V Kilanjcu je bilo žegnanje. Pisani svet je vrvel sel in tja. Štajerski kmetje so hiili vmes. Punta nihče več ne pommd, davno je že od tedaj. Največ ljudi se stiska okoli Slepca v raztrgani obleki. Mirno je sedel umazani, brkati mož na tleh, vlekel lok po brenčečih strunah in pel s hripavim glasom o Nikoli Zrinjskem in Janku iz Sšbinja. čudno je zvenela pesem, čudno je kimala slep-čeva glava. Brundale so gosli in padlali novci v pevčevo kapo.
»Tega moža sem že nekje videl,« reče majhen, kmečko oblečen rdečelasec svojemu sosedu v množici pred Sleipcem. »Ne vem kje, tudi ga ne morem prav spoznati, ker mu siva brada pokriva celo lice. Aha, že vem,« nadaljuje, »toda takrat ni bil slep. No, pa Zbogom, boter! Večernice so minle, moram iti. Imam še dolgo pot do svoje vasi, steza drži po gori in žena me pričakuje«.
»Ej, ne šali se, sosed, žena te čaka! Saj so že tri leta, odkar si jo odvedle! iz službe gospe Heningove. In že takrat je bila vdova. Saj menda nista več neumna. Tudi tebe je prepih al že marsikak veter«.
»Tiho«, je rekel možic, »bilo je in ni več. Moja hiša stoji dobro. Z onimi 500 tolarji sem uredi gospodarstvo in sem, hvala Bogu, človek. Z Bogom!«
Ob prvih besedah možica se je Slepec nekoliko zdrznil, lok mu je hitel počasneje in zdelo se je, da prisluškuje možičevim besedam. Naenkrat pa je vtaknil lok za strune, pobral kapo in rekel:
»Hvala, braitje, za pomoč in Bog vam ohrani zdrave oči! Lahko noč!«
Preril se je skozi množico tipajoč pred seboj s palico proti gori. Precej se je že mra-čilo, ko je mali kmet korakajoč z brzimi koraki prišel na višino oizkega klanca, ob katerem se je na desni strani vzpenjal gozd, na levi pa zijal globok prepad. Ko je prišel
na vagino, je zapazil človeka, ki je ob cesti pod hrastom sedel in jedel. Stopil je bliže. Bil je oni slepec. Kmet se je zdrznil, ko je s;pc<znal davno znano lice krajišnika, toda si je takoj opomogel, ko se je spomnil, da je Slep. Pohitel je, da bi mimo njega prišel na cirugo stran klanca.
»Stoj!« je naenkrat zagrmel slepec. Kmeta je znani gltas pretresel, tako da se je nehote ustavil. Skusžl je stopiti naprej, toda kra-jišnik je skočil pred njega in uprl svoje čudovito jasne oči v njega.
»Pozdravljen, Šimen Drmačič! Drago mi je, da se po tolikem času spet vidiva. Dolgo sem te iskal, pa sem te, hvaha Bogu, vendar našel. Ali me poznaš, boter?« je rekel kra-jišniik in kmeta potrepljal po ramah. Kmet ni niti zinil, ampak je samo bled gledal v zemljo.
»Kaj me aiie poznaš?« je za k lic al krajišnik. »Slab spomin imaš. Pa ti bom pomagal. Ali se spominjaš uskoka Marka Nožine, kaj?«
»Spominjam se«, je rekel Šimen drhteč.
»Drago mi je, da te spomin ni zapustil«, je v šali nadaljeval Marko. »Pridi no sem, sedi poleg mene, imam ti dve, tri povedati«. Prijel je kmeta za roko, ga odvedel k hrastu, ga posadil poleg' sebe na zemljo in mirno nadaljeval:
»Menda nisi pozabil, kako so se takrat kmetje ob Savi apuntali gospodi. Bil si sam zraven in jaz tudi. Zadnjič sva se videla v Vidmu, kaj ne ? Ponesel sem pif « > med u^koke, naj se tudi oni spuntajo. Vse je bilo v redu in da bodo bratje pomagali. Toda nekega jutra, ko sem stopil k vratom, me je počakala četa vojakov, me zgrabila, okcvala in povedla v Ljubljano v ječo. Bila je izdaja vmes. Neki moj znanec v straži, ki me je* spremljal, mi je povedal, da je bil v Kostanjevici pri obrstlajitmantu neki pritlikav kmet Po opisu sem spoznal, da si bil ti. Kaj ne?«
Drtmaičič ni tajil.
»Kaj, ali si bil?« zakriči Nožina in potegne samokres?
»Bil«, šepne Drmačič s sklonjeno glavo.
»No, vidiš, da sem uganil. Poslušaj dalje! V ljubljanski liuknji sem bival ob suhem kruhu in slabi vodi kakor kak pes. Nič nisem vedel, kako je z brati. Nekega dne pa so pripeljali četo okovanih kmetov in izvedel sem, kako je Turn pri Krškem pobil Kupiniča, in Drvodelič je rekel, da je bila izdaja vmes. Ali čuješ, iadlaja? Tedaj se je začela muka za nas. Dan za dnem so nas vodili pred sodnike, natezali nam roke in noge, zvijali nam ude — poglej, na roki se mi sledovi še poznajo. In so nam pravili, da nas bodo obesili. Za sebe me ni bila skrb. Toda čul sem, da je moj pobratim Ilija pobit in ujet. Moja žena in otroci so spravljeni pri sorodnikih, Ilijeva pa ne. To me je skrbelo. Zato sem delal na to, da bi pobegnil. Posrečilo se nam je. Jaz sem se ločil od drugih in blodil po gorah in dolinah kakor kak volk. Iskal sem družino Bije. Tedaj sem v gorski krčmi izvedel, da si ti v Planini sipuratal ljudi proti nam in izdal Sterea v gosposke roke. Izvedel sem pozneje tudi, kako si izdajo pri Krškem postavil na moj račun. Govori! Al je tako, ali ni? je zakričal Manko in napel samokres.
»Je«, je trepetaje dahnil kmet.
»Glej, kako resnično govorim! Podnevi sem spal v grmovju, ponoči pa hodil in, iskal nijevo družino. Prišel sem k Ozvaldu v Pi-šece. Ozvalda je gospoda pregnala, ker je dal streho pointarjevim otrokom. Kata je umrla. Otroci so beračili po deželi. Poiskal sem jih in odivedel k plemiču v goro pod Oki-čem. Nekoč sem ga bil rešil iz turške sužno-sti. Rekel sem mu, naj zato sprejme Ilijeve otroke. Sprejel jih je, hvala Bogu. zdaj sem hotel videti še svojce. Mahnil sem jo proti našim goram. Ponoči sem prišel v vas, videl sem, da so v dobrih rokah, pri stricu župniku. Poljubili sem jih, oh, tako jih nisem nikdar poljubil. Stric mi je povedal, da so pri Jaseinovcu ujeli Gregoriča in da je neki Drmačič zato dobil 500 tolarjev. Ali je res?« zakliče uskok, pokaže zobe in nastavi samokres na Drmačičeva prsa.
»Je je,« je trepetal kmet, kakor bi ga bila tresla mrzlica.
»Ej, vidiš boter«, skoči uskok na noge. »Ti si kriv, da danes še živim. Da ni bilo tebe, bi se bil že davno sam oglasil pri sodišču, naj mi vzamejo glavo. Ne, sem rekel, prej je treba poiskati botra šimna. Toda kaiko? Ljudem se ne smeš pokazati, ker si obsojen na vislice. Tedaj mi je prisila dobra misel. Dal sem brkom, da so mi prerasli lice, zaprl oči, kakor da sem slep, vzel javorjeve gosi in začel peti po sejmih in žegnanjih, Kdo se briga za slepega siromaka v raztrganih cunjah. Kdo bi ga poznal, saj je punt že davno minil, šel sem goslajoč od kraja do kraja, od vasi in do vasi in iskal tebe, čuješ, tebe!«
Uskok je umolknil. Mesec je visoko stal nad nasprotnim bregom, njegovi žarki so čudno odsevali v temnih očeh in na mrkem obrazu krajšnjika, še bolj čudno pa na bledem obrazu kmeta, ki se je sključil pod hrastom.
»Izvedel sem, da si v tem kraju, da si premožen kmet, da si se oženil. Zdaj bi rad imel mir, kajne? O, ti krvavo plačilo! Priseli sem semkaj. In dlanes sem v množici spoznal tvoj glas. Make sem odprl oči in te spoznal. Zdaj sem te, dragi boter, tiukaj počakal, da obračunava.«
Krajišnik je zabodel črne oči v kmeta in težko dihal.
»Ej, boter, kaj meniš ti?« se je Marko nasmejal.
»Sto tolarjev ti dam! Izpusti me!« je šepetal kmet.
»Premalo«.
»Dve sto«.
»Premalo«.
»Polovico premoženja«, je šepetal Šimen.
»Premalo, premalo!« je zagrmel krajišndk. »In če mi daš vse cesarstvo, bi bdllo premalo. Glavo daj, dušo daj, živina, za vse one solze, za vso ono kri, ki je tekla zaradi tvojega izdajstva. Glavo daj!« je zaškripal krajišnik, vzdignil kmeta in ga povedel na rob prepada, po katerem je v nočni tišini šumel potok.
»Poglej v to globino! Strma stena je ka_ kor odsekana. Trideset sežnjev je globoka. Lepa postelja, kaj ne? Tudi meni se hoče spati. Padel je moj pobratim, jaz sami sem preganjana zver, suha veja, odsekana od debla svojih milih, od vsega sveta. Rad bi imel mir. Dobro skačem in tudi ti imaš lahke noge. Kaj misliš?«
Leden znoj je lcmetu udaril na čelo, ustnice so mu drhtele, oči blazno blodile na des. no in levo. kakor bi iskale rešitve. Šimen se je za korak umaknil in se že uprt ob levo nogo. Tedaj pa je uskok vzdignil glavo in roke, jlih stisnil okoli malega (mcišla kakor železje in znjim vred skočil v prepad. Obupen kriik je prerezal zrak, obupen krik se je odbil od gozda in grmovja, nato pa je vse utihnilo. Samo v globini je potok šumel smrtno pesem, samo mesec je stal visoko nad bregom in gledial v krvave vafjove potoka . . .
K
N
E
smeh I n kratek čas
BOLJŠA POT
Zena: »Ali si povedal sinu, da ga boš razdedinil, če vzame to šiviljo?«
Mož: »Ne, rajši sem povedal nji. To bo bolj zaleglo.«
KAZEN
Sodnik: »Ali ste bili že kdaj kaznovani?«
Obtoženec: »Da. pred petnajstimi leti.«
Sodnik: »In odtlej?«
Obtoženec: »Nikoli več.«
Sodnik: »Lepo. Kaj pa ste delali vseh petnajst let po obsodbi?«
Obtoženec: »Sedel, gospod sodnik!«
SMOLA
A: »Jaz imam pa res smolo.«
B: »Zakaj?«
A: »Prijavil sem se k mornarici, da bi spoznaj svet, pa so me dodelili k podmornici.«
SLAB SVET
Urša: »Storila sem, kakor si mi svetovala. Obleko sem očistila z bencinom, potem sem jo pa obesila na solnce.«
Neža: »Ali so madeži izginili?«
Urša: »Seveda so, z obleko vred.«
DOBER SVET
A: »Če bi le vedel, kako naj odvadim sinčka sesati palec?«
B: »To je zelo lahko. Namaži mu ga z gorčico.«
Čez nekaj dni se prijatelja spet srečata in A reče: »No, z gorčico si mi pa dobro svetoval. Zdaj sinček brez gorčice sploh ne vtakne palca v usta.«
UGANKA
A: »Kakšna razlika je med gledališčem in vojno?«
B: »Ne vem.«
A: »V gledališču so najboljša mesta spredaj, na vojni pa zadaj.«
ODKRITOSRČNOST
Ženin je bil prvič povabljen na obed in je rekel: »Vsa čast kuharici! Tako dobro že davno nisem jedel.«
Mali Jurče (bodoči svak): »Mi tudi ne, kajne, očka?«
POZOREN SOPROG
Urška: »No, ali si s svojim možem zadovoljna?«
Jerica: »Da, čita mi vsako željo že v očeh in mi jo takoj izpolni! Toda moj očka jo potem plača.«
BOGATIN PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Vaša hčerka je slabokrvna. Predpisati ji moram železo.«
Bogatin: »Železo ? Morda bi ji predpisali kaj boljšega, zlato ali platino, saj mi si lahko to privoščimo.«
Mflii oalssi
OSTANKI
IZ MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN,
pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 3 m, in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbano lepi sestavi.
Paket »Serija « z vsebinZo 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din.
Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od 62 Din naprej. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes na raz-pošiljalnico »KOSMOS«, Maribor, Kralja Petra trg.
HRANILNE VLOGE
vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
ZDRAVILNA ZELIŠČA arnikovo cvetje, lipovo cvetje, podleskovo seme, češminjevo lubje itd., kupujem v vsakih množinah in plačam najvišje cene. Pošljite ponudbe z vzorci in navedbo količine na Ed. Pišler, Vrhnika, dravska banovina.
UPOKOJENCI
V najem dam hišo z dvema sobama, vežo, kuhinjo, shrambo; vrtom. Redijo se lahko svinje in perotnina. Pet minut od železnice, 30 minut od Slovenske Bistrice. Drugo po dogovoru. — Karel Javornik, Lukanja vas, p. Slov. Bistrica.
Olajšanje v 1 minuti
Pomočite ivuje tiiuučene notje v jtoplo kopel, vitalizlraoo s prgižčem Saltrat Rodella. Ta učinkovita sol osvobodi milijone cnalib kisikovib mehurčkov ki prodro v bolno kožno tkivo omehčajo trdo kožo, zmanjšajo otekline lo odpravljajo bolečine! Kurja očesa postanejo že po eni kopeli tako mehka, da jih kmalu lahko s prstom odstranite Nabavite si «e dines SaltrBt Rodell v najbližji lekarni ali parfumerijl To le edina pot. po kateri se boste 7.3 vedno refllt ho-* nogah IJspph rafam^en
U R E T
issier in vsa lahka letna oblačila
v elegantni izdelavi nudi ceneno
P R E S K E H
SV. PETRA CESTA 14
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
NOVO ZIDANA HlSA
z nekaj zemljišča naprodaj. Oddaljena pet minut od postaje Laškega, dve minuti od toplic Radio-Therma, pripravna za upokojenca ali letoviščarje. Naslov: Zorko Franc. Šmihel, Laško.
notfosn ™ 4(rM
št. 62.300 Aaker-ui» Pravi Švicar, stroj. Dobra kvaliteto, lep k r o m i r a n okrov 8 pismeno garancijo
Din 49.50
St. 62.301 ista a osvetlonimi kazalci ln številčnica
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cemk, ld ga vam pošlje zastonj in poštnin«
prosto
Ljubljana 6
Lastna protokulirana tovarna ur v Švici.